Poštnina plačana - Spedizione in abbonamento post. II grappo Leto I. štev. 29 Trst. 9 avgusta 1946 Cena 5 lir - 3 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA: VIA CARDUCCI, 6 CIIAJIE: ‘Ne odgovarja resnici’ -- -> • Madžarska - Indija Slovenskk obala « Zdravo gospodarstvo nove Jugoslavije DRUGI TEDEN MIROVNE KONFERENCE Spoštovan)« pravic malih narodov Tolmačenje DO ZOgOtOVllO tVOjCn ffilV Možje ki kujejo nov mir morale Štiri leta si je primorsko ljudstvo v svoji borbi na življenje in smrt odtrgovalo od ust, se odpovedovalo čestokrat hrani po enkrat v tednu in jo nosilo mimo tisoč in tisoč zased, skozi sovražne postojanke in bloke svoji vojski, ki je strašno krvaveč zmagovala. Ves svet je občudoval ta junaški napor ljudstva, ki je za vse na svetu hotelo obračunati s fašizmom in se osvoboditi. Že med borbo svobodoljubnega človeštva proti fašizmu pa je bilo jasno, da ne bomo z vojaškim porazom fašizma, s fašisti obračunali do kraja. To ni bilo jasno le nam, temveč vsem — v Teheranu, Krimu in Moskvi-Mir svetu ne bi mogel biti zagotovljen, če ne bi človeštvo obsodilo vse one, ki so zakrivili voj-i’io in milijone žrtev, pa naj si bo to odkrite ali prikrite krivce, mir ne bi mogel biti trajen, če ne bi bilo povojnega sodelovanja najprej v borii proti ostankom fašizma ter na vseh področjih povojnega življenja. Reči moramo, da je primorsko ljudstvo svoje že s krvjo potrjeno zavezništvo in antifašistično tradicijo častno branilo. Nadaljevalo je borbo, čeprav so ga oropali njegove samozaščite, njegovih sodišč, ki bi sodila vojne zločince, čeprav so ga oropali njegove oblasti in ga potisnili med pregraje tisoč in tisoč formalnosti raznih ukazov in odredb, ki so ovirale njegov borbeni polet. Proti primorskemu ljudstvu je bila zdaj odprta lahko rečemo nova fronta, namesto, da bi s skv.pnimi napori razbili ono, ki i je prinesla toliko gorja. Bila je to skrita fronta, a kateri direktno nismo smeli in nismo mogli govoriti, ker se je skrivala za tisoč advokatskih formulacij in olepšanj. Toda cilji te nove fronte so nam bili od vsega početka jasni in krinka je padla, ko smo slišali predloge zapadnih velesil o državni pripadnosti našega ozemlja. Zato po teh ugotovitvah, potem ko smo dali nove žrtve krogel neobsojenih civilnih policistov, ko smo neposredno po zločinu civilne policije slišali na njen račun pohvalo iz ust visokih funkcionarjev, ko je bila borba v obliki splošne stavke proti fašistom (imenovali so jih »vznemirjeni Italijani«), ki so vprizarjali pogrome in vršili nove zločine po enem letu ZVU, proglašena za nezakonito, ko so se morali vodilni predstavniki antifašističnega gibanja umakniti, ker so vodili borbo proti fašizmu (po njihovo, ker so odgovorni za nezakonito stavko), ko smo slišali, da je pomoč v hrani delavcem, ki stavkajo v protest proti fašističnemu nasilju nemoralna, kò smo Zastopniki resnično demokratičnih držav, v ostrem boju z vsiljevanjem reakcionarnih tendenc, branijo in zagovarjajo naše zahteve Mirovna konferenca v Parizu bo kmalu končala drugi teden svojega zasedanja. Izgublja se pa še vedno v razpravah okoli pravilnika. ki jasno kaže namene ne katerih sil, da bi z navadnim preglasovanjem vsilile ostalim zavezniškim državam svojo voljo. Agencija Tass pravi v svojem komentarju iz Pariza, da so si angleški, indijski in drugi delegat zaman prizadevali, da bi prikrili anglosaški blok ki v Parizu strnjeno nastopa. Glavni namen tega bloka je, da bi dosegel glasovanje z navadno nadpolovično večino, kar bi bistveno škodovalo ciljem ki .jih naj mirovna konferenca doseže. Cilj pariške konference je, da zagotovi svetu trajen in resnično pravičen mir. To pa je mogoče doseči samo v čim večjem soglasju vseh držav —- zaveznic ki se udeležujejo dela konference. Duhu tega soglasja odgovarja najbolj dvetretjinska večina, kot je veljala v San Franciscu, na kongresu mednarodnega urada za delo, na panameriški konferenci v Limi in celo v nekdanjem društvu narodov. Za dvetretjinsko večino jo v Parizu potrebnih 14 glasov, za navadno večino pa 11 glasov. Načelo dvotretjinske večine je predlagal konferenci svet zunanjih ministrov, ki je ta sklep sprejel soglasno. Danes pa se zunanji ministri zahodnih velesil izmikajo svoji dani besedi in kažejo očitno težnjo, da se uveljavi navadna večina, ker bj ta bolje služila njihovim posebnim interesom. Sovletsha delegacijo dosledna Zapadne velesile ne drže besede edino sovjetska delegacija dosledno vztrajala pri načelu, za katerega je dala svoj glas na zasedanju sveta zunanjih ministrov, ker se zaveda, da tako najbolje služi interesom svetovnega miru. Tudi jugoslovanska delegacija jc odločno vztrajala na načelu dvetretjin-ske večine, na načelu soglasja med zavezniki, ki lahko edino, kot je izjavil vodja jugoslovanske delegacijo Kardelj, prepreči formacijo dveh nasprotu'očih se blokov na konfernci. Na lake sklepe ho pristala tudi mednarodna javnost. V nasprotnem primeru pa bi konferenca utrpela na svojem ugledu in sklepi, sprejeli z navadno večino bi bili ob vso svojo vrednost in bj predstavljali docela formalne odločitve. Enako stališče sta zastopali tudi Poljska in Cohoslo- JV Nekatere ostale delegacije pa so postavljale temu duhu popolnoma nasprotne predloge. Tako je zahtevala nizozemska delegacija sprejetje načela navadne nadpolovic-ne večine. Angleški delegat Mc Neil pa ie predložil štirim zunanjim ministrom, in sicer no glede na to, ali glasujejo zanje štirje zunanji ministri, ali ne. Za voe bi pa veljala dvetretjinska večina. doživeli toliko drugih krivic, mo ramo ugotoviti, da vse to ne ‘pomeni nič drugega kot izdajo skupne borbe proti fašizmu zaradi sebičnih razlogov, zaradi zasiguranja čim širših »interesnih sfer«. Težka je ta obsodba, vendar nikoli tako strašno cinična kot ona. ki govori o »nemoralnosti« medsebojne pomoči z živili v borbi proti fašizmu. Čeprav vidimo, da se nekateri branijo dati na konferenci v Parizu malim narodom vseh pravic, ki so jih zagotovili s »svečanimi listinami«, ši to upa primorsko^ ljudstvo vsem povedati v obraz. .Na včerajšnji soji so končno sprejeli angleški predlog. Jugoslovanska delegacija je skupno z ostalimi naprednimi državami vzhodne Evrope glasovala proti. Nekaj pred glasovanjem je jugoslovanski delegat Kosanovič pov-daril: »Prišli smo na to konferenco kot samostojna država in zaradi tega že v načelu ne moremo sprejeti sklepov, ki nasprotujejo našim življenjskim in narodnim interesom. V duhu teženj po soglasju je tudi Jugoslavija pripravljena sodelovati za utrditev miru, odklanja pa sleherno drugo rešitev, ki bi kakor koli prejudicirala ta končni cilj.« Jugoslovanska delegacija torej na konferenci odločno brani načela bratskega sodelovanja med zavezniki in težnjo po čim večjem soglasju. Prav tako odločno se brani proti vsakemu poizkusu, da ji v vprašanjih, kot je na primer vprašanje Julijske krajine z navadnim preglasovanjem vsilijo svojo voljo nekatere države, ki na tem vprašanju sploh niso zainteresirane in ki poleg tega, niso doživele strahot italijanske okupacije, temveč je njihov delež v vojni razmeroma majhen. Soglasno je bil sprejet jugoslovanski predlog, ki se glasi tako: »Če bi država, ki bi bila prizadeta na eni ali drugi mirovni pogodbi, stavila na konferenci predlog, ki bi ne bil sprejet ne z navadno ne z dvotretjinsko večino, se ji prizna pravica, da predloži svoj predlog neposredno svetu zunanjih ministrov štirih velesil.« Francoske črte Jugoslavija ne more sprejeti! Dne 1. avgusta je govoril na plenarni seji konference vodja jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj. Njegov govor je trajal pol ure in je bil doslej najdaljši govor na plenarnih sejah sedanje konference. Kardelj je med drugim izjavil: »Jugoslovansko-italijanska me- I ja naj bi po predloga za mir z I Italijo potekala po tak0 imenovani francoski črti. Francoska črta je zanikanje vseh osnovnih načel. za katera so se narodi borili proti fišizmu in napadalcem. Načrt mirovne konference loči tudi Trst od njegovega jugoslovanskega zaledja in ustvarja koridor med Trstom in Italijo ter tudi takn jemlje Jugoslaviji narodnostno čisto slovensko ozemlje. Jugoslaviji odvzema velik del Istre s slovansko večino. Jasno je, da takih predlogov naša đi'žava, ki se fašističnim napadalcem ni podvrgla, ko so bili na vrhuncu svojo moči, ne more sprejeti.« V svojem govoru na plenarnem zasedanju konference je tudi u-krajinski delegat Manuilski govoril o tržaškem vprašanju in poudaril krivičnost francoske črte. ki jemlje Jugoslaviji polog drugega tudi Gorico. Zlasti se je bavil z bodočim statutom tržaškega ozemlja in podprl jugoslovanski predlog za statut, kot ga je obrazTožil dr. Aleš Baebler. Manuilski je predlagal, naj se poveri uprava nad Trstom Jugoslaviji pod nadzorstvom Združenih narodov. Predlagal je carinsko zvezo s Trstom in Jugoslavijo in naj v Trstu velja jugoslovaaski denar. Edin0 taka rešitev tržaškega vprašanja bi odgovarjala položaju, edino taka rešitev hi bila pravična. KARDELJ BIDAULT KING SPAAK 2 -Cfudtefti tmdnitk Čitajte - sodite! Glosnilci ljudstva ^ PBW0HMMÌYH1R General Morgan je 3. avgusta zanikal, da bi zavezniške vojaške sile izvršile zlorabe v škodo Unrrinih pošiljk v Trstu. Fiorello La Guardia pa je poslal glavnemu zavezniškemu stanu v Italijo oster protest zaradi tatvin ter izjavil tudi, da eo majhne in velike tatvine tako brezhibno organizirane, da je nemogoče, da bi bile izvršene biez vednosti sil, ki imajo nalogo, da pazijo na blago Dobave Umre gredo v Jugoslavijo, Avstrijo in Češkoslovaško. La Guardia je zato zahteval, da pošljejo v tržaško pristanišče oborožene stražo teh držav, da vrše nad pošiljkami policijsko nadzorstvo. Z ozirom na zanikanje gosp. polk. Bowmana in generala Morgana, da bi bilo prišlo do večjih tatvin — je treba ugotoviti, da so pojmi o količini pač različni. Lahko bi imel j za neznatno količino tudi vsa živila, ki jih danes n. pr. vsebuje Trst... Zato bi se ne hoteli ustaviti na več ali manj osebnih pojmih o »velikih« ali »ogromnih«, »majhnih« ali »neznatnih« tatvinah. Navedli bi samo nekaj dejstev, poleg že objavljenih, ki pričajo, da TATVINE SO. Oznako številk za velike ali majhne pa’ radi prepuščamo vsakomur po osebnem okusu P* LAVPUfA »11 Lavoratore« pod naslovom »Trst potrebuje Jugoslavijo«, pravi: . Jugoslavija danes nima industri iških naprav, ki hi dosegle tržaške Te hi postale prve v novi republiki, kier se dela in obnavlja s takim zaletom. ki mu je enakega samo v Sovjetski zvezi. T.adiedelnice in vsa tržaška industrija bi lahko gradile ne samo pomorsko mornarico, mostove, žerjave. železniške vagone, lokomotive. ki jih potrebuje Jugoslavija, pač na tudi ladie in drugo za druge države. Kai bi to pomenilo? Trst bi si opomogel, blagostanje za ljudstvo, delo za deset tisoče moških in žensk, ki jih ie preteklo in sedanje stanje vrglo na cesto.. Ne odgovarja torej resnici zatrjevanje mnogih, da Jugoslavija ne potrebuje Trata Potrebu ie ga Se več: Trst sam zaradi neogibne življenjske nujnosti ima absolutno pol robo po Jugoslaviji. Ji MPEIIJIIPSIE »Corriere di Trieste« razčlenjuje vprašanje tržaške svobodne d: zave Glede ustave piše: »Malo verjetno je, da bodo vprašali z,a mnenje ljudstva o ustavi Če bo tako, ne bo to moglo zadovoljiti ljudskih množic in prav golovo ne bo v skladu z duhom borbe proti nacifašizmu. Pravično in demokratično bi bilo da bi vsi prebivalci nove države izvolili ustavodajno zbornico, kalem bi izdelala osnovno zakone Taka ustava bi morala biti odločilna in ne bi smela biti podvržena odo-britvi guvernerja ali varnostnega sveta Municipij ne more in ne sme biti več monopol nekaterih družin "Zgodovina gre naprej in čas je. dn se menja.« pravi general Morgan Države, ki jim sodijo v Parizu Madžarska jo bila po Italiji najvažnejši MADŽARSKA Pisali smo že o tej zadevi, toda na številne izjave, ki so jih dali visoki predstavniki vojaških in civilnih oblasti zopet pišemo o tatvinah blaga ustanove UNRRA v tržaškem pristanišču, da boste lahko sami na podlagi izjav sklepali, na čigavi strani je resnica: Fiordo La Guardia je navedel v Beogradu dejstva o velikih tatvinah v tržaški luki glede UHRRA-inega blaga, namenjenega Jugoslaviji, Avstriji, Češkoslovaški in Madžarski, in to „z vednostjo ali celo s pristankom stražarjev". La Guardia je ocenil, da znaša vrednost izginulega blaga več milijonov dolarjev, ter opisal razmere, ki vladajo v Trstu, kot „žalostne in neznosne". Prečital je besedilo brzojavke, ki jo je 28. julija poslal vršilcu dolžnosti komandanta Glavnega stana anglo-ameriških sil v Caserti v Italiji generalnemu majorju Leeju. Brzojavka se glasi: „Podrobnosti, ki govorijo o več sto primerih ropanja — večkrat celotnega tovora, z odvažanjem vagonov, so postale sedaj vsakdanje stvari, ki so vam znane. Nima smisla, da bi se glede tega še nadalje pogovarjali. Vojaška uprava mora, ali biti v stanju, da te dobave zaščiti, ali pa mora v nasprotnem primeru odkrito, javno in uradno priznati, da tega ni v stanju storiti." Generalni direktor UNRRA-e poziva v svoji brzojavki generalnega majorja Leea, oziroma njegovega odsotnega šefa Morgana, da se naj sestaneta z njim in s predstavniki držav članic UNRRA-e v Ženevi. V brzojavki je dalje rečeno: „Vaš odgovor bom počakal na Dunaju, preden razmotrim to vprašanje z mešanim odborom šefov štabov, in v primeru, da se mojim zahtevam ne bo zadostilo, bom to stvar iznesel pred najvišjo instanco prizadetih vlad. To se nanaša na vladi Združenih držav Amerike in Velike Britanije." V Beogradu se je izvedelo, da je v začetku tega leta Glavni stan zavezniških sil dovolil, da jugoslovanske oborožene straže spremljajo UNRRA-ine dobave od Trsta do Morganove črte, da pa je bilo to dovoljenje pozneje ukinjeno in da so na njihovo mesto prišle neoborožene straže štirih držav, ki sprejemajo UNRRA-ino blago. Končno so bile ukinjene tudi te straže. La Guardia zaključuje svojo brzojavko z naslednjimi besedami: „Dobiti moram vaše pooblastilo, da bi lahko pozval vlade držav, ki prejemajo UNRRA-ino blago, da dostavijo na razpolago oborožene straže. Nam niso potrebni opazovalci. Nam so potrebni čuvarji." La Guardia je označil sedanjo stražno službo v Julijski Krajini kot skavtsko igranje ter izjavil, da straže „očividno niso v stanju, da opravljajo svojo dolžnost, zlasti pa, da jim ni mogoče zaupati tega posla brez odgovarjajočega nadzorstva in zaščite." La Guardia je nato podal obtožbo, da obstoja „organiziran sistem ropanja in tatvin, ki je tako obsežen, da ga je nemogoče uničiti brez vednosti ali pristanka prav onih or-gjfnov, kj bi morali ščititi te dobave." Na ta oster protest La Guardie pri komandantu Glavnega stana anglo-ameriških sil v Italiji se je začela polemika o tej obtožbi, general Morgan in polkovnik Bow-man, višji častnik za civilne zadeve cone „A" Julijske Krajine, sta pa dala uradne izjave. Gen. Morgan, vrhovni zavezniški poveljnik na sredozemskem področju je povedal, da izjave La Guardie „ne odgovarjajo dejstvom". Nadalje je izjavil gen. Morgan, da „ni dokazov" tatvin in zagovarja vojaško in civilno policijo, ko pravi: „...ni nikakega primera, v katerega bi bila zapletena vojaška ali civilna policija." Ost in bistvo protesta pa hoče speljati na stranpot z izjavo: „Agitacija za uporabo oboroženih straž se zdi, da je nadaljevanje gonje, ki hoče vzeti ugled žavezniški vojaški upravi za Julijsko Krajino in kot poizkus za ustvaritev vtisa, da obstoja v Trstu takšna nezakonitost, da prehod dobav brez oboroženega spremstva ni varen." Ne da bi komentirali izjave gen. Morgana bomo takoj citirali izjave polk. Bowmana na tiskovni konferenci, ko je dgjal: „Najznačilnejše je, da so bile tatvine, razen blaga ustanove UNRRA-e, ki je bilo namenjeno za Jugoslavijo, neznatne." Torej, če razčlenimo poslednjo izjavo polk. Bowmana, ugotovimo, da so tatvine bile, in sicer dvojne: tatvine" večjega in manjšega obsega. Konkretno pra- nomski satelit v vojni proti svobodoljubnim narodom. Na to pot jo je peljala veleposestniška gosposka, finančni mogotci, visoka duhovščina in vojaška klika, to je tisti sloj. ki se je skozi stoletja boril proti demokratičnim težnjam najboljših Madžarov. Ta sloj je teta 1867 zastopal interese Avstrije, proglasil revizionizem in se naslonil na fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, tako da se je z njima pognal v prepad druge svetovne vojne Madžarsko ljudstvo ni šlo skozi čistilni ogenj narodno osvobodilnega boja. Do konca vojne vi polk. Bowman, da so bile tatvine razen blaga namenjenega za Jugoslavijo neznatne, torej so bile tatvine blaga za Jugoslavijo znatne! Toda nas ne zanima nobeno izvijanje in potvarjanje, nas zanima samo dejstvo, da so se tavine vršile in sicer tatvine manjšega in večjega obsega in to v tržaški luki in na poti do Morganove linije. S tem je pa že sam polk. Bowman odgovoril tudi gen. Morganu, kajti sam višji častnik za civilne zadeve polk. Bowman je priznal javno, da so se tatvine vršile. Mi se pa vprašamo, kje jé videl gen. Morgan napad na ugled ZVU, če so se tatvine v resnici vršile kljub anglo-ameriški policiji, kljub civilni policiji in kljub „povečanju števila civilne policije, kljub izboljšanju sistema žarometov in ograjevanja . kakor je izjavil sam. Niti zanikanje gen Morgana, niti zavijanje in izmikanje polk. Bowmana ni moglo prepričati javnost, da se tatvine niso v resnici vršile, niti ne, da so se vršile organizirano, kakor je podal obtožbo La Guardia,. „Ne odgovarja dejstvom," izjavlja general Morgan. Res je, gospod general ! Prav tako ne kot to, da Civilna policija pleni živila našim delavcem, tista živila, ki so si jili kmetje odtrgali od svoj ili ust in to samo z izgovorom, da živila ne smejo postati orodje političnih gibanj. Vsa naša javnost pa je danes prepričana ravno o nasprotnem, namreč, da vaše izjave ne odgovarjajo dejstvom, da pa je resftica ‘v ptòtestu La Guardie, kajti sami ste mimogrede priznali. je ubogalo svoje gospodarje in dalo svoje delo in življenje mladine na oltar fašistične vojne. Svoboda mu je prišla od zunaj, od Rdeče armade Jugoslovanski novinar, ki je nedavno obiskal Madžarsko, opisu je razmere med, madžarskim ljudstvom: Pokazali so nam Dom kulture na otoku Co-nelu v podjetju Manfreda VVeissa. Ta kola-borari-nist je pobegnil v Svico, toda lova-na je še ’ edno njegova Dobila ie samo kontrolo »delavskega odbora« Lonci iV 80 km dolg ntf)^ n * * * "'v' in 'e industri Lki eenler Madžarske V< čina delavstva ie bila zaposlena v tem oodietiu. ki ie v teku voine. zanostilo več -e nred prvo svetovno vohio s celo Vojvodino ti,., val »k o in Primooiem Nisem verjel, očem Vpraša» sem kn i to nameni PoverVi so mi.’ da se tako učilo zgodovino iu zernHepis. Sele nožne ie so razumeli moie začuden ki se večkrat po- - ^ navlia» če se pelješ od Barkovelj pa do Štivana pred Tržičem, priča o volji in zavesti tukajšnjega prebivalstva, kaj je in komu hoče pripadati. To je s krvjo potrjen plebiscit, izvršen za časa narodno osvobodilne borbe. „Tukaj Mno slovenski ribiči1', piše nad portičem v Barkovljah, pod Sv. Križem, pri Devinu. Površno poučen popotnik, ki se je za časa fašistične Italije kdaj peljal mimo teh obmorskih vasi po lepi cesti, ki pelje nad morjem od Trsta proti zapadu do Tržiča, se bo nemara začudil, ko bo slišal govoriti prebivalce teh vasi v čisti slovenščini, v lepem zapadnokraškem narečju. Na tej obali živijo Slovenci že 1300 let. To je slovenska zemlja, slovenska obala, slovensko morje. Trst je torej mesto, ki stoji sredi slovenskih tal, na slovenski obali, ob slovenskem morju. Nikdar nisi slišal iz ust naših nasprotnikov, da bi to dejstvo, o katerem se vsakdo lahko prepriča in se je morala prepričati o njem tudi mednarodna komisija za časa svojega bivanja pri nas, priznali, kakor smo priznali mi, da je prebivalstvo mesta Trsta po večini italijansko. Minili so furlanski in avstrijski grofje in baroni, ki jim je naše ljudstvo stoletja tlačanilo in jim gradilo njihova roparska gnezda ob navpičnih skalah nad mor-& m mi li sta stara Avstrija in fašistična j a ll3’. .?‘ov?nsl(<> ljudstvo ob obali od Trsta o Irzica je ostalo. Ali ni že skrajni čas, na se cuje njegov glas, da se upoštevajo nle£°''a volja in njegove zahteve? Nadih starodavnosti ti zaveje nasproti ta-,? j?» Pokrajine kakor iz govorice ljudstva. :° i „ P° teh vaseh, strmiš v navpične skale, gledaš borove gaje, vinograde in sadovnjake s figami, mandeljni in breskvami, poslušaš govorico, kleno in domačo slovensko govorico s starinskimi „ino“ za „in“, in se ti zdi, kot da se sprehajaš po sanjski pokrajini. Težko Ijoš našel kje drugod na slovenski zemlji toliko lepote zbrane kot na tej obali’ od Barkovelj pa do štivana, morda komaj kje sredi naših planin. Toliko zasanjane ro: mantike pa zagotovo nikjer. Barkovlje s svojimi ličnimi hišicami po pobočju tik nad morjem, visoko zgoraj vas Kontovelj, pod njo portič slovenskih ribičev, nato grad Miramar nesrečnega spomina s senco „cesarja" Maksimiljana in njegove žene Charlote, ki ju je zvabila mehiška pustolovščina čez Ocean. Kje je danes njihov nekdanji sijaj? Pertoti, Starci in Martelanci, najstarejša slovenska imena v tržaški okolici, žive pa še zmerom v Barkovljah. — Za Mi-ramarom je vas Grijan, kamor navalijo ob nedeljah iz lista množice kopalcev, da se ohladijo v morju in se naužijejo sonca. Ali pomislijo kdaj ti kopalci, da se kopljejo ob slovenski obali? Visoko gori nad moi'jem stoji vas Sveti Križ. Spodaj imajo tamošnji ribiči, od katerih je še kakih 80 poklicnih, svoj portič, prav za prav dva, kamor zapeljejo svoje barke in jadrnice, ko se vrnejo z ribolova. Med njimi imaš 50 in 60-letne može. Skoraj vsi so okusili fašistična in nacistična koncentracijska taborišča, mlajši pa so se borili kot slovenski partizani v vrstah JA. Prebil sem viharne noč z njimi na jadrnici in jih občudoval, kako so se, trdni in žilavi, sukali na krovu in napenjali jadro. Zavedni so in trdno verujejo v končno zmago pravice, da bodo končno zedinjeni z ljubljeno Jugoslavijo. Pod vasjo Nabrežina, od koder priteka Tržačanom dobra, hladna pitna voda, imaš tik ob morju kamnolome. Skoraj ves Trst je sezidan in tlakovan iz tega kamenja. Nano-šen je bil s_ slovenske zemlje in obdelan in pozidan od žuljavih rok slovenskega delavca. Sesljan, slovenska ribiška vas z idealno obalo za kopalce, je videl v zadnji vojni črne dneve, ko se je vanj zateklo prebivalstvo iz sosednjih vasi yižovlje, Cerovlje, Mavhinje in Medja vas, ki so jih do tal požgali nacistični in fašistični krvoloki. Na ruševinah pa bereš danes voljo vsega tukajšnjega prebivalstva: „Tukaj smo Slovenci", „Tukaj je Jugoslavija", „Hočemo Tita!" Dalje ob obali je Devin, v prvi svetovni vojni skoraj do tal porušen, čarobni kraj, kamor je ljudska domišljija postavila zgodbo o Lepi Vidi, ki je ob morju plenice prala in kl j°. K črn zamorec odpeljal čez morje h kraljici španski. Ruševine starega gradu stoje na navpični skali in če pogledaš z njih navzdol, zagledaš pod seboj morje, globoko, bajno morje, nad katerim letajo divji golobi, ki gnezdijo sredi skalovja. Novi grad, deloma porušen v prvi svetovni vojni in pozneje obnovljen, so zdaj zasedli Angleži. Toda devinsko ljudstvo, naseljeno tu že v šestem sto-IcijUj govori slovenski jezik in nosi v svojem srcu globoko zavest, da je ono tu edini pravomoćni gospodar. V sosednjem Štivanu, zadnji slovenski vasi pred Tržičem, nam je domačin pri čaši dobrega vipavca govoril o starih in novih časih, pripovedoval nam je o stari občinski meji med Slovenci in Furlani, ki poteka točno po sredi tamošnje rečice Primisco, o slovenskih in tržiških ribičih, o sedmerih izvirkih Timave, o borbi našega ljudstva za njegove pravice. „Tukaj je prastara meja med Slovenci in Furlani", je dejal, „in ta meja se ni premaknila niti za centimeter. Tam proti zapadu začenja furlanska nižina. S furlanskim ljudstvom smo si bili zmerom dobri sosedje. In tudi danes je ono z nami." Spomnil sem se, da sem bil vprav prejšnji dan slišal izjavo ljudstva iz Ronk: “Ce ne bomo priključeni k Jugoslaviji, požgemo hiše in se izselimo tja." „Tujega nočemo, svojega ne damo," je izjavil maršal Tito. Vsa obala od Trsta do Štivana je že 1300 let naseljena s slovenskim ljudstvom. To ljudstvo je tlačanilo tujim grofom, bilo je zapostavljano in končno je doživelo najstrahotnejši raznarodovalni pritisk s strani imperialistične in fašistične Italije. Ostalo je zavedno in trdno. V narodno osvobodilni vojni je dalo mogočen krvav doprinos za svojo osvoboditev. Osvobodilo se je samo s pomočjo JA, katere sestavni del so bili njegovi sinovi. Po atlantski listini ima vsak narod pravico do samoodločbe. Jugoslavija se je od vsega početka zvesto in hrabro borila na strani Zaveznikov. Slovensko ljudstvo ob slovenski morski obali se je ta-k°j priključilo borbi svojih bratov v Jugoslaviji. Pravica terja, da se mu prizna njegova volja do svobode, do priključitve k ostalim bratom v Sloveniji v sestavu FLRJ. Zakaj, kot je to ljudstvo samo zapisalo po svojih hišah in portičih in po skalnatih če-rdi nad morjem: „Tukaj je Jugoslavija" in »Tujega nočemo, svojega ne damo!", tako mora ob nedvoumnem izrazu te volje izginiti vsaka zamisel, porojena kjerkoli in iz kakršnih koli razlogov, ločiti z vsiljeno mejo obalo od svojega zaledja in ljudi od svojega narodnega telesa. VI. B. Države, ki jim sodijo v Parizu MADŽARSKA (Nadaljevanje z 2. strani) malo malih posestnikov, toda zato sedijo v njej veliki bankirji, veletovarnarji, veleposestniki, veleinteligenca, visoki oficirji: sami veliki grešniki. Maso tvori zapeljano kmečko ljudstvo. Ta stranka je trojanski konj sredi madžarske demokracije ter služi reakcionarnim elementom, da na »demokratičen« način onemogočijo razvoj demokracije. Stranka malih posestnikov nosi največjo odgovornost za strahovito inflacijo, ki je besnela v Madžarski še pred nekaj dnevi Dosledno je zavirala napore ostalih strank »Fronte narodne neodvisnosti« t. j. Komunistične partije, Socialdemokratske stranke in Narodno kmečke stranke, ki so se trudile, da bi s pobija-njem .špekulacije, reguliranjem cen, kontrolo proizvodnje in razdelitve zagotovile delovnemu ljudstvu življenjski obstoj. Naporom teh naprednih sit se mora madžarsko ljudstvo zahvaliti, da gre pot Madžarske vendar navzgor. Z agrarno reformo so kmetje dobili zemljo, ki so jo doslgj obdelovali kot delavci madžarske aristokracije Z uvedbo nove valute, florinta, ki je zamenjal popolnoma razvrednoteni pongo, je položen temelj zdravemu finančnemu gospodarstvu. Ta razvoj bi bil seveda hitrejši in mnogo iaz.li, te bi se madžarsko ljudstvo znalo radikalno osvoboditi vseh sil. ki ovirajo njegov V t,Cm io smisel be6ed> ki *o jih izrekli L™ do!ayci omenjenemu jugoelovanske- mafTm-IarJV; >Vi •Tu*os,nvani ste srečni, ker mate Tita. V, ste odpravil} svoje topove. Pri nas pa so se na delu!« K M. Čitajte - sodite! Okupacijska oblast... Giornale Alleato Ob proslavljanju prvega leta življenja lista »Caleidoscopio« je uredništvo priredilo za ne katere častnike AIS-a posrečen sprejem, in ob zaključku so bile izmenjane prisrčne voščilne besede za bodočnost simpatičnega tednika tržaških visoko-šolcev. Voščilom se iz vsega srca pridružuje »Giornale Alleato«. Res simpatični tednik, ta Caleidoscopio?! Tudi mi iz srca čestitamo — »Giornale Alleatu«. da je prišel na to idejo. Tako imamo eno potrdilo več, da je tako, kot je! (»Caleidoscopio« je glasilo šovinističnih italijanskih študentov, ki ob vsaki priliki gnusno blati Jugoslavijo, njeno ljudstvo in voditelje.) Glas zaveznikov ... toda nekatere druge st vari blazni (frenetični) Kardelj ne pove: da število Slovencev, na katere se on naslanja in ki naj bi imeli pretežnost pravic nad italijansko večino v Julijski krajini, znaša v celoti, ra čunajoč one, ki živijo v Sloveniji in one. ki živijo v Italiji, okoli poldrug milijon. Mislimo ves slovenski narod, k} zaradi majhnega števila in zaradi pomanjkanja narodne kulture in zgodovine ne more doseči bodočnosti med velikimi evropskimi in svetovnimi narodi, med katerimi so Italijani s preko petdeset milijonov duš, s kulturo in zgodovino, ki se ne izbrišeta s štirimi izgovorjenimi ali natiskanimi neumnostmi. Razumljivo; kdor se je boril proti demokraciji za imperializem. kot Italija, mu ne gre v račun, da pridejo mali narodi do svobode, kamoli predrznosti, da sc sami borijo za njo. Toda svet je naredil v zadnji vojni korak naprej in če so pri »Voce« ostali odzadaj ni naša stvar. (Morda je posledica tiste kulture.) in fašisti . .. ja 'ÌkmJi§Té V Sovjetski zvezi so obsodili na smrt generala Vlasova To novico je prinesel tudi »Glas zaveznikov«. Vse prav In koristno — naj njegov krožek čitatelj e v vidi, kako se posto pa z zločinci iz zadnje vojne! Toda »Glas zaveznikov« je hotel vse kaj drugega, ali pa je mogoče smatral to za nepristransko poročanje v korist, vojnih zločincev. Prinesel je namreč tudi te vrstice: »V nekem poročilu z dne 25. niaja 1945 piše poseben dopisnik Reuterja: Ko so Nemci hoteli zadušiti upor praškega prebivalstva, je upor v zadnjem trenutku z nepričakovano pomočjo rešil sovjetski izdajalec general Vlasov, poveljnik ko-laboraeionistične vojske, se-stavjene iz bivših ujetnikov, k L se je dotlej bojeval ob sira-’ ni Nemcev. Vlasov je s svojimi ljudmi z juga vdrl v mesto in se pri proganjanju Nemcev pridružil partizanom':« Vlasov — partizan? Zakaj se ne bi napisalo tudi kakšne vrstice v uteho vojnim zločincem, ki se košatijo po Trstu. j Nekaj zanimivih ! pogledov v različne vede m [ Najstarejši otroci. Profesor ■ Jefferson je o tvoril pred krat-| kim šolo za starce. Jefferson ; ima »le« 89 let .S svojo šoio jo ■ je pogodil. Po njegovem mne- ■ njtt umre človek tedaj, ko ga 5 življenje ne zanima več To za-; nimanje vzbuja ta moderni šol-: nik pri svojih učencih (najsta-: rejši »deček« ima 111 let, naj-: starejša »deklica« je Pa 102 le- . : ti stara, kar je sama priznala, j : s tem. da zvedo vsak dan naj- j : novejše vesti po svetu, imajo : : predavanja, poročajo o tem in : : onem in ta nenavadna zaposli- : : tev jih naravnost pomlaja, : : * : : : * Prvič v zgodovini prista- ■ ■ nišča Zaskvaje je prispela lad- j ■ ja »Kapeten Goronenko« 'z ; : Baltika v Moskvo. 2 ; Ladja je odplula iz Baltika ! • proti Murmansku in je, potem, j ■ ko je preplula Barencko mor j ; je ter se ustavila za kratek j : čas v Arhangelsku, od koder j : je po notranjih rekah mimo : j Duina, Sukho, jezera Kuhana j : kanala Severpdinsk in morja : : Bibinsk dosegla kanal Volga- : j Moskva. E Iz Moskve bo ladja »Kape j E tan Gerenenko« odpotovala j E proti Astrahanu in od tam po : : Ka=aiškem morju dosegla Ba- : : ku. : * : j : Kratkih valov ne uporablja- : ; mo le v brezžičnem prometu, : [ z njimi tudi kuhamo. Štiri do | • pet ur se kuha svinjska gnjat, j ; pri tem izgubi gnjat desetino j ; svoje teže. V Ameriki so izpo ; E stavili 14 funtov težko gnjat j E radijskim kratkim valovom, ki 5 E so v 20 minutah prekuhali : E gnjat. Pri tem je izgubila le | | polovico funta. Gorkotni učin- j ! kj teh valov se izkoriščajo na E j najrazličnejše načine v indù- : : striji: suši se les brez vsake 5 ■ škodo itd. m »U w m "T* m : ■ Pred meseci so ujeli kuhan- : » ski ribiči na j večjo moi’sko žel- : j vo. Dolga je bila 4 m, tehtala : E 'je skoraj 20 stotov. Meso ni E S bilo užitno. Ogromni oklop je : 5 prišel v muzej. Starost želve : E se jo cenila na 500 let, tako da j E je bila že odrasla, ko so plule j s Kolumbove ladje po tistem | I morju. * : Leta 1911. je priobčil amori- j ! ški dnevnik »Munseys Maga- 5 j zine«, ki je bil pravkar opre- E • mil svojo tiskarno z novim ro- : E tacijskim strojem, tale oglas: : • »Jaz sem rotacijski stroj. Mo- : 5 je srce je jekleno, moji udje j E železni, moji prsti bronasti. ; 5 Pojem pesmi sveta, oratorije j E zgodovine, simfonije vseh ča- J 5 sov. Jaz sem glas današnjega j : in glasnik jutrišnjega dne. 5 E Spajam verigo preteklosti' s 5 : tkanino bodočnosti. Pripovedu- ■ ! jem zgodovino miru, in zgodo- j ■ vino vojne, človeška srca. na- ■ • ganjam k strastnim in rahlim j ■ udarcem. Gibljem žile vseh ; E narodov. Jaz sem smeh in jok 5 E sveta, in vztrajal bom, dokler : E se vse stvari ne povrnejo v ne- : 5 izpremenl jivi prah. Jaz sem ro- : • tacijski stroj!« » Po računih astronoma Baa- J 5 de-ia. drvi v našem osončju j J med Marsom in Jupitrom ka- E • kih 44 000 pianetoidov Med te- E E mi meri Ceres največ, njen E E premer znaša 772 km. najmanj- : ši so pa tako neznatni, da bi : človek ne utegnil postaviti na- : nje najmanjše kolibe. INDUA TRPI V BEDI DEŽELA PRAVLJIČNEGA BOGASTVA IN ZAOSTALOSTI POD TUJO OBLASTJO Že večkrat, zlasti pa med pravkar minulo svetovno vojno, je britanska vlada obljubljala-Indiji položaj dominiona, če že ne neodvisnost. Nedavno je odšla v Indijo britanska vladna delegacija ,da bi se z indijskimi voditelji pogajala o bodoči neodvisnosti dežele. Delegacija je svoje delo zaključila, Indija pa je še danes britanska kronska kolonija; 400 milijonov Indijcev je še vedno pod tujo vlado brez vsake samouprave. Vse to bomo laže razumeli, če pomislimo, kakšne ogromne gospodarske važnosti je za Anglijo Indija, ta »dragulj v kroni britanskega imperija« Bolj jasno nam bo, zakaj Angleži neusmiljeno z bajoneti gospodarsko Pačijo v Indiji V,, zemeljskega prebivalstva. Indija je najdonosnejši vir britanskega trgovskega imperializma: pred vojno je dajala vsako leto okoli 150 milijonov funtov šterlin-gov v zlatu. Zaradi tega so vsi britanski predlogi o »neodvisnosti« »avtonomiji« ali »dominionu« taktični triki, ki naj omogočijo nadaljnje izkoriščanje dežele, obenem pa pomirijo svetovno javno mnenje Temu primerno je urejena sedanja uprava v Indiji, ki omogoča vzdrževanje britanske oblasti v tej ogromni deželi s tolikim prebivalstvom. Skoraj polovica zemlje (1,800 000 km2) z okoli 100 milijoni prebivalcev je razdrobljena na približno 500 večjih in manjših kneževin. Ostali del približno 2,200.000 km5 s 300 milijonj prebivalcev, je sestavljen iz 11 velikih pokrajin Kneževinam vladajo despotsko krajevni knezi, ki jih »vodi in jim pomaga z nasveti« britanski rezident. Pokrajine upravlja britanski guverner, ki mu stoji ob strani zakonodajna skupščina. To voli zelo omejeno število volilcev Izvršno oblast izvajajo na papirju ministri, ki jih imenuje zakonodajna skupščina, praktično pa je v rokah guvernerja, ki sme preklicati vsak sklep zakonodajne skupščine in izdajati svoje odloke z zakonsko močjo. Nad vso Indijo vlada.pndkralj, ki mu stojita ob strani 14 članski izvršni svet. sestavljen iz Angležev in Indijcev po podkraljevi izberi, ter osrednja zakonodajna skupščina. Ta sestoji spet iz zgornje zbornice, ki je sestavljena iz 60 članov, od katerih jih 27 imenuje vlada, in iz spodnje zbornice; izmed njenih 145 članov jih vlada imenuje 40 Pa tudi ostalih članov zakonodajne zbornice, ki jih ne postavlja vlada, ne voli indijsko ljudstvo, temveč samo majhno število privili-giranih oseb, ki so z gospodarskimi in drugimi interesi povezani z Angleži Če hočemo dobiti pravo sliko o »demokratičnosti« sedanje indijske ustave, zadostuje ugotovitev, da ima na primer v Angliji 67% prebivalstva volilno pravico, v Indiji pa voli člane pokrajinskih zakonodajnih zbornic 11% prebivalstva, člane spodnjega doma osrednje skupščine voli 0.5% vsega prebivalstva, člane zgornjega doma pa vsega 18.000 volilcev — izmed 400 milijonov prebivalcev. Poleg tega nima osrednja zakonodajna skupščina nobene zakonodajne oblasti, kajti podkralj lahko vse njene sklepe prekliče, poleg tega pa sam izdaja odredbe z zakonsko močjo, veljavne za vso Indijo Podkralja imenuje indijska vlada; sedanji podkralj je lord Wa-well. Jasno je, da take nedemokratične uprave ne bi bilo mogoče vzdrževati v tako veliki deželi, če ne bi britanska vlada spretno izkoriščala raznih nasprotij v deželi, se opirala na nekatere dele prebivalstva in s pomočjo njih tlačila ostale. Knezi, ki vladajo raznim kneževinam, vidijo v angleški nadvladi jamstvo svojih predpravic. Ti knezi uživajo še vedno znaten ugled med podeželskimi množicami, ki jih drže v neznanju in praznoverju. Dalje je v Indiji okrog 100 milijonov Moha-medancev. ki predstavljajo večino v severozahodnih pokrajinah in skoraj polovico prebivalstva v provinci Bengaliji. Kjer so Moha-medanci v večini, jih je znala britanska vlada spretno izkoristiti s podpihovanjem svoje težnje po samostojni Mohamedanski državi, pri čemer jih je spravila v hudo nasprotje z indijskimi nacionalisti, ki zastopajo nedeljivost vse dežele. Kjer pa so mohamedanci v manjšini, jih je znala britanska vlada še bolj odkrito pritegniti na svojo stran, ker jim daje najrazličnejše predpravice in tako vzbuja nasprotje med Indijci in Mohamedanci. Poleg tega izkorišča britanska vlada spretno tako-imenovane »nedotakljive« (najnižja kasta; povprečen Indijec misli, da postane ob dotiku z njimi nečist). Britanska vlada spretno izkorišča njihovo zapostavljenost, ki izvira iz sta- re indijske družabne ureditve. Nedotakljivih jo okoli 50 milijonov. Zlasti pa služijo kot orodje britanskega imperializma gospodarsko privilegirani sloji kot industrijalci in zemljiški veleposestniki ter velikj trgovci, kj nasprotujejo Indijski neodvisnosti, ker se boje, da bi tako prenehala možnost izkoriščanja zaostalih množic. Iz tega dela prebivalstva izhaja večina volilcev v indijsko zakonodajno skupščino Zagrizeni nasprotniki Angležev so indijski Iz tistega črnega premoga, ki je na milijone let ležalo hekje v globinah zemlje, se ustvarjajo čudeži Premog, črno zlato, kj gori v naših pečeh in je doslej bilo za nas samo izvor toplote, je danes dragocena surovina, brez katc-re si ne moremo predstavljati našega kulturnega življenja Izredno zanimiv je ogled tovarne, kjer se premog pretvarja. Pot nas vodi skozi drevored, poln črnih, visokih, sajastih dimnikov in. peči, ki so podobne egiptovskim sfingam. Od njih izhaja nek poseben vonj; iz njih vre toplota, kot da so to V Karlovih Varih so našli neznana pisma Karla Marksa Pred kratkim so našli v karlovarskem muzeju dosedaj nepoznana pisma Karla Marksa, ki jih je velikj učenjak in mislec znanstvenega socializma napisal v času, ko se je zdravil v Karlovih varih. Najdenih pisem, katere je Marks pisal svojemu, prijatelju in sodelavcu Friedrichu Engeisu, je skupno 36 Večino teh pisem.je Marks sam napisal in vsebujejo razna poročila in osebne doživljaje, toda med njimi so tudi zelo zanimive opazke o političnih razmerah v Avstro-oerski monarhiji, o avstrijski policiji in o različnih gospodarskih problemih Istočasno je bil v stanovanju neke Nemko, ki se mora sedaj seliti iz Karlovih varov v Nemčijo, skrit neznani portret Karla Marksa. Mestni slikar je slikal Marksa v času njegovega zdravljenja v Karlovih varih. Portret, ki je slikan z oljnatimi barvami, je zelo dober in ohranjen. Mestni narodni odbor v Karlovih varih pripravlja posebno publikacijo o vseh najdenih spominih, ki se nanašajo na bivanje Karla Marksa v tem zdravilišču. Češki književniki bodo uredili vzorno občinsko knjižnico Sindikat čeških književnikov je dobil v dar od češkoslovaške vlade krasen grad v mestu Dobfiš (40 km od Prage) Iz tega gradu so napravili češki književniki reprezentacijsko središče. kamor so vedno povabljene ugledne literarne osebnosti iz vsega sveta. Istočasno je grad postal tudi prvi »Dom dopusta« za vse češke kniiževnike brez izjeme. S tem so postali češki književniki prav! sosedje prebivalstva mesta Dobfiš. In kot dobri sosedje in književniki so prevzeli pod svojo zaščito mestno knjižnico, katero so okupatorji zelo poškodovali. Sindikat ima v načrtu, da vzorno uredi dosedanjo občinsko knjižnico. Do konca leta 1946. bo Sindikat daroval tisoč zvezkov beletrije in različnih znanstvenih spisov, v teku 1. 1947. pa drugih tisoč zvezkov, nakar bo biblioteka redno dopolnjevana z izbeip najlepših del v originalu in prevodu. nacionalisti, združeni v kongresni stranki, ki predstavlja večino dežele. Kongresna stranka zahteva popolno neodvisnost in nedeljivost Indije in njeno ločitev od Anglije. Poleg nacionalnih nasprotij pa obstoje v Indiji znatna socialna trenja. Na dnevnem redu ?o stavke, ker delavce v industriji, ki je večinoma last Angležev in nekaterih bogatih Indijcev, preveč izkoriščajo. Prav tako vre med množicami malih kmetov in zemljiških najemnikov, ki trpe vsako leto kljub prislovičnemu bogastvu Indije lakoto Letos se obeta posebno huda lakota Prišlo je do več uporov med indijskimi vojaki, ker so v primeri z britanskimi silno zapostavljeni, ne smejo se ž njimi družiti, ne smejo zahajati v njihove lokale in tudi njihova preskrba je znatno slabša. Posebno med obiskom britanske vladne delegacije se je jasno videlo, kakšen uspeh je dosegla britanska vlada v razpihovanju notranjih nasprotij v Indiji, zlasti pa nasprotja med kongresno stranko in mohamedansko ligo. Vendar pa tudi v Indiji vedno bolj raste prepričanje, da so interesi vseh Indijcev, razen nekaterih najbogatejših slojev, isti. in da jim lahko le sporazumevanje in skupna akcija priborita neodvisnost. živi stvori, težko sopeči, ki naporno delajo iz Vseh svojih moči. V ogromnih pečeh izgorevajo pod posebnimi pogoji neštete tone premoga. Iz žarečega premoga izhaja vodena para, kar povzroča, da se tvorijo posebni plini, ki se prelivajo skozi nešteto cevi in se v posebnih aparatih prečiščajo od prahu in škodljivih sestavin Končno pridejo tj plini v posebne naprave, kjer se vrše čudovite izpremembe, vsled katerih se v velikih bazenih preliva neka gosta, brezbarvna tekočina Njen vonj nam je dobro znan. Pa vendar, ali je to mogoče? Da. to je bencin —1 tekočina, ki hrani naše motorje, kri, ki daje življenje skoro vsem našim strojem Tam zopet se izteka .iz prepletenih cevi gosta črna tekočin« Tudi njen duh poznamo: to je strojno olje visoke kvalitete, nastalo tudi iz premoga Gremo dalje, v rezervoarjih leži bela, kakor snea trda masa. To je parafin, materija, ki služi za pridobivanje mnogih važnih proizvodov. Prej so iz njega izdelovali samo sveče, danes pa tudi umetne maščobe in milo. Povsod je slišati brnenje in zrak je prepoln različnih vonjev. Pomikamo se med kotli in se zaustavljamo pred kompliciranimi pripravami, iz katerih od časa do časa prihaia gosta, sluzasta masa. Poseben vonj nas prisili, da se ustavimo. Po svoji obliki in gostoti je podobna gumiju — to je umetni gumi , V ogromnih električnih pečeh se peče premog z apnom, iz česar se stvori masa, trda kot kamen: to je karbid. Če mu prilijemo vode, se razvija plin acetilen, ki nam služi za razsvetljavo in za varjenje železa S pomočjo kompliciranih kemičnih procesov se karbid pretvarja v umetni kavčuk. Preidemo v drugo stavbo Tu ni več črnih sajastih, ogromnih naprav. Tu se blešči steklo, med. vse je prevlečeno z belo barvo. Tu se iz premoga pridobivajo nešteta zdravila, vitamini, hormoni in preparati življenjske važnosti. V naslednji stavbi izdelujejo barve vseh mogočih nians in za vsakovrstno rabo — tudi nji mje oče črni premog. Sprehod po jeklenem mravljišču nam je ponovno dokazal, kako globoko je prodrl človeški duh v tajne prirode. »Prodana nevesta v Berlinu« Na programu berlinske državne opere je stalno komična opera »Prodana nevesta« češkega skladatelja B. Smetane. Zanimanje za to popularno češko opero je med berlinsko in mednarodno publiko zelo veliko. Pomagajte i brezposelnim 1 Pomen premoga Kmanuel je bil židovskega rodu; po poklicu zdravnik. Njegov najboljši prijatelj je bil Lilien Maks — navdušen socialist. Ko je izbruhnila vojna, se je Emanuel poročil z Ireno, hčerko podpolkovnika von Stottena. Po vojni se je z ženo in sinčkom Rolandom naselil v Heidelbergu. V njegovo nišo se je vselil tudi njegov nekdanji vojni tovariš Planke. ki je imel sina Kurta. Ko je v Nemčiji vstala nacionalsocialistična stranka, je Emanuel zaslutil nevarnost, njegov sin pa je postal navdušen član mladinske organizacije. Medtem ko je Emanuela močno potrla smrt Maksa Liliena. komunista, ki je padel kot žrtev atentatorja, je Roland navdušeno vzkliknil: »Zdaj bomo pokazali Judom!« Nekega dne pa. je nenadoma izginil Roland. Po Kurtu je mati zvedela, da sta z Oerhardtom. vodiom mladinske skupine, imela nek nastop. Listi so p’inašali sezname kaznovanih in usmrčenih . Čez nekaj dni so nfinesi; Rolande mWvon-n domov, »Ne. Jaz moram ostati tu. Ne morem. Pozneje,« je rekla pretrgano. »Očeta ne morem pustiti samega,« je pristavila, zvenelo je veliko preveč pametno. Podpolkovnik je, slaboumen od starosti, sedei še nekje na voznem stolu in ni ničesar vedel o svetu. »Ni nii do življenja — brez tebe,« je rekel Emanuel. Irena ga je pozorno pogledala. »Ne —- seveda ne,« je rekla in ga rahlo pogladila po laseh Pod vajeno, nežno kretnjo so mu navrele solze na oči, prve po katastrofi. »Vse bo spet dobro,« je rekla Irena. »Pojdi zdaj, podvizaj se, pospravi svoje kovčege. Jaz pridem za tabo. kmalu. Znova bova začela. Samo zdaj še ne morem.« Odstopila je spet od njega, soba je ležala med njima, širša in globlja je bi!a kot prepad. So stvari,. ki ljudje ne morejo preko njih. Doktor Hain je vedel to globoko o sebi Kljub temu je pokorno šel in pospravil svoje kovčege • »Kolodvor Friderikova cesta, Planke,« je rekel. »Odpeljem se za par dni.« Šofer ga je radovedno in sočutno pogledal. Zadnji trenutek je pristopil Kurt k vozu in iztegnil svojo veliko roko. »Na svidenje,« je rekel. Doktarju Hainu je postalo inako, ko je ležala njegova dlan v toplem stisku Kurtovih prstov. »Nemara na svidenje, Kurt.« je rekel. »Naj se peljem z vami, gospod doktor?« je vprašal Kurt.« Rad bi šel odtod.« Emanuel je samo zmajal z glavo Voz je odbrzel skozi vrtna vrata. Hiša je ostala za njim. Zadnje_ kar je videl, je bilo iarko razsvetljeno okno Rolandove šobe. Nato je ostala Irena sama na peronu, na brezupnem obrazu ji je ostal prilepljen nasmeh. Se isto noč je prekoračil doktor Hain mejo. Njegov Potni list je bil v redu in petdeset mark je smel vzeti s seboj. Za njim je ležalo njegovo življenje v razvalinah, pred njim je ležal veliki nič. Neko deževno jutro je prispel v Pariz. Kurt Planke Kurt je prebil prvih šest let svojega življenja v ribiški koči starega očeta in stare matere, kj jo stala na ploščatem holmcu, tik za sipinami Vzhodnega morja' Njegova mati, Anastazija Dreggsen, je odšla za deklo v Hamburg, ker ji vašk0 življenje v Hilli-genleiju ni prijalo. Ko je bila v osmem mesecu no-tečnosti, se je vrnila k staršem, porodila v bolnici bližnjega okrajnega mesta, izročila otroka staršem in odšla spet v Hamburg. Bila je kaj porabna služkinja in je imela štirideset mark plače na mesec. Od tega jih je vlagala po pet in dvajset v hranilnico! deset jih je pošiljala doinov za vzdrževanje fanta in pet jih je obdržala zase. Henrik Planke, otrokov oče. je bil delavec v tovarni z gumijevim blagom ■n je obljubil, da se bo oženil ž njo, brž ko bosta imela’pet sto mark prihranjenih. Še preden je prišlo tako daleč, je izbruhnila svetovna vojna. Planke je pozabil, da je bil social-demokrat in je z velikim navdušenjem krenil na vojsko. Na svojem prvem do-pustu se je poročil z Anastazijo in odtlej je dobivala ona del njegove mezde, Vzlic temu je še nadalje ostala pri svoji gospodi. Stara dva ribiška človeka v Hilligenleiju sta bila sprva razjarjena zaradi nezakonskega, otroka. »Sramota pred sosedi«, sta govorila. A koča najbližjega soseda je bila več kot kilometer daleč jn dekleta, ki so hodila v veliko mèsto, so navadno dobivala otro--ke. Ko je Anastazija v nebogljenem pisanju sporočila svojo'poroko, sta jela stara dva gledati na stvar kot na pravo srečo. 1 . ’ ' • * ■ . Kurt jo odraščal z ritmično temnimi udarci valov v ušesih in s prostrano širino v očeh Živel je v veliki, odprti prostosti. Pogled ni bil nikdar omejen, tam je bilo morje in nič obrežja, sipinska trava, ki je v vetru drgnila bilko ob bilko. Veliko močvirje, polno jagod in grenkega vonja po šoti, je ležalo med kočo in vasjo. Hodil je v odrezanih in zakrpanih hlačah svojega deda, se branil z malo posnetim modrim mlekom in krompirjem in ni vedel, da so siromaki. Kurtu je bilo šest let, ko je prvič spoznal okus mesa. Izpljunil ga je in pričel jokati, ker je imelo smrdljiv okus, kot po nečem mrtvem Hudo se mu je tožilo po Vzhodnem morju, ko je’ minila vojna in je mahoma prišel k dvema tujima človekoma v Berlin, ki sta se imenovala oče in mati. Trajalo je nekaj časa, preden se Ju Je navadil, ker sta govorija v tujem narečju, ki ga sprva ni mogel razumeti. Stanovala sta v brezkončni vrsti hiš, Ke-glitzstrasse imenovani, hiša podobna hiši in vsaka z majhnimi stanovanji za petdeset, šestdeset delavskih družin. Hiše so imele po šest nadstropij, prvo dvorišče, drugo dvorišče. Na stopnicah sprednjega trakta so bile položene kokosove preproge, po stopnišču prvega dvoriščnega trakta linolej, na stopnišču drugega trakta pa so bile kar gole lesene stopnice, ki so bile kmalu vse izhojene. Kurt. je bridko pogrešal duha po morju, prostega vetra in vihre na morju, povesti, ki si jih je izmišljal, ko je ležal na obali, pesmi, ki jih je pogumno tulil kipečim valovom naproti. Hodil je okoli in iskal koščka zemlje, a kaj takega ni bilo. Povsod je ležala prst udušena po asfaltu in cestnem tlaku. Ob sedmih zjutraj so zatulile sirene iz vseh tovarn in moški so vtaknili svoje kose brulla za srajce in v črnih skupinah odjadrali. Hiša je dišala po zelju in osovraženih kolerabah, kravji piči, ki so jo jedli ljudje v vojni; ta duh se ni dal več pregnati iz sten. Na svojem iskanju zemlje, zraka, rastlin, česarkoli že, česar ni mogel označiti, se je potepal Kurt čedalje bolj v okolico. Ker je bil močnejši, večji in neustrašeriejši kot mestni otroci, je bil iznenada vodja fantovske tolpe. Cestnj otroci so se delili v komu' niste in socialdemokrate, kot njihovi očetje. Odigravali so se sijajni pretepi in vladalo je neprekinjeno vojno stanje. Kurt je bil socialdemokrat, kot Henrik Planke tudi. Bil je velik bojevnik in kričač. Ko je zmanjkalo kruha in so peki zaprli prodajalne, je bil v tolpi, ki je vlomila in plenila. 5 ponosom je položil doma pol stare pečene štruce, ki jo je zavojeval. Oče mu je dal klofuto in pojedel kruh. Svojim staršem je bil Kurt tako tuj, da se je njegov oče zapletel v spor z materjo. »Ta otrok sploh ni moj,« je vpil nanjo, »gotovo si me hotela imeti za tepčka. Saj vsak lahko vidi, da paglavec ni moj.« Kurt je slišal, kako se joče mati v kuhinji, med tem ko se je prismodil krompir na ognjišču. Rad bi bil vedel, ali je njegov oče njegov ali ne. Ni mogel trpeli svojega očeta: . Ko je Henrik Planke opustil tovarno in so se preselil; v Grùnewald, se je spremenil iz mlačnega socialdemokrata v v širokoustega reakcionarja. Iz zveze frontnih bojevnikov, ki ji je s ponosom pripadal, je skoraj neopazno spolzel v novo organizacijo rjavosrajčnikov. Tam je bilo pivo in godba in govori, ki so šli človeku skozi mozeg in kosti Henrik Planke je jel hoditi tako strumno kot že dolgo ne ter si oblekel novo uniformo. Bili so korupcijski procesi, brezposelnost, naraščajoči zločini, mnogo pomanjkanja in boraštva. »Judje«, je ogorčeno govoril Henrik Planke, »vsega so jurljc krivi .Treba bi Jih bilo zastrupiti, vse, kot podgane.« KULTURA Jezik - najdražja dota rodnega jezika. Ogorčen je ugovarjal nas veliki pesnik France Prešeren, ko so v času ilirizma pred sto leti nekateri nehvaležne, ži učili, češ naj se ta jezik spoji s katerim izmed drugih, večjih slovanskih jezikov. Takole jih je zavrnil: «Ceh, Poljak j« Ilir, Rus svoj ’zobrazit jezik. Njih le mogočni ga rod ima pravice pisat; Beli Hrovat ne, Rusnjak ne, Slovak ne, s Slovenci ne drugi. Tim gre, Slave, pestim, lajati, tace lizàt.» In da bi nam «srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod Slovenš’čne cele. — je izjokal in izkričal iz svojega srca poezije, s katerimi je kakor nihče ne pred njim, ne za njim -poveličal, svoj materin jezik in ga rešil ne le za svoj čas, ampak za vse rodove, ki so mu in ki mu še bodo sledili. Tudi doba narodnega prebujenja, to je čas tik pred T 1848 in zlasti doba, ki je sledila tej «pomladi narodov», je umela ceniti doto svojih prednikov, jezik slovenski. Pesnik «Novic», Jovan Vesel Koseski, je dal čeprav je bil sicer precej reakcionarno u-smerjen — izraza tej volji v naslednjih kiticah: »Svetu pokažite lik domače nava. de in misli, biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos! ' Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov; kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj 1 In v dobi, ko je bilo slovenstvo izpostavljeno vsepovsod preziru, zaničevanju in neupoštevanju, je bodril naš rod France Levstik z nesmrtnimi besedami iz «Tugo-merja», naše narodne igre, ki sta je ustvarila skupaj z Josipom Jurčišem. Tam pravi: »Trd bodi, neizprosen, mož je. klen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!« S tem seveda ni, rečeno, da naj človek, ki ljubi svoj materin jezik, zaničuje druge. Glede tega veljajo slej ko prej besede, ki jih je zapisal hrvaški škof Josip Jurij Strossnjayer. Narodni jezik, pravi, smatra krščanki človek za naj večji božji dar: za ogledalo, v katerem se odraža narod v vsej svoji bitnosti, za zakladnico, v kateri brani vse svoje duhovno imetje. Zato stori vse, da se narodni jezik izobrazi, obogati in oplemeniti — in odvrača od nje-ga vse. kar bi gri utegnilo ponižati, pok valiti in zastrupiti. Kajpada mora nad vsem prevladovati ljubezen de materinega je. zika. »Kder je ne pozna«, pravi Ivan Tavčar v romanu »Mrtva srca«, »stoji v življenju s prozo v srcu in svetišče naj višjih vzo. rov mu je za večno zaprto. Spoznanja grenke pijače mora piti, ne da bi ga tolažila poežija, ki veje iz materinih sladkih glasov«._______ »Beseda materina! — tako jo slavi tudi Ivan Pregelj v Zgodbah zdravnika Muznika — O, kolika blagodat človeku od Boga! Podoba lica materinega, glej, kadar je v grobu, ugasnila ti je. Toplota, lepot* in dobrola materine besede šumi do groba v ušesu in se ne razgubi zato, ^ ker je tudi sveto materino obličje le od mesa in mora preiti iri ker je ]e beseda nesmrtna, od duše, ki umrla ne bo. O moj Bog! Kako naj se no prečudim. da so vendar mojega rodu ljudje, učeni, pošteni, dobri in pametni, pa materino govorico pozabiti morejo, se je sramovati hočejo pa se s tem svetega spo. mina rodne matere kakor apostol Peter Učenika svojega zatajiti ne boje...« In mi? Ali ne bomo obljubili z besedami Antona Martina Slomška, katere je govoril pred sto dvanajstimi leti: »O ljubi, lepi in pošteni slovenski materin jezik! S teboj sen prvič klical svojo ljubeznivo mater in dobrega očeta; v tebi me je mati učila moliti in spoznavati Boga; tebe hočem hvaležno spoštovati in te ohraniti ko najdražji spomin na svoje rajne starše; za tvojo čast in lepoto hočem po pameti skrbeti, kolikor premorem. Kot hvaležen sin svoje ljube matere želim, naj tol bila slo. venska gioja poslednja beseda, prav kakor je bila slovenska mo. ia prva«. France Vodnik Pismo iz Ljubljane Ogled narodne knjižnici! v Ljobljani Obiskali smo pred nevi Ljubljano. To je bil dogodek za marsikaterega od nas. Dolgo let smo zrli preko Nanosa in Snežnika, nestrpno pričakovali dneva, ko bi zagledali in sl ogledali našo lepo Slovenijo, posebno pa belo Ljubljano. Življenje v njej je že normalno in kar živahno. Srce Ljubljane utripa v teh usodnih dneh s Primorsko. Kjer sc pojavijo Primorci, so navdušeno sprejeti. Obiskali smo narodno knjižnico; ; Krasna stavba mogčoen vhod iz : domačega marmorja naprav; pri- ; jeten vtis. Prijazno so nas sprejeli in nam razkazali vso knjižnico in zanimivosti Tukaj hrani naš narod dokaze. Velika čitalnica, kamor je padel nemški zrakoplov In povzročil požar in ogromno škodo, bo kmalu dokončana. Žrtev ni bilo, zgorelo pa je 60.000 knjig, nekaj so jih rešili. Za srečo se požar ni razširil na ostalo knjižnico, ki je zelo lepo in moderno opremljena in urejena. Knjižnica ima preko pol milijona knjig, kmalu ne bo dovolj prostora. Ogledali smo si ■ magazine, kjer so shranjene knjige. Zanimal nas je posebno oddelek, kjer hranijo rokopise, najstarejše dokumente in knjige. Supraseljski zbornik, rokopis iz XI. stoletja, krasni rokopis: »De ciyitate dei« iz leta 1347. Dalmatinova biblija z njegovim lastnoročnim podpisom. Bohoričeve Zimske urice in Pohlin, to so originali, najstarejši rokopisi in prve slovenske tiskane knjige. Tu pred nami je edini izvod na svetu (časopis) letak iz leta 1515, kjer so v gotici napisane besede: »Stara pravda« in pesem kmečkih upornikov: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna«. To je bil klic našega ljudstva pred 400 leti. Ta klic, ta borba za »staro pravdo« se vrši še danes. Po 400 letih, ko so jugoslovanski bratje že dobili pravdo, upamo tudi mi Primorci, da bo 400 letna borba privedla do končne zmage. Ne moremo odtrgati pogleda od tistega starega lističa, od tistih grenkih besed, ki vsebuieio tisočletno borbn našega naroda. Listam Ljubljanske Novice, Veliko pratiko za leto 1795. Vodnik-je tu lastnoročno napisal svoj življenjepis. Poleg Prešernovega rokopisa. Levstika. Cankarja in drugih naših pesnikov in pisateljev vzamem v roke kot relikvijo Gregorčičevo »Soči«. Oči vseh zro ta listič, to drobno, čedno Gregorčičevo pisavo. Marsikateri tovarišici se zasolzijo oči, znPkre tovarišem. misli so tam pri Soči. (Nadaljevanje na 6 strani. GOSPODARSTVO Zdravo gospodarstvo note Jugoslavije Hmetiiski svetovalec ojjwurj! V »Službenih sporočilih /.veznega urarla za cene« so bile objavljene odredbe o znižanju cen industrijskim izdelkom, ki so namenjeni kmetu K tem industrijskim izdelkom prištevamo kmetijske naprave orodje, stroje, u-metnu gnojila, volnene tkanine in volnene odeje Cene tega blaga so so znižale za 110% N pr. cena ' železnega pluga se ie znižala od 4000 na 2000 din Namen take gospodarske poli; tike je predvsem v tem, da bi država preskrbela kmeta z najnujnejšimi potrebščinami, kajti na ta način se doseže boljša obdelava zemlje, s čimer ae dvigne kmetijska proizvodnja Hkrati pa je tudi odstranjena nesorazmerna razlika med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov Dei proizvodov, ki so jim znižali cene, bodo prodajali celo pod proizvajalno ceno. Razliko b(> krila država iz dohodkov drugih panog gospodarstva. N pr, umetna gnojila so se tako pocenila, da so danes, v primeru s ceno pšenice, mnogo cenejša, kakor prod vojno.. Kemična industrija bo zaradi tega nekaj časa nerentabilna. Toda pri čim večji uporabi umetnih gnojil se bp povečala kmetijska proizvodnja. kar pride zlasti v poštev pri industrijskih rastlinah Znižanje cen umetnih gnojil bo pa ak-tiviziralo celo vrsto gospodarskih panog v kmetijstvu in v industriji. Tako postavljene cene so rezultat gospodarske politike, ki jo vodi nova Jugoslavija, ki upošteva potrebe in interese najširših ljudskih množic. Na rentabilnost podjetja ne gledamo s stališča posameznega podjetja, temveč s stališča gospodarstva kot celote. * Ta ukrep državne oblasti je so mo eden izmed mnogih, ki imajo bPli Povečati proizvodnjo. znižati pa proizvajalne stroške. Dosedanje prizadevanje za znižanje proizvajalnih stroškov je pokazalo že lepe uspehe. Že več mesecev gre v Jugoslaviji razvoj v smeri znižanja cen. Ti uspehi so tako pomembni, da je postalo pozorno že inozemstvo. Ko se je gospod La Guardia, generalni ' direktor UNRRA-e . mudil v Beogradu, jo čestital jugoslovanski vladi, da ji je uspelo preprečiti inflacijo in onemogočiti črno borzo, kar je več kakor je bilo mogoče napraviti v Ameriki Medtem ko se v Jugoslaviji ob 'dosledni in zdravi politiki razmere izboljšujejo iz dneva v dan, stoje mnoge evropske države pred težkimi ekonomskimi in socialnimi problemi. V takih državah (Nadaljevanje z 5. strani l Soča, Ljubljana, Pariz, konf.c-renca, krvave črte. žrtve, Gregorčičeva brigada, požgani domovi, stara pravda, vse to se kopiči. Zgubijo se letnice, čas, vse je tako trdno, obupno povezano. Sedanjost in preteklost, preteklost in sedanjost. Vse to kriči, vpije po pravici, po svobodi teptanega naroda, vse se zliva v Sočo, tam je naša meja. Krvava, toda bistra Soča naj... tujca, zemlje lačnega... t Težko se ločimo od teh živih, dragocenih dokazov. V bližnji sobi zbirajo partizansko, ilegalno literaturo, knjige, brošure in časopise. To so najnovejši dokumenti o zadnji, epični borbi našega naroda za svobodo. Poleg te literature si ogledujem na mizi prve slovenske časopise na Primorskem; že pred sto leti so izhajali naši časopisi v Trstu in Gorici. Nekaterih izvođen ni v zbirki. Primanjkujejo tudi izvodi partizanskega časopisja in literature s Primorske. Kdor ima še kak izvod ilegalnega časopisja ali brošur od leta 1913 do 1!H1. naj ga dobro shrani in izroči učiteljem, ki naj jih zbirajo ter preko okrajnih forumov pošljejo Narodni knjižnici v Ljubljano. V dokaz bodo bodočim pokolenjem in tujcem, kako se je naše primorsko ljudstvo vztrajno borilo z vsemi sredstvi za svoj jezik in za svoje pravo. Bubnič Albin. cvete črna borza in kapitalisti obvladujejo trg ter s- kopičijo do bičke na račun delovnih slojev. Vsa ta anarhija v gospodarstvu, kjer posamezni kapitalisti in veleposestniki nemoteno bogatijo na račun delavcev, ovira obnovo in veča brezposelnost ter ustvarja nevzdržno socialne razmere če samo zasledujemo poročila o gospodarskem razvoju Italije zadnjih mesecev, ne zasledimo nikjer poročil ki bi dokazovala, da se Italija dviga Nasprotno! Opazujemo, da so dvigajo cene. da črna borza vedno bol j raste, vrednost lire vedno bolj pada, velika je brezposelnost in delavstvo stavka Ljudstvo je nezadovoljno in živi v težkih ekonomskih prilikah. Tudi v bivši Jugoslaviji je bilo tako Takrat je bila politika cen v rokah majhnega števila indu- strijcev, ki no bogateli na račun izkoriščanja širokih ljudskih množic. Danas pa narodi nove Jugoslavije premaguje jo ogromne lež-koče kj jih je povzročila vojna in protiljndske vlade predvojne Jugoslavije da bodo čirnprej obnovili, kar je porušenega Kmetje so posejali vse razpoložljive površine zemljo, delavci pa so se z vso požrtvovalnostjo spravili na obnovo porušenih tovarn In ravno znižanje cen je plod in zasluga požrtvovalnega dela delavskega razreda in ljudske oblasti. Moti se pa kdor misli do je znižanje cen posledica anarhije v našem gospodarstvu Ne, to je ravno rezultat take gospodarske politike, ki upošteva interese delovnega ljudstva in potrebe tistih slojev, kj največ doprinašajo v produkciji in obnovi. Sič 0 važnosti preoravanla sirnih Preoravanju strnišč še danes ne pripisujejo naši kmetje tiste važ nosti, ki mU gre zaradi vsestranske koristi. Vzrok temu je nemarnost ali prepričanje, da se ne izplača preorati zemlje, če se ta takoj ne obdela V resnici imamo mi Primorci premalo obdelane zemlje: naše njive bi morale biti vedno posejane, ali če že ni mogoča postrna setev, moramo str-nišče ali ledino, namenjeno za pomladansko setev, takoj po žetvi preorati Navedli bomo v kratkem, kakšno korist prinaša pravočasno preoravan j e strnišč in ledin. S preoravaujem strnišč in ledin (travnikov, namenjenih za pomladansko setev) zemljo »predvsem razrahljamo. Obdelana zemlja se namreč čez leto tako močno ulc že, da ne moreta v njo notranjost niti voda niti zrak O vlogi vode v življenju rastlin ni potrebno niti govoriti, zrak pa je rastlinskim koreninam nujno potreben za razkrojevalne in asimilacijske procese, brez katerih rastlinam ni življenja. V trdih, zbitih in nc-preoranih tleh se pa napravijo majhne cevčice — kanalčki Tka pilari), ki dovajajo iz notranjosti zemlje vodo na površje, kjer iz-hlapeva. Kaj sledi Jz tega? Če preorjemo njivo . takoj po žetvi ali pa travnik takoj po košnji, uničimo omenjeno kapilar-nost; na površini preorane zemlje. posebno če to še pobranamo, se napravi tenka plast drobne zemlje, ki služi kot svojevrstna odeja in preprečuje izhlapevanje. Brazde preorane zemlje so vso zimo podvržene mrazu in ledu, ki razkraja brazde in tako zrahlja zemljo. V tako pripravljeni zemlji pa dobijo rastline vse ugodne pogoje za svoj bodoči razvoj. Zorana rastlinska (organ iena plašt) so čez zimo pretvori v »humus« (črno zemljo, ki je zelo rodovitna). Na strniščih se navadno razvijajo raznovrstne plevelne rastline, ki kradejo kulturnim rastlinam hranilne snovi in vlago ki ostanejo v nasprotnem primeru v zemlji na razpolago bodočim posevkom Na preorani zemlji nastanejo med brazdami prazni prostori,, do katerih lahko v jesenskem in zimskem času prodre voda. Obdelano zemljišče postane tako prava shramba vode. ki pride do veljave v vročem in suhem poletnem času. Dr. Fran Juriševič Vpi-iifianje : T<> leto iiovzrofii veliko Škodo našim njivam, vrtom in travnikom bramor. Prosimo vas da nam svetujete, kako uničujemo tega Škod: live,a V I K.X.O.O V. RejK'ii i Odgovor: Poleg hroščev« ličinke ogrel) povzroča letos veliko škodo po njivah, vrtovih in travnikih -bramor. Žival je čudne oblike. Vsak jo takoj, če jo le enkrat vidi, spozna. Za vsak primer prinašamo nje sliko. Samica izdolbe v zemlji gnezdo.. jajčaste oblike in znese vanj lo 2!)H iajčee, iz katerih se zvalijo bnimi čeljustmi, začnejo takoj svoje uničujoče delo. Kako zatiramo tega škodljive»? Najbolj uspešno je, če uničujemo njegova gnezda ali pa kar direktno odraslega škodljivca. Poleti uničujemo škodllvea z zastrupljenimi vabami. Kako pripravljamo vabe? Vzemimo 10 kg. pšeničnih otrobov ali zdrobljenega riža ali koruze. Ta zdrob polijemo z 2.Ò kg. vode in pustimo, da se namaka približno 20 minut. Namočenemu zdrobu primešamo t-2 kg. cinkovega fo.sfida ali pa 1 kg. ba-Uljevega IHuosillkatu. To zastrupljeno zmes potrosimo (ik> kupčkih) P" njivah ali pa vrtovih. Na 1000 mq. porabimo 2 kg. zdroba. Tudi gnojenje z apnenim prahom odga- nja bramorje. Jeseni uničujemo na zelo u«i>ešen način bramorje, tako da izkopljemo t>o njivah po; metra globoke jame, v katere nnsujemo konjski gnoj. Bramor sl pol- Kanila t službi poljedelstva v ssbs že pri ubddavi nalila za prvo «petletko« CKVKPfb) so bili postavljeni predlogi, kaj zahteva sovjetsko kmetijstvo od kemijske industrije in hie in kdaj se lahko uporabljajo v Rusiji umetna gnojila. Tedaj Se ni bila razvita v Sovjetski Zvezi kemijska industrija, a umetna gnojila so dosegla prohibitivne cene. Čilski soliter je bil na primer petkrat drat. ji kot pSenica. Po vsej driavi so bile postavljene poslcusne postaje za eksperimentiranje z raznimi gnojili, poskusi so dokazali, da so pravila o uporabi umetnih gnojil v vzhodnih detel ah maka kot na zapadu in da so rezultati enaki, samo premagati je treba eie meniamo., pravila agrotehnike. Paralelno s poskusi in ugotovitvami pri teh poskusih so ruski geologi iskali surovine za industrijo mineralnih gnojil. Hazi-skovanja so dala neprilakovane rezultate. V začetku druge petletke se je zabela proizvodnja ume! nih gnojil, ki je iz leta v leto rasla, tako. da je leta taks bila So. vjetska '/.veza na prvem mcsUi v Evropi v produkciji superfòsfa-ta (1807 lisot Urn). V celotni pro izvodu ji surovin za umetna gnojila je bila Sovjetska /reza na četrtem mestu na svela. * Samo po sebi je umevno, da se je v zvezi s povečanjem uporabe umetnih gnojil tudi povebaiu proizvodnja kmetijskih pridelkov. Po nekaterih kolhozih je enotni pri- delek narasel kar za 500%. V začetku tretje petletke se je dvignil pridelek bombala, sladkorne repe, baja in lanu na vrednost J milijard rubljev, pri tem so umetna gnojila stala le ooo milijonov rubljev. V Kirgiški republiki ie bil na primer leta 19SÌ srednji pridelek sladkorne repe 82 g na. ha pri u-porabi S—i g umetnih gnojil. Pn uporabi U.r> g umetnih gnojil na hektar je leta 1910 narastel pridelek no 47/ g na hektar. Ce se bo Kemijska industrija v S. razvijala Se nadalje v dosedanjem tempu, bo leta 1952 Rusija pridelala /? milijonov umetnih gnojit. Pridelki pa se bodo PO' večali. Račun teh umetnih gnojil za sledeče dodatne količine: mili- jonov ton Krompir in zelenjava ... 10 Sladkorna repa . . • . • 8-r> Bombaž. .................. . 1 Zi larice ...«•«•< 4.8 Lanena slama . . . • ■ L3 j Konoplja .................1 Seno detelje. '. . . £ . . Wl Seno lucerne ...............1 Ako te Številke izrazimo v končnih. produktih masovne potrebe (sladkor, kruh, maslo, tkanine itd) in izračunamo koliko ljudi sc bo lahko preilvelo od le dodatne proizvodnje, pridobljene od navedene količine umetnih gnojit. dobimo naslednjo sliko: m mili- jonov ljudi Oblačila 100 Sladkor Mi Kruh ...................... . 30 Krompir in zelenjava ... 2f> Meso, sir, beljakovine , . . 11.5 Maščobe za ................. 20 (Vzeti so sledeči letni konsu mi na osebo: sladkorja 25 kg. olja 20 kg, sira 20 kg, mesa .to kg, kruha 300 kg, krompirja in zelenjave 400 kg in perila in obleke ti.5 kg.) Dr. Fran Juriševič Driska (griža) pri živini Vzrok driskj je navadno nagla menjava hrane (prva pomladna paša), alj velika količina sveže zelene krme (grahorce, detelje), ki jo podajamo živini, zmrznjena in pokvarjena krma, slaba voda, pre-hlajenje prebavil in še nekatere druge nalezljive bolezni. Če je hranu vzrok driski, moramo živaij dati kako odvajalno sredstvo (grenko sol ali Glauberje-vo sol), še bolj je pa važno, da menjamo kima.___________________ S Titom v borbi - ' zmaga, s Titom v miru - obnova! šče v gnoju toplo skriva.išče zn prezimovanje. Februarja aii ninna mesecu odstranimo gnoj in uničimo bramorje, ki v njem tičijo. Vprašanje: Zaradi pomanjkanja krme nameravam nasekati nekaj «Irodlja» zn prebrano živine čez zimo. Kdaj ju pravi čas za obiranje «frodlja»? Ima «frodelj» kaj hranilne vrednosti? (T. Ivančič-flolaei Odgovor: Listje drevesnih vej (Frodelj) je zelo dober nadomestek sena in slame v slabih letinah kakor je to leto. samo pravočasno mora biti obrano in dobro shranjeno. Veje moramo posekati. zgodaj jeseni. preden začne odpadati listje. Najbolj prihaja v poštev listje na. slednjih dreves: češnje, murve, topola, bresta, in jelše. V slabih leti. nab pride v |H>štev tudi bukovo in hrastovo listje. Hranilna vrednost Ustja različnih dreves avgusta meseca je : Odstotek prebavljenih beljakovin — *>,2% maščob — 2,4%, brez dušičnih snovi — 32,5% vlaknatih snovi . 5,3% Hranilna vrednost v škrobu (če čistemu škrobu damo na pr. vrednost luii) - 37,7. Ce primerjamo hranilno vrednost «frodlja» z vaznimi dru. gimi krmili lahko ugotovimo, da ima dober «frodelj» večjo- vrednost od dobrega sena in trikrat večjo vrednost «1 pšenične stame. Vprašanje: To leto se nam obeta prav'dobra vinska letina, toda primanjkuje tiitm sodov in vrh tega so tl zelo dragi. Kako se vino ponaša v cementnih sodih in kako jih je narediti, da vino iz njih ne izhlaipeva? (A. L. -Ruje) Odgovor : Navadna vina prav lahko shranimo v cementnih sodih, ki obenem zavzemajo malo prosto. x-a; vino v njih se ne segreje, posebno v vročeni poletnem času. in tudi niso tako podvrženi plesni in drugim boleznim. Notranjost ee-mentnih sodov v modernih kleteh je navadno pokrita s posebno kremenčevo prev la ko (silikati) ali s steklom. Ce pa je cement: prav dobre vrste, zadostuje, tla sod olieremo z 10% žvepleno kislino (1 kg. žveplene kislino v 10 litrov vode). Sode mora na vsak način zgraditi dober strokovnjak, ki bo že vedel te tako ured it i. da vino iz njih ne izhlnpcvn. Prva pomoč pr; zdravljenju domačih živali Sredstva za čiščenje želodca Konji, Ob zapečenosti pri konjih uporabljamo kot odvajalno sredstvo 375 do 500 gr Glauberjeve soli. Določeno količino soli raztopimo v vedru vode in to pije žival ves dan po volji. Ce slučajno ne bi hotela žival piti tako pripravljenega zdravila, raztopimo v % litca vode 200 gr (e soli in ponti dimo živali takoj po jedi. Bolno živino moramo krmiti « svežo, po možnosti z zeleno krmo al; dobro deteljo. Prisilno podajanje raztopine lahko zelo škoduje živali. Glauberjevo sol lahko živini pripravimo v obliki pogače, to je tako, da sol premešamo z otrobi. Živaij podajamo to pogačo v gobec v več obrokih na dan Bolna žival mora imeti vodno na razpolago pitno vodo • Goveja živina. Kot odvajalno sredstvo nri goveji živini uporabljamo Glauberjevo sol in repično olje. V pol litra mlačne vode raztopimo 300 er Glauberjeve soli in 250 gr olja repice. Pred uporabo pijačo doluo premešamo in damo živali v 2 obrokih (v razdobju 2 ur). Ce to odvajalno sredstvo ne deluje v 6—8 urah damo živali še enkrat enako količino in na isti način. Ovce. Ovcam dajemo eno četrtino Glauberjeve soli na enak način kakor goveji živini. Prašičem. Prašičem ne smemo dajati odvajalnega sredstva v obliki tekočine. Uporabljamo 40—80 gr Glauberjeve ali grenke soli (sale amaro), katero dobro pomešamo z 20 gr medu ali masla; to gosto zmes pokladamo na Jezik bolnemu prašiču. Po potrebi so po (Ì urah lahko obrok ponovi. DOMAČI ZDRAVNIK Zdravilna zelišča Bogastvo našo zemlje uu zdravilnih zeliščih nas je napotilo, da od časa do časa opozorimo na posamezne zdravilne rastline s primernim navodilom za njih rabo in zdravilni učinek. Zdravilna zelišča je naše ljudstvo rabilo že dolgo, preden je sodobna kemična in lekarniška veda začela jemati iz zelišč njih zdravilne snovi in sintetično sestavljati iz njih zdravila ki »ih imamo danes na tisoče v lekarnah za vse bolezni. Kljub temu bo ostala raba domačih zdravilnih zelišč vedno enako živa pr; našem ljudstvu, ker je cenejša, mnogokrat učinkovitejša in vselej za vsakogar dosegljiva. Zdravilne rastline Slez ali ajbiš. Iz močne, mesnate korenike požene do 2 m visoko kocinasto steblo. Zgornji listi so žametasto dlakasti in nacepljeni na 3 krpe, korenski so ok rogi asti in go'li. Cveti so belordečkasti in beli ter se vrh stebla družijo v grozd - Uporabljiva so: korenina (radix altheae) listje in cvetje. Cvetje nabiramo oktobra, listje ob vsakem času. Korenine 2 do 3 let stare rastline pa jeseni. Sveže korenine o-lupihlo in narežemo na kocke. Ajbiš rabini) -kot čaj za bronhialni katar. V I 1 vode kuhaj 20 minut 50 gr ajbiševih korenin. Jemlji vsako uro po eno žličko. _ Zn črevesno vnetje: 50 gr ajbiševih korenin kuhaj 30 minut v 11 vode in jemlji 3—1 skodelice dnevno. /.a grižo: kuhaj 50 gr ajbiševih korenin 20 minut in jemlji 3—5 skodelic dnevno. Zoper kašelj: Kuhaj 50gr ajbiševih korenin 10 minut v 11 vode in jemlji 1 žlico vsakj 2 m i Brinje. Brinj je grm ali nizko drevo. Veje rastejo koničasto navzgor Igle so ostre in bodeče. Skorja je rdečkasta, les je bel ali rumenkast in ima prijeten vonj Uporabljive so jagode, los korenine in eterično olje storžev (brinovo olje). Brinovo olje nam služi zoper naduho, pri trebušni vodenici, zlatenici m sicer ga jemljemo trikrat dnevno po 2—3 kapljice z malo mlačne vode »11 na sladkorju. Zapomnimo si pa, da brinovo olje ne smemo rabiti pri vnetih ledvi- cali! Pri ozeblih udih ali revmatizmu pa ga vtiramo v kožo (en del brinovega olja in 4 dele masti). • Brin je tudi odlično zdravilo za želodec. Skuhaj 1 žlico jagod na 'A litru vode ter spij takega čaja dve skodelici dnevno. Čaj iz mladih in zrelih jagod (15 gr na 'A liha vode) prepreči težko močenje in ga sploh uporabljamo pri boleznih mehurja, pri protinu revmatizmu in kroničnem kašlju. Baldrijan. Trajna, kratka korenika s stranskim i koreninami in poganjki. Steblo cevasto, pokončno, vej nato do 70 cm visoko golo ali spodaj kosmato z nasproti sj stoječimi različno nazobčanimi listi, podolgovate oblike. Cveti so od bele do škrlatno rdeče barve. V zdravilstvu nam služijo koren ine-(in olje) ki jih nabiramo jeseni in nam služijo kot pomir j. sredstvo zoper nervoznost, nespečnost ali pi i oslabelosti srca. Čaj: Na 20 gr baldrijanovih korenin zlij 1 1 vrele vode in zavžij 2-3 skodelice dnevno ali 1 skodelico zvečer Melisa. 30 cm do l m visoka, pokončna ve j na ta rastlina. Lisi j si stoje nasproti, in jajčaste oblike, nazobčani nekoliko kosmati: cveti stojijo v pazduhah listov ter so rumenkaste in bele barve. Koristno je listje (fo-lia meiissae) in e-terično olje; nabiramo jo v poletju. V zdravilstvu jo rabimo kot čaj (10 gr listja na pol do tričetrt litra vode) Učinkuje pa pomirjevalno pri lahkih živčnih boleznih, bledičnosti. pri nervoznem u-tripanju srca in nervoznem bruhanju. Melìsili ekstrakt (en del cvetov s 3 del i alkoliola in 3 deli vode pusti dva dni na toplem, nato filtriraj) se jemlje pri slabosti in omedlevici, želodčnih motnjah in bolečinah, in sicer 10—20 kapljic v kozarcu vode ali na sladkorju. Dr. R. 11. A) Naša beseda mora biti lepa Namesto bodili, govoriti, smejati se, pravijo »hodkati, govorckati, smejčkati se« in ne pomislijo, kako mučijo otroka, kako mu obremenjujejo spomin. Ko otrok odra. šča, se mora vsega še enkrat učiti. Krtino pametno je, da z otroci govorimo v pi-avem jeziku in ne v taki smešni otroški mešanici, ki jo je treba pozneje popravljati in ki posebno v šoli jemlje mnogo časa pri jezikovnem pouku. In še en svet bi bil potreben staršem, ki imajo majhne otroke: naj jim ne govorijo preveč, ampak naj ihjšl skrbijo, da otroci sami čim več govorijo. Zakaj i Ker se s tein, da otroci - sami govorijo, še najbolje privadijo spretnemu izražanju, to. rej dobremu, pravilnemu govorjenju. To je IKrt.eui najboljša podlaga za jezikovno spret, nost. Tudi ljudska šola bi morala jezikovni pouk opreti na prosto govorjenje, i>osebiio v prvem in drugem šolskem letu. Kdor mnogo govori že v zgodnji mladosti, sl bo raz. vil jezikovni rut in bo (Urti pravilno pisal. Ce govorimo o «amostaluikovem spolu, je' treba poznati nekatere posebnosti. Imamo na pr. imena moških oseb, ki pa so besedo ženskega spola na pr. starešina, sluga, vojvoda. Kako je s temi V Ali morem reči: na l>oti sem srečal starešino — kakor pravim: na poti sem srečal ženo? Tako lahko skla-tijam. Tudi priimke, ki imajo obliko žen. skega si>ola, sklanjamo po vzgledu ženske sklanjatve. Znamenit slovenski pisatelj je napisa) v^klenem jeziku številne pripovedke in biljke z Gorjancev. Bi) je to .Janez Trdina. Pravimo: pripovedke iu bajke Janezu Trdine. Ali ste brali pripovedko »Gin. ha loza« Janeza Trdine? Vzemite In berite Alahove huzavje« Janeza Trdina ali Trdinove! Ti ie Alahovi huznrji« so tudi danes -e prav zanimivi, ker opisujejo nekdanji reakcionarne razmere na Urvatskem. zadrego pridete včasih pri onih samo. slulnikih, ki so različnega spola. Kaj je pravilno: en sled ali ena sled? Straža je našla sled. Sla je |h> sledi do gozda. Tu pa naen. krat ni hi-lio več sledu. Tako lahko govorimo in vendar je oblika : po sledi ženskega sprta, sledu pa moškega. Oboje je pravilno. Podobno imamo samostalnike: prt., prti. ati prt«. Cvetko Golar pravi v pesmi o si. roti iu škrateljčkili : • »A znala ni steze, znala ni prta In v gozzi je zašla teman.« Rabi torej pot v moškem spolu. laiket l »ra v imo lahko lakti — lakti nisem mogel odmakniti, ali lakta — lakta nisem dvignil. Takih primerov imamo še več. Poslužujemo so jih, kadar hočemo izraziti kakšno razliko. Kant je resen mladec, fantč — sred-"ji spol — še nedozorel, napol otročji fantič. Pudl deklič — moški spol — ge ni po. prtno. recmo dekle, ampak živo, lahko bitje, ki ga ne «ženeš tako kmalu. pahQr Jo?e .................................... Odred Jugoslovanske Armade za slovensko Primorje, Tret in Istro pri-9o v. soboto 10 avgusta 1946. ob 2«. uri zvečer volikj ples v Opatjem • *e u ',a Krasu. Vstopnine ni Igra jazz oikester iz Gorice. Vabljeni vsi! • I Zveza društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst sporoča vsem svojim društvom, odsekom in članom in vsem. ki se zanimajo za razvoj telesne vzgoje, da je njeno službeno glasilo priloga Vestnika Slovenske prosvetne zveze »Telesna vzgoja«, katere 1 številka ie izšla 16. t m. Poleg drugega gradiva je izšel v tej številki tudi razpis »Vseljudskega peteroboja« V italijanskem jeziku se bodo službena sporočila priobčevala v tedniku »II Progresso«, ki je žo do sedaj kazal veliko razumevanje za naše delo na polju telesne vzgoje. Objava Vse svoje cenjene odjemalce, okrajne in krajevne kolporterje, agencije, komisionar-je in posamezne naročnike obveščamo, da smo s L julijem tl. pooblastili podjetje »LJUDSKA ZALOŽBA« z. z o. z, kolpor-tažni oddelek, Trst, via Carducci 6, da kot naš edini in izključni koncesionar in glavni komisionar za vse kraje opravlja raz« prodajo in vplačevanje naših listov »PRIMORSKI DNEVNIK«, »SOŠKI TEDNIK«, »LJUDSKI TEDNIK« In »GLAS MLADIH«. Vplačila za vse naše posle sprejemajol neposredno blagajna kolportaže »Ljudske Založbe« in njeni pooblaščeni nameščenci. Za nakazila so odprti sledeči čekovni ra-čnni na ime »Ljudske Založbe«: Trst, 11-5156, Reka, 45-301, Ljubljana, 20-016 in tekoči račun na ime »Ljudske Naložbe« pri Gospodarski banki za Istro, Reko in Slovensko Primorje. Svoje poslovanje bo »Ljudska Založba« pričela s 1. avgustom t.l. za mesec julij kot prvi obračunski mesec. Naprošamo vse naše odjemalce, da se odslej obračajo za vse odjemne posle izključno na »Ljudsko Založbo« in njene podružnice odnosno kolporterje. Oglase in vse posle v zvezi z oglaševanjem sprejemalo in opravljajo še vedno noedine uprave listov. ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK« Reditve ugank Križanka Vodoravno: A) obok; pesti; B) sok; uraf meh; C) era; mir; Ala, C) lok; osa; tat; D) Kobarid; E )los; Ana; rak; F) aga; oje; lev; G) sol; del; Ida; II) trla; Amor. Navpično: 1. osel: last; 2. bor; oko; gorf 3 Oka: kos; alt: 4 kum; oba; oda; 5. risanje. G. par; ara: Ela: 7 Ema: tir; T.im; S. sel: Ada: Edo: 9 ahat: kvar. Pregovor * j a e j d 0 ž 1 n o z •1 e . K I Izrek vod, ml, «n, ^ kit, c«v. v v.sakj besedi črtaj eno črko! OdgoTMja JOŽE KOREN — /•tožba Primorskega da«To»k», Trat. jelena ^obilica (P. Bttiov) »Ki ga love. Odidite, dečki. Prepovedano je govoriti. Politika. Ste razumeli? Takoj odidite! Besedo »politika« smo čuli. Odrasli v naših rodbinah so izgovarjali to reč pazljivo, potiho, /endar važno. Zato je naš ulični dobavitelj Žigon kričal po vsej ulici, kadar je obračunaval s svojimi delavci; »Kaj ste vi? 1’olitika ali kaj! Naučili ste se, (o je glavno, v tujem žepu obračunavali! Pokazal vam bom pot! Pokazal bom. rajonskemu policijskemu poveljniku pripovedovati. Nujno je treba to odpraviti. Sibirijo hi-atec, to... Zopet só se slišali streli. Redki, odmevajoči, h onih kratkih in zaporednih to pot ni bilo. Stražnik na sivem konju je v polnem diru dirjal k brodu. — Zagledal je nekaj, jazbec! — je zamrmral kmet v rožnati srajci. Streli so postajali pogostejši, a še vedno odmevajoči ... 'iašli.so bedaka! Vam bo že pokazal kje sedi!« » Kje ? « »Kdo ve, morda v tem gozdu — morda pa je že davno zbežal preko glavne ceste. Išči ga* tedaj! Prebil bom noč v pustem kraju.« »Tj stražiš?« »Določili so, pa stojim. Kaj naj storim! A vi ne bodite po gozdu, naravnost k vrtovom se podajte. Če preplezate kje, stopajte po glavni cesti, sicer še zaidete pod 'kroglo.« Poslušali smo nasvete, šli smo naravnost pioti vrtovom. Preplezali smo plot iz tenkih palic, prešli gozdni del in. prišli do obdelanega vrta. Ta se je širil do slepe stene dvoriščnih poslopij, izhodna vrata so bila zaprta. Zgradbe so bile dobre, z zelenimi smrekami. Podoba je bila, da je bil to dom tedanjega tovarniškega načelnika. Prešli smo še dva do tri vrtove, a vedno isto: slepe stene zgradb in zaprta vrata. Končno smo naleteli na »Goli dom«, ki je imel kriv hlev brez strehe. Čez plot je bilo videti cesto. Prav tega nam je bilo še treba. Tudi prečke so tu tekle navzdol 'prijetno za izhod. »No, kaj gremo dečki!« In Koljša, mahaje z vedrico in odlomljeno palico, je šel po brazdi med krompirjevimi gredami, mi pa za njim. Prav ta čas pa je besno -zalajala psica, ki je. pritekla izza hleva. Za psico jo pritekla ženska v temnoplavi obleki z neko ozko, pobarvan deščico, verjetno od statev. Ženska je grozeč mahala z deščico in kričala: koprivo?« 1>°m’ nepnM pripeljal s pai-om konj stražnike. Boste me c ^ meni prenočiti. Doma, glej, vas l:od čakali. Ste vsaj matere vpi-ašali?« Se nadaljuje. T-e-d-e-to S-t-t'd(r~CÌ'~£l' = Fizkuliurct ...........•) Proti cilju Catalani NAŠI PEVSKI ZBORI NASTOPAJO Plavalne tekme za pokal „L. Frausin" v Miljah V nedeljo dopoldne in popoldne so se vršile izbirne plavalne tekme za pokal »L. Frausin«, katere je pod okriljem Zveze društev za telesno vzgojo v Trstu razpisalo Prosvetno društvo »Frausin«. iz Milj. Dne 15. t m. pa bodo Milje zopet pozorišče finalnih borb, ki se bodo vršile v obliki troboja med okraji Milje, Trst in Tržič. Dopoldne so se pomerili med seboj mladinci in mladinke iz Milj ter dosegli sledeče tehnične rezultate: 50 m prosto, mladinci: 1. Stener Italico. US Muggesana 30"ž; 2. Petronio Bruno, US M. 31’': 3. Campanaio Pino. US M 3P'2; 4 Tarlao Nino, US M. 31”4; 5. Pangaro Reddo. P D Frausin 31”4: G. Gasvodic Gilio. US M 33” 50 m hrbtno, mladinci: 1. Gardi Karlo, US M 4T’4; 2. Bossi Omero. P D. Frausin 48’5. 50 m prsno, mladinci: 1. Ribari Giovanni, P. D. Frausin 41'’2: 2 Robba Renato, US M. 41'\3. 50 m prosto mladinke: 1. Bratuš Ana, P. D. Vela 45’’1: 2 Kuber Lida, P. D. Vela; 3. Dobrila Ameiija. P. D. Cerei. Popoldne pa je bilo v Miljah kakor v čebelnjaku. Vsepovsod razigrani obrazi mladincev in mladink, ki so v eni izmed najlepših športnih panog tekmovali med seboj v hitrosti in vzdržljivosti ali na vzpod-buiali svoie milience, da dosežejo čim boljše rezultate. Krivično hi bilo, da bi pohvalili posameznike, ko iti vsi brez izjeme so pripomogli k temu. da je prireditev z organizacijske in tehnične strani popolnoma uspela. Tehnčni rezultati so razveseljivi, če upoštevamo, da je večina izmed tekmovalcev prvič v življenju tekmovala na javni prireditvi in da nj imela možnosti, da bi sistematično trenirala. Srečna pa je bila zamisel odločujočih, da so pričeli z organizacijo masovne vzgoje tudi na polju plavalnega športa. Želeti pa bi bilo, da bi se v prihodnosti podobne prireditve ponavljale in kar je še važnejše, da bi se pričela smotrna vzgoja plavalnega naraščaja pod strokovnim vodstvom. Popoldnski tehnični rezultati so naslednji: 100 m prosto mladimi: 1. Solvi Luigi, P. D. Dugolin ri7”2: 2. Kravs Egon, Enot. Sind. PNOO 122: 3. Sedmak Luciian. »Vesna« Sv. Križ ,1’22”4: 4. Skala Lionello, P. D. Tomažič 1’28’’; 5. Švap Just, »Vesna« -H Sv. Križ l'aT’3. 100 m prsno, madincl: L Duranti Durante, P. D Tomažič 1’32'’; 2. Predonzani Guido. P. D. Dugolin 141’4: 3. Katalani Livio, P. D. Tomažič 1’42’T: 4. Sulčič Josip, »Vesna« — Sv. Križ 1'43’1. 100 m hrbtno mladinci: 1. Silič Livio P. D. Tomažič. 1’42’’: 2. Padovan Luigi, »Vesna« — Sv Križ 1’47”. Štafeta 3x100 mešano mladinci: 1. P. D. Tomažič (Silič, Duranti, Skala) 5’8'’2. Štafeta 4x100 m prosto mladinci: 1. P. D Dugolin (Margutti, Reims, Grilli, Solvi) 5'38’'4: 2. P. D. Porosa. 50 m prosto mladinke: 1. Škerlj Ivica. P. D. Rojan 36”2; 2. Stanin Licia, P D. Tomažič 44”: 3. Štefančič Nada. »Vesna« — Sv. Križ 46’8. 50 m prsno mladinke: 1. Saitz Mireha P. D. Tomažič 53”2; 2. Pescatori Zdenka, P. D. Rinaldi 55’’4.