60100200
05 5 ^ ^
OSREONJA KiMJl
PRimurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ____________oAA 1*
Abb. postale I gruppo	IIP
Leto XXXIV. Št. 222 (10.134)
TRST, sreda, 20. septembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod. Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO PRVIH REAKCIJAH NA SPORAZUME V ČAMP DAVIDU
Egiptovski predsednik Sadat ostal Polemike o zadevi Moro
Pr,	r,.	, ,	. lahko tudi zrušijo vlado
docela osamljen v arabskem svetu
Egipt in Izrael tudi različno tolmačita nekatere točke komaj podpisane pogodbe - Arabci soglasni, da bližnjevzhodna kriza terja celovito reševanje
ski ministrski predsednik je naglasil, da jim bo zagotovljena «popol-na avtonomija* in takoj pojasnil, kaj pod tem izrazom pojmuje: izraelske čete bodo še vedno ostale na nekaterih področjih v Cisjorda-niji in ne samo za dobo petih let.* Sadat pa «ni vedel», da bi to pisalo v sporazumih. Da dogovori izključujejo ustanovitev samostojne palestinske države, je včeraj potrdi' tudi izraelski zunanji minister Dajan, ki se je že vrnil v Tel Aviv. Kar zadeva naselja na zasedenih ozemljih, pa je dodal, da so se obvezali, da ne bodo ustanavljali novih, »nihče pa nas ni vprašal, da ukinemo obstoječe.*
Ameriški funkcionarji so včeraj tudi potrdili, da so zadnji trenutek odstranili kompromisni predlog, ki
se je nanašal na stari, arabski del Jeruzalema. O tem vprašanju haj bi le vsaka stran objavila svoje stališče. Begin pa je povedal, da Jeruzalem ostaja glavno mesto njegove države.
Medtem ko je včeraj Organizacija za osvoboditev Palestine naslovila poziv k «vojaški, politični in gospodarski zvezi* arabskih sil, da bi obvarovala arabsko osvobodilno gibanje pred likvidacijo, so libanonske oblasti izrazile bojazen zaradi posledic, ki bi jih rezultati srečanja v Čamp Davidu lahko imeli v njihovi državi. V potrditev teh bojazni je včeraj zvečer prišla vest, da so Izraelci in konservativci na jugu Libanona pričeli z obstreljevanjem sedeža komande palestinskih čet na jugu.
WASHINGTON — Medtem ko je ameriški državni tajnik Vanče že odpotoval na Bližnji vzhod, da bi k pogajanjem pritegnil Jordanijo,
Sirijo in Saudsko Arabijo ter skušal omiliti nasprotovanje drugih arabskih držav, ni s tega področja niti eno poročilo, ki bi odobravalo v nedeljo sklenjeni sporazum •ned Izraelom in Egiptom. Nasprotno, vsa poročila in stališča ostro zavračajo zaključke iz Čamp Davida in proglašajo egiptovskega predsednika Sadata za izdajalca a-rabskih interesov in arabske e-nolnosti. Tudi v Jordaniji, ki je neposredno zainteresirana, saj i nia Tel Aviv še vedno zaseden del njenega ozemlja, so včeraj izjavili, da se «ne čutijo ne moralno ne Pravno vezane na rezultate vrha v Čamp Davidu, pri katerem niso sodelovali*. To stališče so objavili Po izrednem zasedanju vlade, ki niu je predsedoval kralj Husein.
Obsodbe z ene strani in molk z druge jasno dokazujejo osamljenost Predsednika Sadata. To nedvomno stonnjuje njegovo odvisnost od A-nierike in ga nekako postavlja kot nekateri že sedaj naglašajo, na isto raven z Izraelom v obrambi ameriških interesov na tem področju.
Pomembno je tudi, da je Saudska Arabija odklonila sporazume kot nesprejemljivo formulo za dokončni mir», kljub temu pa je dala razumeti, da ne bo nasprotovala egiptovskim pobudam, da pridobi svoja zasedena ozemlja.
Prve reakcije torej potrjujejo, da sporazumi iz Čamp Davida, ki naj bi pomenili okvirno reševanje bliž-njevzhodnega zapleta urejujejo le odnose med Izraelom in Egiptom,
Puščajo pa odprta vsa druga vprašanja, za nekatera celo nakazujejo nesprejemljive rešitve, ki lahko še Poslabšajo položaj. V prvi vrsti so tu Palestinci. Še včeraj je njihov Voditelj Arafat znova naglasil, da ne bodo odnehali z bojem, dokler he bodo na svoji zemlji svoji gospodarji, Prav glede Palestincev in zasedenih arabskih ozemelj je prišlo do prve nasprotujoče si razlage ko-maj podpisanih dokumentov. Izrael-
I„iiiiiiIi,m,i,,,,,    "Hillu >■'...............................................
PROCES ZARADI ŠKANDALA LII(KHlll)
Javni tožilec poudaril odgovornost obeh ministrov Guia in Tanassija
Kljub temu napovedal, da bo za Tanassija zahteval strožjo kazen
Carter je včeraj naslovil vrsto poslanic številnim voditeljem po svetu, med njimi tudi Brežnjevu in Titu. V svojem govoru pred skupnim zasedanjem obeh zbornic pa je med drugim poudaril, da so ameriški interesi zelo povezani z varnostjo na Bližnjem vzhodu in dal pri tem razumeti, da bi lahko to področje vnovič padlo pod sovjetski vpliv. Opomnil pa je, da obstajajo še številne težave, ki jih je treba premostiti. S svoje strani pa je glavni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim povedal, da dogovori v Čamp Davidu predstavljajo «razvoj, ki bo imel široke in trajne posledice, ki pa bodo uspešne le v primeru, da bodo tudi druge zainteresirane države sodelovale v mirovnem procesu*. (db)
OSTRA IZJA VA FABRIZIA CICCHITTA (PSI)
Sen. Cervone zahteva parlamentarno preiskavo v imenu Morove družine
RIM — «Nimamo namena zrušiti vlade, če se bodo polemike proti nam nehale,* je v zvezi z napovedano razpravo o «Morovem primeru* izjavil član tajništva PSI Fabrizio Cicchitto, Grožnja je o-čitna in huda, vendar se Cicchitto ne omejuje samo na to. Po njegovem mnenju skuša objava Morovih pisem «obnoviti nadstrankarsko povezanost med KPI, KD in PRI, kot v tragičnih dneh Mo-rovega jetništva*. povzročiti tako «ljudski proces proti socialistom*, kar bi nujno privedlo do «vladne krize in predhodnih volitev v najkrajšem času*. To pa niso nameni PSI, saj ne potrebuje «stran-skih polemik* v trenutku, ko je načela polemiko o nekaterih temeljnih ideoloških problemih.
Cicchitto je tudi dejal, da bi morala morebitna preiskovalna komisija parlamenta o «Morovi zadevi* razčistiti »odgovornosti in napake,
NOVA TRAGEDIJA V VERIGI NESREČ Nfl DELU
V Genovi je oblak strupenega plina zadušil 3 delavce usnjarne Botciardo
70 delavcev je moralo zaradi zastrupitve po bolniško pomoč ■ Štirje sprejeti v oddelku za oživljanje - Do nesreče je prišlo zaradi spojitve kemičnih snovi v posebnem kotlu
GENOVA —• V usnjami »Boc-ciardo* v Genovi se je včeraj sprostil oblak strupenih plinov in povzročil rudo nesrečo. Trije delavci so izgubili življenje, 70 jih je moralo po zdravniško pomoč, od teh je bilo 15 težje nastrupljenih, štiri so odbržali v oddelku na-oživljanje. Do hude nesreče je prišlo včeraj, po 15. uri, ko je voznik Luciano Curti pripeljal v tovarno avtcci-stemo, napolnjeno z metalkromom. Kromov derivat je voznik izlil v
jenje usnja. Kontakt med spojina- r Curti se je izgovarjal, da je že
___' i..     : i	«. n A Im	lrrtfrol	n llrrnm
ma je povzročil kemično reakcijo, v hipu se je sprostil oblak strupe nega plina in zajel delavce, ki so bili v bližini kotla. Očividci so povedali, da so se delavci pri priči onesvestili. Nekomu je še uspelo poklicati na pomoč. V tovarni se je ustvarila velika zmeda. Poklicali so rešilne avtomobile, zaslrup-ljence so odpeljali v genovsko bolnišnico »San Martino*. Preiskovalci so pozneje ugotovili, da sta
poseben kotel, kjer je bila že žve- j voznik Curti in uslužbenec brez po-plena kislina, ki je služila za stro-1 oblastila iztovorila ' avtocistemo.
RIM — Nezaslišan sporazum med ihinistri in vodstvom ameriške letalske tovarne Lockheed je bil sklenjen za časa ministra Guia in je bil uresničen z ministrom Tanassi-jem. šlo je za organski načrt, ki ga. ie pripravila in izvršila ameriška večnacionalna družba ter ga v teku pogajanj le neznatno spremenila, da bi ga prilagodila potrebam in Položaju. Prav zaradi tega sta oba bivša obrambna ministra odgovorna za korupcijo in njuna krivda je se večja, ker sta zakrivila kaznivo dejanje kot državnika. To so v bistvu zaključki drugega javnega to-*ilca na procesu Lockheed, prof. Stnuraglie,
Guieva samoobramba (»Zahteval *etn preiskavo*; jamstveno pismo, ki je vsebovalo vrsto pogojev; dejstvo, da je omogočil pripravo transportnega letala G-222) po tožilče-vem mnenju ni prepričljiva, pač pa j>fe bolj za poskus, da bi si s takim manevrom ustvaril alibi za neuslišane kupčije, katerih končni buj je bil finansirati lastno stranko. Tudi dejstvo, da so tako Ovidio t-efebvre kot ameriške priče razbremenile Guia po mnenju Smura-kjie «ne pomeni veliko*, ker »so sklenili, da bodo branili Guia, o-Stale pa prepustili lastni usodi*.
«Ko javni upravitelj — je nadalje-y®l Smuraglia — pojmuje državno Sstnino kot zasebno, postane meja jPed zakonitim in nezakonitim zelo ribilna. Zakaj pa naj bi razrešil svo-Je8a tajnika dolžnosti, da služi vojsko? Zakaj ni hodil domov peš, kot Pa orimer skandinavski ministri? f&kaj je bilo toliko poletov vojaških etal na progi Rim-Benetke in naj-jječkrat le z dvema samima potnikoma? Na prvi pogled morda tako 'bajanje ne sodi v proces, vendar da je pomembno, saj dokazuje, da s« oblastniki s tako aroganco skuhali prikazati kot sprejemljivo ne-?aj, kar bi v nobenem primeru ne «0*.
, Kljub tehtnemu in odločnemu u-. melje vanju in navzlic dejstvu, da j* bil v posegu strožji z Guiem, d* je tožilec presenetil prisotne,
ko je napovedal, da bo zahteval strožjo kazen za Tanassija, ker «se je vztrajneje boril za nakup letal iiercules C-130* in «ker je njegova krivda dolgotrajnejša ter večja*. Dejansko pa je Tanassi le dokazal, kot se često pripeti novincem, da v takih poslih ni imel tako elegantnega «sloga» kot Gui, vendar pa »slog ne spada v pravosodje*. Napoved Smuraglie je izzvala dokajšnje presenečenje, saj je vse kazalo, da bodo tožilci zahtevali za oba ministra enake kazni.
Danes bo prof. Smuraglia zaključil svoj del posega ter predal be sedo tretjemu tožilcu, prof. Gallu, ki bo med drugim pojasnil, zakaj ne soglaša s kolegom glede krivde ministra Guia, ki naj bi bil po njegovem mnenju nedolžen.
Ob robu procesa gre nadalje omeniti, da bo rimski tednik »Espresso* v današnji številki objavil daljši članek o zadevi Lockheed, v katerem je med drugim rečeno, da je v Italiji «nekdo uradno seznanjen s tem, kdo je dejansko dobil podkupnino družbe Lockheed*. Le-ta naj bi namenoma izkrivil celoten upravno-politični mehanizem, s katerim so aiperiški preiskovalci izročili italijanskim kolegom dokazno gradivo. Za koga gre? List ne pove imena, poudarja pa, da bi italijansko sodstvo lahko ugotovilo njegovo istovetnost, če bi začelo ustrezno preiskavo v ZDA. (gg-vt)
Srečanje med vlado in sindikati o reformi pokojninskega sistema
RIM — Na sedeži’ ministrstva za delo in socialno skrbstvo se je pri- j čel včeraj »maraton* specifičnih srečanj med sindikalisti in ministri o nekaterih perečih problemih, ka terih rešitev pogojuje tudi nadaljnje soočanje o «triletki». in krčenju javnih stroškov.
Tokrat je bila na vrsti reforma pokojninskega sistema. Srečanja se udeležujejo sindikalisti Verzelli (CG
IL), Spand:naro (CISL) in Buttinel-)i (UIL) za sindikalno federacijo, vlado pa zastopa minister Scotti.
V glavnem so se tokrat pogovarjali o poenotenju pokojninskega sistema v okviru INPS in dosegli načelni dogovor, da bodo pripadali tej ustanovi vsi «novi uslužbenci* začenši z novim letom. Vsekakor Pa pogovori zadevajo tudi vprašanja smotrnega gospodarjenja s socialnimi prispevki in torej upravljanja INPS.
Na koncu prvega kroga pogovorov bo sindikalna federacija sklicala zainteresirane predstavnike vseh delavskih zbornic in preverila rezultate srečanj. Tudi v tem primeru vsekakor ocena ne bo dokončna.
večkrat iztočil v kotel metalkrom, a se ni nikoli nič hudega zgodilo
Poleg tega se mu je -mudilo in je
paviljonih nevzdržno. Statistika TN A1L pravi, da največ delavcev umre, ker se zastrupijo s plini. Zelo nevarna je predelava litega železa,
moral opraviti svoje delo v naj-1 hude so nesreče zidarjev. Skratka krajšem času. Curtija so aretirali \ pregled nesreč na delu doka/uje.
z obtožbo množičnega umora. Občinski izvedenci so nekaj ur po dogodku ugotovili, da ni nevarnosti za prebivalce, ki živijo v palačah blizu usnjarne »Bocciardi*. Slednja se nahaja v enem izmed najbolj karakterističnih genovskih predelov. Vodstvo tovarne m občinska uprava sta se pred kratkim domenila. da bodo usnjarno prenesil v mesto okovlico. Stare prostore bi preuredili v dem za razne socialne usluge.
Tragedija, ki se je pripetila V Genovi nas ponovno in dramatično sooča z vprašanjem nesreč pri delu. Nadaljnja preiskava bo točneje ugotovila vzroke genovske nesreče, ostaja pa dejstvo, da vsega ne moremo pripisati malomarnosti posameznika. Kako je mogoče, da se brez kontrole pretakajo strupene snovi? Kako je mogoče, da pomanjkanje časa sili delavce v nepremišljena dejanja? Ko gre za hude nesreče, se radi izgovarjamo na nepazljivost, na malomarnost in slučajne okvare. Statistike pa nam potrjujejo drugačno resnico. Vodstva tovarn vs'- premalo skrbijo za varnost delavcev. Poglejmo samo kronike tega meseca. Mlad delavec je padel z zidarskega odra. V neapeljski tovarni je umrl za rakom delavec, ki je delal ob stroju, ki je izžareval radioaktivne žarke. Mož je bil četrta žrtev peklenskega stroja. V Fiatovi tovarni je umrl delavec, ki ga je oškropilo lito železo. Statistike so še bolj krvave. Italija je po odstotkih vodilna država glede nesreč na delu.
Letno umre ob izvajanju poklica 2000 ljudi. V livarnah v Tarantu je v zadnjih 15 letih umrlo zaradi ne sreč na delu 400 delavcev. V Emiliji Romagni so livarne, kjer delavci odstopijo iz službe, ker je ozračje v
da je števili? «belih». umorov nevzdržno visoko, tu pa ne upoštevamo vseh tistih, ki-se na delu težje ranijo ali celo pohabijo. Takšne statistike izpodbijajo tezo o nepazljivosti in nemarnosti. Resnica je, cia ročnega dela še zdaleč pravilno * v
(Nadaljevanje na zadnji strani)
ki jih je sprejela nase vlada*, kajti v nasprotnem primeru bi preiskava bila nepotrebna.
Zato se Cicchitto zavzema, zaenkrat. za odkrito parlamentarno razpravo na osnovi poročila notranjega ministra, vendar pod pogojem, da ne bo polemik na račun zadržanja PSI, ki je zagovarjal drugačno rešitev. Izjavo je član socialističnega tajništva zaključil z novo grožnjo: «Če bi kdo predložil načelni dokument (o zadevi Moro) v nasprotju z usmeritvijo PSI, se bomo od takega dokumenta u-strezno distancirali.*
Iz navedenega jasno izhaja, da bo polemika po objavi Craxijevih pobud in Mitterrandovega dnevnika. Morovih pisem in zadnjih sta liščih PSI, spravila pred zelo resno preizkušnjo trdnost vladne večine in same Andreottijeve vlade.
Tega mnenja je tudi demokristjan Misasi, ki je dejal, da bi parlamentarna preiskava bila ne koristna, saj bi se v okviru komi sije razvnela polemika o istih problemih in bi to koristilo le ruše nju sedanjega političnega ravnotežja. »Raje trpimo in molčimo,* je zaključil bivši Morov prijatelj.
Za parlamentarno preiskavo se ogreva eden izmed tesnih sodelavcev Morove družine, sen. Cervo-ne, ki je izdelal osnutek zakona o ustanovitvi preiskovalne komisije (devet poslancev in devet senatorjev). Ta naj bi skušala odgovo riti v roku pol leta na 31 vprašanj. Cervone med drugim omenja nekatere zagonetne okoliščine, ki vsekakor ne prikazujejo v dobri luči preiskovalce in sodstvo v Rimu.
Cervone je nato v imenu Morove družine zahteval, naj se nehajo »umazane špekulacije*, kot so na primer govorice o nekakšnih kandidaturah Morove vdove ali sinov na prihodnjih volitvah.
»Mi smo sedaj prepričam« .dodaja Cervone, «da ni bilo mogoče rešiti Morovega življenja, saj so ga rdeče brigade obsodile na smrt takoj po ugrabitvi. Po njegovi smrti smo izvedeli tudi, da so pri- i pravili registracijo Morovega po-živa, a ga nato niso razdelili.*
Kar zadeva zadržanje KPI je' Cervone mnenja, da je Berlinguer ,
(Nadaljevanje na zadnji strani) I
Upoštevati soglasne zahteve Slovencev!
Danes se v Rimu ponovno sestane parlamentarna komisija za izvajanje osimskega sporazuma. Komisija je bila ustanovljena po čl. 3 ratifikacijskega zakona zato, da da svoje mnenje o izvajalnih ukrepih zakona.
Kot znana, se je komisija pod predsedstvom senatorja Adolfa Sartija mudila v Trstu od 11. do 13. l.m., da bi se na kraju samem seznanila s stališči krajevnih in. deželnih izvoljenih uprav, sindikatov, gospodarskih krogov in tudi s stališči predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Naloga komisije je bila
PO SKRUNITVI SPOMENIKA
BAZOVIŠKIM JUNAKOM
BRZOJAVKA
PERTINIJU
Na sestanku, ki je bil včeraj v Bazovici mrd predstavniki krajevnih organizacij, Odbora za proslavo bazoviških žrtev, zveze partizanov ANPI - VZPI, SKGZ ter strank KPI, PSI in SSk in na katerem so izrazili ogorčenje nad oskrunitvijo spomenika bazoviškim žrtvam, so sprejeli tudi protestno brzojavko, ki so jo naslovili na predsednika republike Pertinija, vladnega komisarja Marrosuja ter predsednika dežele Furlanije - Julijske krajine Comelli-ja. Brzojavka se glasi:
V noči med 17. in 18. sept. je bil ponovno vandalsko oskrunjen spomenik 1330. leta ustreljenih bazoviških junakov. Podli napad na simbol odpora slovenskega naroda proti fašističnim zatiralcem predstavlja žalitev demokracije, idea'ov svobode in ustave in suvpada z napadi na slovenske ustanove, na sedeže demokratičnih strank in s podpihovanjem mržnje proti slovenski manjšini in jugoslovanskim državljanom. Predstavniki slovenskih krajevnih organizacij, Odbora za proslavo bazoviških žrtev, Slovenske kul-turno-gospodurske zveze, ANP1-VZP1 in strank KPI. PSI in SSk, zbrani v Bazovici v znaku ogorčenja sklicujemo protestno manifestacijo v nedeljo, 24. septembra 1978, in zahtevamo od pristojnih oblasti ustrezne u-krepe v duhu antifašistične u-stave za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, demokracije in mirnega sožitja med narodi.
liiiiiiiHiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiimiiiiM mulili mili iMmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiniiiMiiniMimiiiMiMiiMiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
IZ URE V URO BOLJ DRAMATIČNE VESTI IZ IRANA
Po dosedanjih podatkih že 18 tisoč mrtvih in nad 10 tisoč ranjenih
V samem Tabasu je pod ruševinami umrlo okrog 15 tisoč ljudi, katastrofo naj bi jih preživelo le 2 tisoč - Še zmeraj odstranjujejo ruševine
TEHERAN — Iz ure v uro narašča tragičen obračun sobotnega katastrofalnega potresa v osrednjem Iranu, ki je popolnoma porušii mestece Tabas ter uničil ali hudo poškodoval okrog 100 večjih in manjših naselij v krogu 100 kilometrov od žarišča. Po podatkih, ki so jih včeraj objavili iranski časopisi, so do zdaj našteli že okrog 18 tisoč mrtvih in okrog 8 do 10 tisoč ranjenih. Reševalne ekipe še zmeraj odstranjujejo kupe ruševin, zato obstaja bojazen, da bo število žrtev
v prihodnjih dneh še naraslo.
Razdejanje v Tabasu in po puščavske i svetu razstresenih naselij je nepopisno. Izpod ruševin neprestano odkopujejo že
trupla, ki jih pokopujejo v skupnih grobovih. Ranjenci imajo v glavnem zelo težke poškodbe, kajti zemlja se je zamajala ob uri, ko je bila večina prebivalcev zbrana pri večerji v hišah, ki so se v nekaj sekundah sesule v prali. Med ruševinami se širi neznosen smrad po razpadajočih truplih ljudi in živali.
Reševalna akcija poteka v Tabasu nekoliko počasneje kakor v okoliških vaseh, kajti v mestecu so bile liiše po večini grajene iz betonskih plošč, ki jih je težko odstranjevati tudi ob pomoči najsodobnejših strojev. Po vaseh so bile hiše v glavnem iz kamna in blata, zato je odstranjevanje ruševin lažje.
Nasmejani v novo šolsko leto
—-- - . Računajo, da je samo v Tabasu razpadajoča j umrlo okrog 15 tisoč ljudi, kajti v ' mestecu je živelo precej več ljudi,
miiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiviiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiin,iiiiiiniiitiiiiiiiniiiiiiiniiiMiiii»imiiiiiii!iiiiiiiii»iH*mi',|,|,,,,,,|,l,,lmMIIM,,,M j kakor so uradno poročale oblasti
! (trinajst tisoč). Katastrofo pa naj j bi preživelo kvečjemu 2 tisoč oseb.
' Številni ranjenci so umrli zaradi 1 hudih notranjih poškodb, ker niso :meli pravočasne zdravniške pomoči.
Zaradi hude vročine obstaja nevarnost epidemije nalezljivih bolezni. V Tabasu in okoli so na deli specializirane enote vojske. Postavili so več zasilnih bolnišnic, kjer nudijo prvo pomoč hudo poškodovanim ranjencem, ki jih nato prevažajo v bolnišnice v Ferdousu, Gonabadu, Torbatu, Heiderehi in Kašmaru. Med Teheranom in Ta-basom so vzpostavili letalski most. Orjaška letala C -130 dovažajo živež, zdravila in druge potrebščine, odvažajo pa ranjence. Žal je prišla iz Teherana vest, da se je eno od letal med pristankom zrušilo in je v nesreči umrlo sedem mož posadke.
Veliko vprašanje predstavlja o-skrba z vodo, ki jo zdaj še zmeraj dovažajo s cisternami iz po nekaj sto kilometrov oddaljenih krajev, Kajti edina črpalha postaja je bila hudo poškodovana.
Vlada je proglasila tridnevno
fotograf je ovekovečil dijake	slovenske nižje uredit je šole Ivan Cankar	pri Sv. Jakobu. Obraze so nasnie-	žalovanje ter ponovno pozvala	na
jani naj bo to spodbuda za	uspešno šolsko leto. Skrbi in truda ne bo	manjkalo, pa tudi zadoščenja ne,	solidarnost vse državljane, da	bi
če lio delo resno in temeljito	prizadetemu prebivalstvu lahko	za-
gotovili pravočasno in učinkovito pomoč. Vlada že tudi pripravlja prve ukrepe za odpravljanje posledic ter obntvo porušenih krajev. Seveda je veliko vprašanje, če bo obnova, ob tolikšnem krvnem davku in uničenju, sploh še mogoča.
V ponedeljek je Tabas in okolico obiskala cesarica Farah. Zaenkrat ni poročil o mednarodni pomoči, pač pa so predstavniki Mednarodnega rdečega križa obiskali opusto-šeno področje.
Iz Bochu.ua v Zahodni Nemčiji pa irihaja vznemirljiva vest, da je katastrofalni potres posledica podzemeljske jedrske eksplozije; ki so jo sprožili na področju Semipalatin-ska / Sibiriji. Ravnatelj observatorija Heinz Kaminski je izjavil, da razpolaga z dokazi o vzročni povezavi med jedrsko eksplozijo v Sovjetski zvezi (36 ur pred potresom) in katastrofo v Iranu. (Vl.K)
konkretno, da zbere podatke v zvezi z zakonskimi odloki o tržaškem pristanišču, o finansiranju uresničevanja skupne industrijske cone na Krasu in o izvajanj', čl.
8. osimskega sporazuma o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti.
Po končanem delu. katerega so predsednik Sarti in aruoi člani označili za pozitivnega, se je komisija vrnila v Rim in že naslednji dan izdelala osnutek odloka, ki nakazuje deželni upravi 64 milijard lir za realizacijo industrijske cone na Krasu. S tem je komisija ustrezno tolmačila voljo krajevnih političnih in gospodarskih sil. da se osimski sporazum uresniči. Za izdelavo osnutka o-dloka v zvezi z izvajanjem el. i o zaščiti Slovencev, pa si je komisija, kot je že vnavre j napovedal njen predsednic, vzela še nekaj časa za poglo./itev vprašanja oziroma za nadaljnjo proučitev stališč, s katerimi, se m seznanila med svojim delovnim bivanjem v Trstu, in se bo o njem izrekla danes.
Med svojimi tržaškimi razgovori je komisija morala vzeti na znanje popolnoma odklonilno stališče ne le vseh slovenskih predstavnikov, marveč tudi dežel te komisije za Osimo in samega deželnega odbora, kakor tudi drugih zastopstev krajevnih uprav tn demokratičnih sil, do vladneja osnutka zakonskega odloka za izvajanje čl. 8. Ta osnutek je bit namreč soglasno ocenjen kot pravo nasprotje duhu osimskega sporazuma kot celote in specifične obveze o maksimalni možni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Prav tako je bi osnutek ocenjen in odklonjen kot omejevalen ut le v ozemeljskem oziru, marveč tudi glede na pravice, ki .smo si 'ih Slovenci na Tsžaškem ze priborili.
Slovenska kulturno gospodarska zveza je parlamentarni komisiji izročila v tej zvezi 'z.avo. v kateri je konkretno navedeno, kako si Slovenci zamišljamo globalno zaščito naših pravic po duhu in črkj osimskega sporazuma. V »-z javi je tudi zapisana zahteva, naj se parlamentarna kom.sija zavzame za to. da posebna komi si 'a predsedstva vlade za preučitev vprašani slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furani ji-Julijski krajini čimprei pripravi zakonski osnutek globalnega zv šo tnega zakona na osnovi ze obstoječih zakonskih predlogov in da ga predloži parlamentu v obravnavo. Izjava SKGZ še dodaja, da takega zakonskega osnutka ni mogoče izdelati brez aktivnega sodelovanja Slovencev samih in brez upoštevanja načela o globalnosti ureditve položaja Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
Te zahteve niso samo zahteve SKGZ. marveč vseh Slovencev. Kot take so bile tudi predočene parlamentarni komisiji, bile ua so tudi deležne podpore drugih demokratičnih strank in organizacij na krajevni in deželni ravni.
Parlamentarna komisija ima torej na vlojo dovoli potrebnih inter-macij in vse elemente, da bo lahko njena današnja odločtiev frči raza'a zahteve in potrebe Slovencev v Italiji. Odločno kritiziramo vlado, da ni v roku IS mesečen pripravila osnutka zakona za globalno zaščito naše narodnostne skupnosti in da je delo posebne komisije predsedstva vlade, ustanovljene prav v ta numen. praktično šele na začetku. Zato bi vsako odločitev parlamentarne komisije. ki ne bi vsebovala predloga vladi, nai pospeši sprejetje globalne zaščite, upravičeno tolmačili, kqt preziranje enotno izražene volje predstamikov Slovencev in demokratičnih sil. Pričakujemo. da bo parlamentarna komisija tako. kot ie znala Pravilno tolmačiti voljo velike večine tržaške javnosti v zvezi z zakonskim osnutkom glede industrijske cone, hotela pravilno tolmačiti tudi zahteve Slovencev v skladu z duhom osimskega sporazuma in obvreznostnimi vlade.
Danes splošna stavka uslužbencev bolnišnic
RIM — Danes bo delo v italijanskih bolnišnicah povsem paralizirano. Stavkalo bo namreč preko 350 tisoč uslužbencev v bolnišnicah, ki pa bodo kljub temu poskrbeli za zdravniško pomoč v nujnih primerih. Stavka sovpada s sestankom, med vlado, sindikati, predstavniki dežel in zdravnikov, ki je bil napovedan za danes in na katerem naj bi se dokončno domenili o mezdnih izboljšavah ter o nekaterih drugih izboljšavah v korist zdravniškega osebja v bolnišnicah.
Vzrok za današnjo stavko je prevelika popustljivost vlade in dežel nasproti zdravnikom, saj so v o-snutku sporazuma, ki jc bil podpisan te dni, predvideni poviški plač od 50 do 250 tisoč lir. To je v nasprotju s programskimi izjavami vlade o omejevanju javnih izdatkov in naraščanja plač, ki v letošnjem letu ne bi smele narasti v poprečju preko 50 tisoč lir.
4. april 1956
,
M. * I JUl;.,,
Bazoviški spomenik je bil prvič oskrunjen 4. aprila 1956. Fašistični vandali so razbili napise z imeni štirih žrtev in obe spominski plošči z napisoma 1930- 1945 SMRT FAŠIZMU -SVOBODA NARODU in KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS IN VEČNA ZAHVALA VAM BODI.
NA POBUDO VAŠKIH ORGANIZACIJ IN ODBORA ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
V nedeljo v Bazovici enotna manifestacija odgovor na oskrunitev bazoviškega spomenika
Na manifestaciji bodlo govorili domačin Karlo Mezgec, za KPI posl. Guffaro, za SSk Drago Štoka, za PSI Filibert Benedetič in za SKGZ Boris Race - Brzojavke predsedniku Pertiniju, deželnemu predsedniku Comelliju in prefektu Marrosuju

V nedeljo, 24. septembra, ob 10.30 bo na bazovski gmajni, pred •pomenikom Štirih sloveskih junakov, pred katerim smo se pred poldrugim tednom, kot vsako leto ob tem času, svečano poklonili njihovemu spominu, in katerega so v noči med 17. in 18. septembrom fašistične roke ponovno oskrunile, protestna manifestacija, s katero bo naše ljudstvo skupno z italijanskimi antifašisti in demokrati najodločneje obsodilo podlo fašistično dejan,je in izpričalo svojo odločno voljo po sožitju in bratstvu med narodi ter zahtevo po popolni zaščiti pravic slovenske narodnostne skupnosti.
Takšna je bila odločitev predstavnikov slovenskih krajevnih organizacij, Odbora za proslavo bazoviških žrtev, Slovenske kulturno - gospodarske zveze, zveze partizanov VZPI-ANPI ter treh strank KPI, PSI in SSk, ki so se včeraj popoldne zbrali v Bazoviškem domu na pobudo vaških organizacij in Odbora za proslavo bazoviških žrtev. Na tem sestanku so se soglasno dogovorili tu-
di za spored protestne manifestacije. Na shodu bodo spregovorili predstavnik prirediteljev domačin Karlo Mezgec, za KPI posl. Antonino Cuf-faro, za SSk deželni svetovalec Drago Štoka, za PSI občinski svetovalec Filibert Benedetič in za Slovensko kulturuo-gospodar“ko zvezo predsednik Boris Race. Sodeloval bo Tržaški partizanski pevski zbor.
Javna obsodba in zahteva po kaznovanju skrunilcev
Tiskovno sporočilo predsednika Ghersija
Predsednik tržaške pokrajine Ghersi je izrazil v imenu pokrajinskega odbora odločno obsodbo te-pističnih dejanj, izvršenih v noči med soboto in nedeljo nad spomenikom mučenikov v Bazovici. Vandalstva, naperjena proti obeležju, ki spominja na žrtve fašističnega Posebnega sodišča iz leta 1930, je treba tolmačiti kot dokaz bednih izbruhov ncofašizma, ki jim je namen blatenje in rušenj - republiških ustanov, rojenih iz odporniškega gibanja. Tržaška pokrajina izraža zato najodločnejšo obsodbo takih dejanj, ki še enkrat poveličujejo barbarstvo in tiranijo in pričakuje, da bodo sile javnega reda prav hitro predale krivce sodstvu in preprečile ponavljanje takih sramotnih dejanj. Odbornika Brezigar in Volk sta si včeraj v imenu uprave ogledala kraj podlega podviga.
Izjava deželne in tržaške KP)
»Peželno in pokrajinsko tajništvo odločno obsojata novo skrunitev spomenika mučenikov, I44>» jih u-strelili v Bazovici. V našem mestu opažamo razne simptome, ki kažejo na slabšanje demokratičnega vzdušja, vezi omikanega sožitja in prijateljstva s sosednimi narodi. V teh dneh beležimo zaskrbljujoče napade na sedeže slovenskih organizacij in na sedeže naše stranke, vandalska de jr :i ja in požige avtomobilov jugoslovanskih državljanov. Toda barbarski podvig v Bazovici predstavlja žalitev ene izmed mnogih slavnih strani, ki so jih Slovenci napisali v borbi proti fašizmu. Gre torej za žalitev demokracije, svobode in republiške ustave ter vseh, Italijanov in Slovencev, ki so zanjo žrtvovali življenje, kot tudi velike Mnc družbe, ki jo navdihujejo te vrednote.
Vsi državljani in politične sile, ki se sklicujejo na vrednote odporništva in antifašizma in k' delujejo za okrepitev prijateljstva in sodelovanja med narodi In državama Italije in Jugoslavije, morajo zato zahtevati, da rlvcc iz-ledijo in kaznujejo. Hkrati je treba dati jasno znamenje volje, da se v Trstu odpravijo dvoumja, ki bi mogla predstavljati kritje za podvige, ki nosijo pečat fašizma In nekulture.«
Protestna izjava Kmečke zveze
«Ob novem podlem atentatu na spomenik bazoviškim junakom izraža Kmečka zveza ogorčen protest vseh kmetovalcev s Tržaškega in najodločnejšo zahtev;, da pristojne ohlasti nujno izsledijo in zgledno kaznujejo fašistične skrunilce ln zatrejo v kali ponovne poskuse netenja sovraštva do slovenske narodnostne skupnosti, !.! jih je z zaskrbljenostjo -pažati v zadnjih časih. Dolžnost vrh, upravnih in policijskih oblasti Je, da se onemogoči vsak nadaljnji poskus kaljenja narodnostnega in socialnega sožitja v naših krc "h, ki ga je treba nasprotno utrjevati in razvijati, kot pogoj za razvoj in blagor vse krajevne skupnosti.«
so zato lahko o njih glasovale zavestno.
Župan liste «per Trieste« Ceco-vini pa se .je na ta ustaljena pravila požvižgal in je z navadnimi vabili brez vsake priprave in vsakega dogovora pozval občinske svetovalce na sejo, ki bo v ponedeljek, 25. t.m. Glede na to čudno obnašanje (ki ponovno kaže na vzvišeni prezir in upravno nesposobnost), je svetovalska skupina KD v tržaškem občinskem svetu izrazila v tiskovnem sporočilu svoje začudenje in nezadovoljstvo.
V	PETEK NA SEDEŽU ISDEE
Predavanje o gospodarstvu v socialističnih državah
V	petek bo tržaški odsek študijskega in raziskovalnega inštituta za vzhodno Evropo (ISDEE) priredil predavanje in diskusijo o razvojnih težnjah ekonomije v socialističnih državah. Predaval bo prof. Bela Csikos • Nagy, madžarski državni sekretar in predsednik madžarskega (iraevm-gn -urada za cene. Prof. Csikos Nagy bo prikazal kako se dandanes razvija gospodarstvo v V?odnoftvropskJh soj, cialističnih državah, s posebnim poudarkom na skladnost med načrtom in obstoječim tržiščem,
Prof. Bela Csikos - Nagy je zelo znan ekonomist, ukvarja se pa predvsem s problemi gospodarstva v socialističnih državah.
Predavanje bo v petek, 22. septembra, ob 18. uri na sedežu ISDEE na Korzu Italia št. 27. Organizator bo poskrbel tudi za istočasen prevod.
Zbrani predstavniki omenjenih organizacij so se dogovorili tudi za nekatere druge pobude. Sestavili so brzojavko (objavljamo jo na 1. strani), ki so jo naslovili 'na predsednika republike Sandra Pertinija, na deželnega predsednika Antonia Co-mellija ih na vladnega komisarja dežele Furlanije - Julijske krajine Maria Marrosuja. Vladnega komisarja in deželnega predsednika so v brzojavki tudi zaprosili, da bi sprejela enotno delegacijo vseh že omenjenih organizacij.
Na včerajšnjem sestanku v Bazoviškem domu, ki ga je vodil v imenu krajevnih organizacij domačin Miro Križmančič, je bilo v prvi vrst; izraženo s strani vseh prisotnih globoko ogorčenje nad tem ponovnim podlim fašističnim napadom na spomenik, ki predstavlja odpor slovenskega naroda proti fašističnemu nasilju, istočasno pa je bila na včerajšnjem sestanku izpričana enotna volja, da se na to grobo izzivanje odgovori jasno in odločno ter enotno. In ta odgovor bo nedeljska protestna manifestacija ter obisk enotne delegacije pri glavnih oblasteh naše dežele ter pri deželnih vodstvih demokratičnih strank. Splošno mnenje je bilo namreč, da je treba od teh organov zahtevati učinkovitejše in odločnejše ukrepe proti fašistični drhali, ki se vsa ta leta skorajda nemoteno zaganja z neprestanimi napadi in izzivanji proti naši narodnostni skupnosti in proti demokratičnim ustanovam. Podčrtano je bilo med drugim tudi dejstvo, ki ga bo treba prav gotovo predočiti odgovornim oblastem, da se je hotela nedeljska nočna oskrunitev spomenika na bazoviški gmajni prikriti. Skušali so kar se da odstraniti vsakršno znamenje o požaru, ki je uničil vence in sumljivo je tudi dejstvo, da orožniki z bazovske orožniške postaje, ki so bili takoj po fašističnem napadu pred spomenikom, niso o tem obvestili predstavnikov bazovskih organizacij, kot so to storili pred natanko enim letom, ko je bila fašistična škvadra ravno tako na svojem nočnem vandalskem pohodu.
V razpravo so na včerajšnjem sestanku med drugimi posegli Miro Križmančič. id ie poudaril, da to-4 OejL Praštbte SjNiišistične akcije vse prehitro v pozabo in navedel pri tem primere ob lanskem enot-* "nem protestnih' 'tiastopu pri pred-
stavnikih oblasti. V imenu Odbora za proslavo bazoviških žrtev je govoril Filibert Benedetič, ki je med drugim poudaril, da mora imeti nedeljska manifestacija najširši možen obseg, obenem pa se je dotaknil vprašanja popravila in čuvanja spomenika. Tudi deželni svetovalec KPI Boris Iskra je podčrtal pomen enotnega nastopanja. Zagotovil je poseg senatorke Gerbčeve in poslanca Cuffara pri predsedniku vla-
NA SREČANJU NA MINISTRSTVU ZA DELO V RIMU
Sindikati zahtevali ukrepe za rešitev krize v «SIRT»
Tržaško delegacijo sta spremljala sen. Gerbčeva in posl. Tombesi Zagotovila vlade o podaljšanju dopolnilne blagajne
ČUDNO RAVNANJE CECOVINIJA
Občinska seja sklicana brez dogovora s svetovalskimi skupinami
Občinski odbor »melonarjev* o-čitno namerava marsikaj spremeniti pri upravljanju tržaške občine, a na žalost kaže. da na slabše. Za cklicanje sej občinskega sveta je veljalo že ustaljeno pravilo, da je župan najprej sklical načelnike svetovalskih skupin, da se z njimi dogovori tako o datumu (običajno so bile seje ob torkih in petkih) in o vprašanjih, ki jih bo odbor postavil na dnevni red. Pri tem so upoštevali po eni strani razpoložljivosti svetovalcev, da bi se izognili odsotnosti nekaterih ob morebitnih soočasnih drugih obveznostih, po drugi strani pa poskrbeli, da so dali v razpravo sklepe, ki so jih svetovalske skupine že proučile in
Včeraj se je tržaško sindikalno predstavništvo, ki so ga sestavljali zastopniki enotne pokrajinske zveze De Grassi, Burlo in Russo, in tovarniškega sveta, sestalo na ministrstvu za delo s podtajnikom Piccinel-lijem, da poglobi vprašanja, ki zadevajo razmere v podjetju SIRT, bivši steklarni Vetrobel. Delegacija, ki sta jo spremljala senatorka Gerbčeva in poslanec Tombesi, je zahtevale posredovanje ministrstva za delo pri drugih pristojnih ministrstvih, da se pospešijo postopki za dodelitev finančnih sredstev, ki so potrebna za vzpostavitev proizvajalne dejavnosti brez nadaljnjih zamud.
Prejeli so zagotovilo, da bo medministrski odbor za industrijsko načrtovanje proglasil že jutri krizno stanje podjetja, kar bo omogočilo ministrstvu za delo, da izda odlok o podaljšanju dopolnilne blagajne za prvo polovico leta. Za drugo polletje pa mora podjetje predložiti ministrstvu ustrezno vlogo. Sindikalni predstavniki so zahtevali, naj traja dopolnilna blagajna tudi za čas izvajanja preosnove podjetja. Na ministrstvu so jim zagotovili, da bodo temu ustregli, če bo le zadoščeno potrebnim pogojem, kot so izvršilni načrti, naložbe in stvarna operativna pobuda vodstva podjetja SIRT.
Zagotovila vladnih predstavnikov potrjuje tudi sporočilo pokrajinskega tajnika KD Rinaldija, ki je ponovno posredoval pri ministru za proračun Morlinu.
bencev s strani pristojnih organov, je vsedržavno tajništvo proglasilo danes, 20. septembra, 24-umo stavko bolniških uslužbencev.
• Tržaška občina sporoča, da bo zaradi del Ul. Aldegardi zaprta od 8. do 17. ure ob delavnikih, obenem bo v tej ulici prepovedano parkiranje na obeh straneh.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE
Sindikat slovenske šole obvešča, da bo jutri, 21. t.m., ob 16.30 seja glavnega odbora s sledečim redom: položaj v vrtcih ob začetku novega šolskega leta; problematika strokovnega zavoda; izvajanje zakona 517 na enotnih srednjih šolah; razno. Priporočamo točno udeležbo.
ll\ in družinske posvetovalnice
de in notranjemu ministru ter pre dlagal, naj bi nova pokrajinska u prava sprejela ustrezne ukrepe. V imenu SSk je posegel v razpravo Rafko Dolhar, ki je dejal, da mora to manifestacijo čutiti vsak Slovenec za svojo. Za SKGZ je govo ril Bogo Samsa, ki je analiziral sedanje politično ozračje v Trstu skozi prizmo vrste protislovenskih in protiosimskih izbruhov, ki so se začeli s protiosimsko manifestacijo liste za Trst, ter pri tem dejal, da je učinkovit odgovor lahko samo v enotnosti vseh Slovencev in v sodelovanju z demokratičnimi silami.
Ob zaključku naj poudarimo še to, da mogoče ni prišel duh enotnosti še nikoli tako do izraza, kot ob tej priložnosti.
V «. Z
Včerajšnjega sestanka v Bazoviškem domu so se udeležili predstavniki vseh vaških organizacij, Odbora za proslavo bazoviških žrtev, zveze partizanov VZPI - ANPI, SKGZ in strank KPI, PSI in SSk
Danes, 20. septembra, zapade rok, v katerem morajo občinske uprave vložiti prošnjo na deželno upravo za prejem prispevkov za ustanove tev družinskih posvetovalni in njihovo delovanje za letošnje in P11' hodnje leto. V zadnjih treh letih j® 'namreč naša dežela izgubila vlad-ne prispevke, ker ni dežela odobrila ustreznega zakona. Pred nedavnim pa je deželna skupščina po dolgi razpravi odobrila zakon o ustanovitvi družinskih posvetovalnic-Kljub temu pa so ženske zaskrbljene; v tiskovnem poročilu se sprašujejo, če se bodo morale tudi tokrat odreči prepotrebni storitvi.
V prejšnjih dneh se je delegacija Zveze žensk Italije sestala z občinskim odbornikom za zdravstvo 111 higieno Galazzijem, da bj se seznanila s pobudami, ki jih namerava izpeljati občinska uprava v zvezi s tem vprašanjem. Delegacija je s sestanka odnesla vtis, da so občinski upravitelji, ki bj se morali spoprijeti s tein vprašanjem, malo PP' | pravljenj, saj ni prejela točnih in | podrobnih odgovorov o številu P®" j svetovalnic in v katerih mestni}1 predelih bj jih morali ustanovit1-ZŽI poudarja, da bodo tržaške ženske stalno in s pozornostjo sledu® delu občinske uprave, ki doslej ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z lZ' vajanjem deželnega zakona, ki 50 ga demokratične stranke odobril®-
PRED JUTRIŠNJO SEJO DEŽELNEGA SVETA
Po dolgotrajnih pogajanjih končno dosežen sporazum
V deželnem odboru le demokristjani - Na programski sporazum so doslej pristale KD, KPI, PSI, PSDI in PRI, danes pa se bosta izrekli SSk in PLI
Po skoraj trimesečnih posvetovanjih in pogajanjih, po vrsti dvostranskih in skupnih sestankov, ki so si posebno v zadnjem obdobju sledili v mrzličnem zaporedju, so stranke ustavnega loka končno dosegle sporazum o sestavi novega deželnega odbora, ki ga bo skupščina izvolila na jutrišnjem, petem zasedanju četrte zakonodajne dobe. Na včerajšnjem sestanku, ki je bil na sedežu deželnega sveta in se je zaključil v zgodnjih popoldanskih urah, so stranke razčistile še zadnja nesoglasja o sestavi odbora ter o programu, na osnov; katerega bo novoizvoljeni odbor vodil deželno politiko v prihodnjih petih letih. Na jutrišnji seji deželnega sveta bodo tako izvolili deset efektivnih in enega pomožnega odbornika, ki bodo-s predsednikom Comelljjem, ki ga- je skupščina izvolila na zad njem zasedanju, sestavljali novi od-tem bo zaključeno zelncMj-katno obdobje deželnega političnega življenji, ki je potekalo v dolgem in tudi razburljivem iskanju, da bi deželi zagotovili tem bolj reprezentativno vlado, ki bi se na osnovi trdne večine lotila reševanja številnih odprtih vprašanj, ki tarejo Furlanijo - Julijsko krajino.
Deželna skupščina bo na jutrišnjem zasedanju izvolila enobarvni demokristjanski odbor, ki ga bodo od zunaj podpirale vse tiste stranke, ki so pristale na sporazum. S to formulo bo večina razpolagala z 51 glasovi od skupno 60 (vseh svetovalcev je 61, vendar predsednik sveta ne glasuje). Pred jutrišnjo sejo deželnega sveta pa bodo morala vodstva strank ratificirati besedilo sporazuma.
Po včerajšnjem skupnem sestanku delegacij strank ustavnega loka so izdali skupno poročilo, v katerem je rečeno, da so se politične sile KD, KPI, PSI, PSDI in PRI po dolgi in poglobljeni razpravi o političnem in programskem položaju v deželi sporazumele, da bodo v deželnem svetu ustvarile programsko večino, ki se bo zmožna takoj in učinkovito spoprijeti s številnimi odprtimi vprašanji in tako enotno odgovoriti potrebam celotne deželne skupnosti. Ta program bo izvajal enobarvni demokristjanski odbor, ki ga bodo volile vse politične sile, ki sestavljajo večino. S tem glasom bodo stranke tudi podprle izvolitev predsednika deželnega odbora, ki je bil na zadnji seji izvoljen le z glasovi KD. Doseženi programski sporazum, ki upošteva realno stanje v državi in ki bo skušal ustvariti pogoje za novo fazo razvoja dežele Furlanije - Julijske krajine, bo predsednik Comelli v prihodnjih dneh predložil v proučitev deželnemu svetu.
Po sestanku je delegacija liberalcev odločila, da se bo tako o
Danes 24-urna stavka bolniških uslužbencev
V prejšnjih dneh se je sestalo vsedržavno tajništvo sindikata bolnišniš-kih uslužbencev, ki je preučilo trenutni položaj v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe. Na sestanku so odločili, da se čimprej končajo pogajanja v zvezi z novo delovno pogodbo. ki bi morala stopiti v veljavo s 1. oktobrom letos. Ker pa obstajajo še objektivne težave glede na odobritev in realizacijo nekaterih predlogov sindikata bolniških usluž-
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (druga sobota po premieri)
Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
VPISOVANJE ABONENTOV OD 20. DO 30. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4. DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO DO 27. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE, TELEFON 734 265
programu kot o političnem stališču izrekel strankin deželni odbor. E-nako stališče je zavzela tudi delegacija Slovenske skupnosti, kj se bo izrekla o tem vprašanju na današnji seji strankinega deželnega vodstva.
O tem vprašanju sta včeraj razpravljala deželni odbor KPI in strankina svetovalska skupina v deželnem svetu; danes pa se bo v Vidmu sestal deželni odbor PSI in razpravljal o sedanjem političnem položaju v deželi; predsedoval bo deželni tajnik Gianni Bravo.
Kar pa se tiče imen svetovalcev, ki bodo sestavljali novi odbor, niso z gotovostjo še znana, ker bo o tem odločalo deželno vodstvo KD. Vsekakor pa bi moralo vodstvo stranke potrditi vse dosedanje odbornike in sicer Del Gobba, Miz-zaua, Cociannija in Tripanija. O stalih sedem odbornikov pa bodo najverjetneje izbrali' med Rinaldi-jem, Micollnijem, Biasuttijem, Tu-rellom, Antoniniiem, Persellom, Bombonom in Colonijem, ki bi v tem primeru ohranil strankino deželno tajništvo do prihodnjega kongresa KD, ki bo v prvih mesecih prihodnjega leta.
štev. 7 ob 18. uri. Na sporedu bo razprava o zakonu 392 glede pravične stanarine. Spregovorila bosta Jo-le Burlo, pokrajinska tajnica SUMA in član pokrajinskega tajništva odv. Clianfranco Matejka.
• SUNIA je sklicala javno zborovanje, ki bo v petek v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolč
NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Jutri kongres o blagoznanstvu
Jutri se na ekonomski fakulteti na tržaški univerzi začne mednarodni kongres o blagoznanstvu naravnih bogastev, ki se bo zaključil v soboto. Kongres bodo organizirali v okviru 200-letniče obstoja ekonomske fakultete, in.,blazognan-stvenega inštituta, ki je obenem najstarejši inštitut na tržaški uni-
Kongres bodo razdelili v štiri skupine, ki bodo ločeno obravnavale naslednje argumente:	ener-
getski viri, temeljne snovi, izkoriščanje zemlje in voda ter živilska sredstva.
Uvodno poročilo bodo imeli za vsako skupino posebej štirje znani predavatelji in sicer profesorji Milton Klein iz Pariza, Radulescu iz Bukarešte, VVagner z Dunaja in Šoštarič iz Zagreba.
ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
V Barkovljah osem učencev prvič prestopilo šolski prag
Napori slovenskih učiteljic za popestritev izvenšohkih dejavnosti - Potreba po tesnejšem sodelovanju med šolo in prosvetnim društvom
delovanje. Najprej so hotele v t* namen uporabiti prostore prosvetnega društva, toda zaradi neogr®-tih sob so se rajši preselile v šolsko poslopje. Otroci so z veseljem sprejeli ta nenavadni »dopolnile1 pouk«, saj so zaradi raztegnjenosu Barkovelj nekateri povsem odrezani od svojih vrstnikov in izven šolskih klopi nimajo priložnosti za tesnejše stike.
Edino, kar starši in učiteljice obžalujejo, je preskromno delovanj® prosvetnega društva, ki bj v dr®' gačnih razmerah mogoče le privabilo barkovljansko mladino, posebn® z organiziranjem novih športnih od; sekov ali drugačnih dejavnosti, bi ustrezale njenim željam. Saj J® lanski tečaj namiznega tenisa **! zaželeni uspeh in to bi moralo b"} članom društva v spodbudo za bodoče delovanje. V pričakovanju, d«
bo tudi v Barkovljah zaživela Spojna in kulturna dejavnost, barkov" ljanska mladina sodeluje pri slovenskih športnih ekipah, zborih 111 skupinah, ki imajo svoj sedež v mestu ali na bližnjem Krasu.
Številni šolarji in dijaki so danes zjutraj ponovno oživili šolska dvorišča. Mnogim pomeni to ponovno srečanje s prijatelji po dolgih poletnih počitnicah, začetek skupnih naporov in novih odkritij. Tisti, ki morajo prvič skozi šolska vrata, že povezujejo nove stike in sklepajo nova prijateljstva.
V	Barkovljah je danes kar osem mladih šolarjev prvič prestopilo prag osnovne šole. To je seveda veliko zadoščenje za vse, ki se trudijo, da bi v Barkovljanih ostala živa ljubezen do materinega jezika.
V	zad.ijih letih so se Barkovlje precej razširile, saj meščani kar naprej kupujejo, gradijo in s tem počasi spreminjajo temu tržaškemu predmestju staro lice. Po barkov-Ljanskih ulicah se vse pogosteje sliši italijanska govorica. Prav zato se je tu sprožil problem osnovne šole in vsako leto se Barkovljani sprašujejo, _če bo dovolj otrok za vstop v .prvi razred. Na srečo so prvošolčki do sedaj vedno dosegli predpisano število, saj je med Barkovljani še vedno takih ljudi, ki se trudijo, da bi slovenska beseda ne podlegla tujčevemu vplivu.
Med temi so prav gotovo v prvi vrsti slovenske učiteljice. Vsaj trikrat na leto se šolski otroci predstavijo domačemu občinstvu z i-gricami, recitacijami in petjem. Lani so pri tem sodelovali tudi otroci iz vrtca. Na lastno pobudo so se učiteljice zbirale z otroki ob sredah popoldan in jim na tak način dale možnost za razvedrilo in so-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllfMttlllllllltlllllllllllllllllllllllMIIIIIIIMMtIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII
USPEŠNA AKCIJA TRŽAŠKE POLICIJE
Tatvine tovornjakov glavni delokrog* nevarne roparske tolpe iz Bergama
V koronejskih zaporih štiri osebe, ki so pripravljale ponovno roparsko akcijo ■ Aretacija tudi v Bergamu - Zapriseženi čuvaj med aretiranimi
J.......................
Gianni Feggi, vodja tolpe
Golo naključje je privedlo za zapahe dobro organizirano roparsko tolpo, ki se je ukvarjala s tatvinami in z ropanjem velikih tovornjakov, ki so iz tržaškega in iz drugih pristanišč prevažali razne tovore v notranjost države.
Dogodek, katerega epilog je bila aretacija peterice roparjev, se je pripetil pred več kot dvema mesecema, 17. julija letos, ko se je šoferju tovornjaka s prikolico, 49-letnemu Albertu Bonettiju iz Zena al Naviglio pri Brescii ob izhodu iz tržaškega pristanišča približal mlajši moški in mu dejal, da je tudi sam šofer tovornjaka in da se mu je tovornjak pokvaril, ter ga zaprosil, naj ga pelje v Milan, kamor je bil Bonetti namenjen s tovorom približno 110 stotov kave, Bonetti je sprejel sopotnika, še prej pa sta šla na kosilo v neko gostilno na Nabrežju: tam sta se jima pridružila še dva šoferja, Mario Martina in Luigi Borracino, ki sta bila z drugim
v Milan s tovorom kave. Oba tovornjaka sta tako odpotovala skupaj, najprej Martina, za njim pa Bonetti. Na avtocesti sta se ustavila in vsi štirje so spili kavo, nato pa je Bonettijev sopotnik predlagal, da bi sam sedel za volan in bi si Bonetti tako malo odpočil. Bonetti je privolil in sprva je šlo vse v redu, le novi «šofer» je vozil nekoliko počasneje in razdalja med obema voziloma se je počasi večala. Ko sta si bila tovornjaka že zelo narazen, je »šofer« ustavil tovornjak, povlekel iz žepa pištolo in jo naperil proti Bonettiju. Takoj nato sta se mu pridružila še dva moška, ki sta o-čitno sledila tovornjaku in Bonetti je moral, pod grožnjo samokresa, iz tovornjaka v BMW sive barve, s katerim so ga odpeljali z avtoceste, ga zaprli in ga spustili šele štiri ali pet ur kasneje.
Naslednjega dne je Bonetti prijavil zadevo na kvesturi v Brescii in policija je kmalu našla tovornjak, ki je bil parkiran nekje v biižini avtoceste. Ves tovor je bil
Dunauiuu, ki slu una L urugiiu i
tovornjakom namenjena prav takol Albino Boscolo, zapriseženi čuvaj
še na tovornjaku, kar pomeni, da tatovi niso našli kupca, ki bi hotel prevzeti ukradeno blago.
Začela se je dolga preiskava, ki pa precej časa ni obrodila zaželenih sadov. Šele predsinočnjim je šofer Martina po naključju o-pazil Bonettijevega »sopotnika« s tremi drugimi mladeniči v Ul. Mu-rat. Zadevo je sporočil policiji in skupno z obhodnico so prevozili staro mesto, dokler niso v Ul. Laz-zaretto vecchio opazili četverice, Na kraj sta prišla še dva policijska avtomobila in vse štiri osum-
DANES V RIMU
Predstavitev knjige o politiki EGS
Na sedežu Evropskega gibanja v Rimu bo danes predsednik državn® ustanove IRI predstavil tisku in P®' litičnim ter družbenim operaterj®111 novo publikacijo «Politika in Pef_' spektive evropskih skupnosti na družbenem, gospodarskem in znanstvenem področju — Vpliv na gosp0' darstvo Trsta in dežele Furlanije ' Julijske krajine«. Knjiga, ki jo lZ' daja študijski in informativni ins11' tut o evropskih skupnostih iz Trst*: prinaša 21 poročil, ki so jih in1®1 italijanski funkcionarji glavneg ravnateljstva EGS na dveh študij' skih seminarjih, ki jih je v mestu priredilo Evropsko federalistično 81' banje pod pokroviteljstvom dežele* sodelovanjem Assicurazioni Genera® in Lloyda Adriatica.
V OKVIRU GLASBENEGA SEPTEMBRA
Pianistka Stefani Jienescu v baziliki sv. Silvestra
V okviru Glasbenih srečanj J? jutri ob "0.30 v baziliki sv. vestra peti koncert letošnje _ *®z ne, na katerem se bo trzaš K mu občinstvu predstavila piaMs ka Stejania Jienescu.
Stefania Jienescu, rojena v ‘jf. muniji, je dokončala svoje šta® j je na konservatoriju v Bukares in ,iato z uspehom nastopala številnih koncertih v Romuntj'
ljence prepeljali na kvesturo, kjer I Švici in Italiji.	(J.
je Martina potrdil, da je v mlade- V svoj program je Jienescova
------------------------------------vrstila skladbe M. Clementija,
(Nadaljevanje na zadnji strani) I pina, Schumanna in Liszta.
......................................................
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 20. septembra BRANE
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.08 — Dolžina dneva 12.19 — Luna vzide ob 21.21 in zatone ob 10.45.
Jutri, ČETRTEK, 21. septembra MATEJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,4 stopinje, najnižja 19,1, ob !3. uri 22,4 stopinje, zračni tlak 1015,3 mb ustaljen, vlaga 70-odstotna, nebo 4 desetinke pooblačeno, veter 10 km na uro jugozahodnik, morje mimo, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 19. septembra 1978 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 21 oseb.
RODILI SO SE: Luigi Rocchi, Ma-nuele Favento, Martin Bembic, Paolo Valič in Agostino Fiume.
UMRLI SO: 80-letna Maria Sar-dotsch vd. Franceschinel, 77-letni Manlio Crueiatti, 55-letnj Mario Ma-solin, 67-Ietni Gastone Carlini, 73-letni Luigi Waschel, 56-letni Mario Lonza, 74-letna Maria Fabrizi vd.
Menghi, 67-letna Lidia CucarzI Vecchiet, 67-letni Ubaldo Moško. J* letni Roberto Rambaldi, 40-letni fUJ vio Levi, 80-letnj Giovanni 73-letna Carla Zucca por. Negrini, >
letna Maria Zafred por. Sartori,
39-
letni Giorgio Šanson, 76-letni Gius*^ pe Apostoli, 68-letni Marcello ! 74-letni Francesco Caruso,
U	A
81-letu*
Giovanna Claniaz vd. Cerlien, 92-1 na Matilde VVolbang vd. Rossman 74-letna Anna di Fiore por. Gig*11
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, u ’ Montorsino 9, P.le Valmaura H-(od 8.30 do 13. In od 16. do U. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA Nočna služba za zavarovance IN A In ENPAS od 22. do 7. ure: te'*' št. 732-627.
Ganljivo slovo od mladih Tržačanov
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORICI
Vladna komisija naj čimprej sestavi osnutek globalnega zaščitnega zakona
6. in 7. oktobra srečanje manjšin v Trstu in v Gorici
Ogromna množica ljudi je včeraj Spremila na zadnji poti štiri mlade Tržačane, ki so v noči od sobote ha nedeljo tragično izgubili življenje v stahovitj prometni nesreči, ki se je pripetila na obvoznici v Tržiču. Žalna slovesnost je bila ob 11.45 v šentjakobski cerkvi, kjer je darovalo mašo pet duhovnikov, bled katerimi tudi šentjakobski župnik Mario Cosulich in dekan Tarci-sio Zanolla. Prijatelji mladih žrtev Prometne nesreče s.o nato nesli krste na ramenih v krajšem sprevodu do trga, nakar je izpred cerkve odpeljala dolga kolona avtomobilov na pokopališče pri Sv. Ani.
Na sliki: zadnji pozdrav mladim *rtvam na šentjakobskem trgu.
Šolske vesti
Mladinski pevski zbor Glasbene matice v Trstu pod vodstvom Stojana Kureta bo pomnožil svoje vrste, zato vabi vse, ki jih veseli petje, da pridružijo dosedanjim pevcem, ki imajo prvo srečanje v šolskem letu 1978-79 v ponedeljek, 25. t.m. in 29. t.m. v mali dvorani Kulturnega doma ob 17. uri. (Pojasnila daje tajništvo Glasbene matice, tel. 418605.)
Vsi učitelji, ki so učili v Trebčah. So vabljeni v nedeljo, 24. septembra 1978, ob 15. uri na poimenovanje o-»novne šole po Pinku Tomažiču.
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Trstu Sostuje danes, 20. t.m., ob 19.30 v Novem mestu s predstavo Alda Ni-Golaja »Stara garda*.
teatro STABILE
Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti so v prodaji abonmaji za gledališko sezono 1978-79 (potrditev reda »stalni* do 30. septembra).
Kino
Arlston Danes zaprto. Jutri: 17.30— 19.45—22.00 «Che la festa comin-ci...». Režija Tavernier. Igrajo P. Noirette, J. Rockefort, C. Pascal in M. Vlady. Prepovedan mladini Pod 14. letom.
Kitz 17.00 «Crazy Horse». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Kden 17.00 «Emanuelle — le porno-uotti nel mondo*. L. Gemser. Prepovedan mladini pod 18. letom.
ženice 16.30 «Odissea nello spazio 2001».
Jiignon 15.00 «Heidi».
Nazionale 16.30 «11 giudice d'assallo».
Grattacieio 17.00 «L’avvocato della ma’r». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ray Love-lock, L. Čarati, G. Tinti.
Kxcelsior 16.30 «l.a macchina nera». Barvni film.
^ristallo 16.30 «Streep tease*. Barv-ni film. Igra Corinne CIery, Prepovedan mladini pod 18. letom.
Kilodranimatico 16.15 «Cugine mie».
Moderno 15.00 - 21.30 «Incontri ravvi-cinati del terzo tipo».
^Urora 16.15 «Una squillo per l’ispet-tore Klute*. Barvni film. Preuove-dan mladini pod 14. letom.
C«Pitol 16.00 James Bond v: *Agen-te 007 — Si vive solo due volte*. Barvni film. Igra Sean Connery.
'ittorio Vencto 17.00 <-Bella di gior-no». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Catherine De-Peuve.
‘deaie 16.30 «Un uomo da buttare*.
. B. Raynolds.
v®lta 16.00 «Pussy — la balena buo-oa». Barv hi film. Igra mali Wil-
liam.
nun uuiiiiniiiiiiuN im,,n miiiini,,,, „,aillu,
VESTI S KOPRSKEGA
10-letnitapobratenja krvodajalcev Kopra in Šesta San Giovanni
Dvema gostoma priznanje Rdečega križa Slovenije
Mali oglasi
V	Kopru je bila v soboto slovesnost ob desetletnici pobratenja krvodajalcev organizacije Rdečega križa koprske občine in Društva prostovoljnih krvodajalcev občine Šesto San Giovanni iz Italije. Slovesnosti so se udeležili predstavniki koprskih družbenopolitičnih organizacij in generalni konzul republike Italije v Kopru dr. Francesco La-bruzzo. Goste je pozdravil v imenu predsednika občinske skupščine Koper Maria Abrama podpredsednik skupščine Leo Fusilli, nato pa sta izmenjala zdravici v imenu koprskih krvodajalcev Ivo Pišek in v imenu gostov Paolo Manguzzi.
V	prijetnem vzdušju so krvodajalci obeh mest obudili spomine na prejšnja srečanja. Dvema najbolj zaslužnima krvodajalcema iz pobratenega mesta pa so v imenu Rdečega križa Slovenije podelili zlat in srebrni znak kot priznanje za požrtvovalnost in humanost ter za zasluge pri razvijanju prijateljstva z jugoslovanskimi krvodajalci.
SEČOVELJSKO LETALIŠČE BODO IZROČILI PROMETU PRVEGA OKTOBRA
Izgradnja sečoveljskega letališča napreduje po načrtu in objekt bodo izročili namenu prvega oktobra letos. Letališče bo imelo novo letališko zgradbo, hangerje za letala in cestni priključek. Pristajalna steza bo dolga 850 metrov. Ob o-tvoritvi bo tudi srečanje predstavnikov letalskih klubov Nemčije, Avstrije, Italije in Jugoslavije.
OBVESTILO ZA BIVŠE BORCE
Oktobra bodo v Opatjem selu (občina Nova Gorica) odkrili spomenik padlim tržaškega udarnega bataljona, ki so ga ustanovili v Lokvici na Krasu.
Vsi bivši borci, ki so pripadali temu oddelku v obdobju od 12. oktobra 1943 do 5. aprila 1944 — dan ustanovitve u-darne tržaške brigade Garibaldi — in ki sedaj stanujejo v Italiji, naj nujno sporočijo svoje ime in priimek ter naslov pokrajinskemu odboru VZPI-ANPI, Ul. Crispi 3, Trst, tel. 730-306, najkasneje do 30. t.m.
DEKLIŠKI ZBOR IZ NABREŽINE
obvešqa stare in nove pevke, da se začnejo vaje danes, 20. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
Izleti
Združenje Union priredi v nedeljo, 24. t.m., izlet v Bohinj na tradicionalni «Kravji bal* ter v nedeljo, 1. oktobra, izlet na Krško — Kostanjevico. Informacije m prijave na sedežu Združenja Union v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik, razen ob ponedeljkih, od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure.
PROSEKU se je izgubila psička Pasme bassethound. Tel. 412340. ‘BODAM odlično ohranjen VW golf LS, 75 KS letnik 76 z avtoradiom. .2a informacije tel. na št. 795823. ''BplM rabljeno stiskalnico za tropi-ne. velikost: številka 50 ali 55. Tel. 228480 od 19. ure dalje.
^AB KORADO — Assicurazion) Ge Parali - nudi svojim klientom in Prijateljem tehnične, popolne in še hitrejše zavarovalne usluge v novem Pradu v Trstu, Ul. Genova 14. s Tel. 61034-5.
STANOVANJSKO HIŠO (kv.m 100) z vrtom in vpeljano trgovino v Pritličnih prostorih v predmestju pro .dam. Tel. 793090 (v uradnih uraht-P°»JETJE išče skladišče od 150 do 2®0 kv.m v mestu, predmestju ali bližnji okolici. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. KIjBIM fiat 128 šport. Cena do 150.000 'Tin (100.000 v gotovini ostalo kredit) Gumboc. Jože, Polje c VI./6. 61260 Ljubljana - Polje.
BANCA Dl CR,EDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA. BANKA
S.P.A.
trst - ulica: r . nurno. • (®
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 19. 9. 1978
Ameriški dolar	829,—
Funt šterling	1623.—
švicarski frank	520.—
Francoski frank	187,50
Belgijski frank	25,-
Nemška marka	418.—
Avstrijski šiling	57,50
Kanadski dolar	690.—
Holandski florint	380.—
Danska krona	145.—
švedska krona	182.—
Norveška krona	153.—
Drahma	20,10
Dinar	38,50
OBNOVITEV HOTELA TRIGLAV
V	Kopru so končali prvo fazo obnovitve osrednjega mestnega hotela Triglav. Preuredili so 26 sob, glavno vhodno dvorano in restavracijsko dvorano, v kateri je 320 sedežev. Hotel bo odslej nudil usluge B kategorije, opremljen pa je tako, da bo služil predvsem poslovnim ljudem.
V	KOPRU OBNAVLJAJO STARI DEL MESTA
V	Kopru so se začela dela pri obnovi starega dela mesta. Načrti predvidevajo izgradnjo nove mestne četrti na Vojkovem nabrežju ter obnovitev Gramscijevega trga ter Verdijeve in Repičeve ulice. Nekaj starih hiš bodo porušili tudi pri izolskih vratih, kjer bo speljana koprska obvoznica.
Pismo uredništvu
Spoštovano- uredništvo.
V zadnjem času sem brala v PD, da na Goriškem poštna uprava postavlja dvojezične napise urnikov poštnih uradov kakor tudi objavlja obvestila namenjena podjetjem ali privatnikom. Eden izmed zadnjih o-glasov govori o deželnem natečaju z ozirom na namestitev novega poštnega osebja. Spontano pride vpra šanje, zakaj ni podpisano tudi deželno ravnateljstvo s sedežem v Trstu, ker je oglas natečaja namenjen vsem v naši deželi in zakaj na Tržaškem nimamo dvojezičnih napisov urnikov kot tudi drugih obvestil na oglasnih deskah poštnih uradov. Sicer me je poleg tega prisilil k pisanju dogodek na sesljanski pošti, ko nihče od tamkajšnjih zaposlenih ne obvlada slovenskega jezika. To je logična posledica, če mislim, da morda na Tržaškem nimajo veliko posluha za nameščanja uradnikov in pismonoš znanjem slovenščine. Z zadnjim že omenjenim natečajem se ne bo žal verjetno prav nič spremenilo. Po toči je prepozno zvoniti! Zvoniti pa bi moral pravočasno kdor je za te stvari postavljen!
Bralka PD
V	ponedeljek zvečer se je v Gorici, pod predsedstvom Borisa Race-ta, sestal izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze. Odbor je uvodoma obsodil ponovno skrunitev spomenika bazoviškim žrtvam ter poudaril nevarnost stopnjevanja napetosti v naših krajih zaradi dejavnosti fašističnih sil, ki se čutijo vedno bolj pogumne spričo podpore, ji jim jo nudijo protislovenske, protijugoslovanske in protiosimske sile v Trstu. Stališče izvršnega odbora SKGZ o nevarnem ustvarjanju napetosti v Trstu je objavil naš list že v včerajšnji številki.
Predsednik teritorialnega odbora SKGZ za Goriška je nato v svojstvu člana slovenske delegacije pri predsedniku in članih parlamentarne komisije za izvajanje osimskih sporazumov poročal o zahtevah, ki so jih predočili komisiji. Ob tem je poudaril, da je slovenska delegacija visoko postavila prav vprašanje priznanja narodnostne identitete beneških Slovencev ter njihov pravni položaj v okviru enotnega zaščitnega zakona. Iz poročila Mirka Primožiča in iz posegov ostalih članov je bilo razvidno, da so tudi delegacije izvoljenih predstavništev omenjale zahtevo naše narodnostne skupnosti po globalni zakonski zaščiti.
Izrečne so bile nadalje pripombe na račun vlade, ki je premalo storila, da bi zakonski osnutek za globalno zaščito prišel pred komisijo in parlament. Ker je sedaj gotovo, da bo 3. oktobra, ko poteče eno leto in pol po odobritvi osimskega sporazuma, ne bomo še imeli zaščitnega zakona, postaja nujno, da se čimprej sestane vladna komisija ter preuči zakonske osnutke strank in organizacij, da na podlagi vseh teh pobud sestavi zakonski osnutek ter ga predloži parlamentu v odobritev. Izvršni odbor je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je hitra akcija slovenskih in demokratičnih sil proti krivičnemu dekretu bila uspešna.
V	nadaljevanju seje so se seznanili z nekaterimi pobudami, ki jih bo teritorialni odbor SKGZ Za Goriško izpeljal v zvezi s političnimi posledicami protiosimske gonje na Tržaškem.
Izvršni odbor se je nato spomnil pokojnega Bogomila Vižintina, tajnika napredne slovenske stranke v prvih povojnih letih, Demokratične fronte Slovencev, ter njegove zavzetosti za napredek slovenskega človeka na Primorskem.
Ob koncu je odbor pripravil pro gram srečanja manjšin, ki bo 6. in 7. oktobra v Trstu in v Gorici, in na katerem bodo-.-sodelovali zastop-
PREKOP GROBOV
Tržaška občina sporoča, da bodo kmalu preuredili grobnico št. 22 z desetletno najemnino grobov na občinskem pokopališču pri Sv. Ani. Zaradi tega bodo izkopali posmrtne o-stranke oseb, ki so jih pokopali na tem kraju od 7. septembra do 8. oktobra 1968 in jih premestili v skupno kostnico. Kdor želi posmrtne o-stanke spet pokopati na drug kraj, naj se zglasi od 23. do 27. oktobra letos pri vratarju na občinskem pokopališču ali pa v ustreznih občinskih uradih v palači Costanzi, 4. nadstropje, soba št. 427.
Prispevki
niki slovenske manjšine iz Italije in Avstrije ter madžarske in italijanske manjšine v Sloveniji.
Težave zaradi stavke bolnišniškega osebja
Enotna sindikalna federacija CG IL-CISL-UIL je za danes oklicala vsedržavno 24-urno stavko bolnišni-škega osebja iz protesta, ker vodstva bolnišnic že 18 mesecev zavlačujejo z obnovitvijo delovne pogodbe oziroma njeno prilagoditvijo spremenjenim delovnim razmeram. Roke prekriža seveda tudi osebje tržiške bolnišnice, katere sindikalno zastopstvo opozarja javnost, da služba za prvo pomoč ae bo delovala. Ukinjeno je tudi sprejemanje bolnikov z izjemo nujnejših primerov.
Seja občinskega odbora v Tržiču
Sinoči je bila druga seja novoizvoljenega občinskega odbora v Tržiču pod vodstvom župana Ma-ianija. Odborniki so proučili v prvi vrsti upravne probleme, ki so se nakopičili v poldrugem letu komisarske uprave in šele na prihodnji seji se bodo lotili reševanja najbolj kočljivjh vprašani, ki tarejo mesto in druge kraje v občini.
Drevi v Štandrcžu seja za športni dom
Danes ob 20.30 je v prosvetnem domu «Anton Gregorčič* v štan-drežu seja domačih športnih in prosvetnih društev, ki jo sklicuje predsednik rajonske skupščine Wal-ter Reščič. Na tej seji bodo nadaljevali razpravo, začeto prejšnji teden, o upravi ter o imenu športnega doma, ki ga občinska uprava gradi v Štandrežu.
Izlet v Istro s fotoklubom «Skupina 75»
■•Slovenski fotoklub »Skupina 75» bt) po uspelem tečaju za diapozi-tivarje priredil v nedeljo. 24, t.m., fotografski izlet z lastnimi sredstvi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiitiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiHiiiiiiiniiii
USPEH DELAVSKE SKUPŠČINE
ŽUPANOVO POSREDOVANJE V PRID PODGORSKE TOVARNE
Obratu niso še priznali avtonomnega vodstva . Le delno izpeljane s sporazumom »prejete obveznosti
v Istro. Odhod bo točnvi ob 8.30 s Travnika in ob 8.45 izpred spomenika v Dolu, od koder bomo krenili na pot po Krasu in čez mejo (ne pozabite prepustnice!).
Pridite vse, tečajniki, člani in prijatelji! Po teoretskem bosta še praktični pouk in razvedrilo. Torej nasvidenje v nedeljo, 24. septembra. (zv)
Danes v Doberdobu pričnejo tudi čipkarice
Danes prične s poukom tudi čipkarska šola v Doberdobu. Pouk bo v običajnih šolskih prostorih, in sicer vsak ponedeljek, torek in sredo od 13.30 do 15. ure za učence osnovnih šol ter od 15. do 16.50 za dijake srednjih šol.
Danes pogreb Mila Vižintina
Danes bo v Novi Gorici pogreb Bogomila Vižintina - Mila, uglednega družbenopolitičnega delavca Od 12. ure do pogreba bo ležal v avli skupščine občine Nova Gorica. Ob 14. uri bo v zeleni dvorani skupščine žalna seja, ob 15.30 (vse po jugoslovanskem času) pa se bo razvil pogreb na pokopališče v Renčah.
V MALI DVORANI UGG
NA TURNIRJU GSK MLADI GORIŠKI ŠAHISTI
Goriški šahovski krožek si prizadeva dobiti mlade igralce
Goriški šahovski krožek (Circolo scacchistico goriziano) je precej povečal svojo dejavnost, odkar je našel nov sedež pod okriljem UGG. Šahisti se sestajajo dvakrat tedensko v klubski dvoranici v Ulici Ris-mondo, privabili so tudi precej mladih in prejšnji teden so priredili turnir za mlade ter so jih vključili v dve kategoriji, do 14. leta in od 14. do 18. leta. Na turnirju je sodelovalo približno dvajset mladih šahistov.
V	prvi kategoriji je zmagal Igor Waltritsch, v drugi pa Fabio Zani-ni. Oba sta iz Gorice, med tekmovalci so bili tudi šahisti iz drugih krajev naše pokrajine. Omenimo še, da je bil v prvi kategoriji Igor Lakovič četrti, Walter Klanjšček pa deseti, v drugi pa se je na drugo mesto plasiral Aldo Fabbro iz Štan-dreža.
Rezultati so naslednji:
Skupina mlajših: 1. Igor Waltritsch 15,5 točke na skupnih 18; 2. Mauro Delpin, 15 točk; 3, Adriano Machi-tella, 12,5; 4. Igor Lakovič, 11; 5. Luigi Moretti, 10,5: 6. Roberto Roz-ze, 6,5; 7. Ermanno Machitella in Roberto Cresta, 6 točk; 9. Giuliano Avanzini, 5; 10. Walter Klanjšček, 2 točki.
Skupina starejših: 1. Fabio Zani-ni, 15,5; 2. Aldo Fabbro, 15; 3. An-drea Fazio, ’4,5; 4. Massimo Podgornik, 13,5; 5. Fabrizio Tausani, 10; 6. Stefano Bellide, 8; 7. Andrea Bellide, 7 točk; 8. Tiziano Godeas. 4; 9. Carlo Tavano 1,5; 10. Pierluigi Cresta, 1 točka.
V	šahovskem krožku so zelo zadovoljni s potekom turnirja in upajo,
da bodo tako dobili naraščaj in da bodo mladi šahisti že kmalu sodelovali v srečanjih, ki jih ima krožek tudi s šahisti onkraj meje.
Kino
Goriva
CORSO 17.15—22.00 «Guerra spazla-le». Kensaku Norita in Yuko Ka-sano. Scopecolor.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 »Violen-za a una b«iby sitter*. S. George. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 «La chiama-vano Susy tettalunga*. C. Morgan. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VERDI 17.00—22.00 «Equus». Richard Burton in Colin Palakely. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE Danes zaprto.
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Concerto di fuoco*
Nova flori ca in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Posilstvo*. Angleški film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Maščevanje Toma Hunterja*. Ameriški film.
DESKLE 19.20 »Bitka za Midway». Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini. Korzo Italia 89. tel. 24-43.
MENJALNICA
vseh tujih valut
Ob 25. obletnici smrti drage mame Marije Spacalove daruje hči Dragica 5.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Rojanu po bazoviških junakih.
* • *
ZA UREDITEV OKOLJA SPOMENIKOV V DOLINI Darujejo; Mihalič Viktor 3.000, Franc Ferluga 3.000, Evgen Pan-crazi 1.000, Rikardo Krmec 10.000, Franc Krmec 4.000, Mario Žerjal
1.000,	Francka Žerjal 2.000, Ludvik Maver 5.000, Fernarido Franzot 2.000, Cveto Višnjevec 2.000, Alfio Fuman-ni 5.000, Danilo Purger 3.000, Mario Bandi 5.000, Danilo Bandi 5.000, Nacjo Bandi 5.000, Bruno Parovel 2.500, Damenico Carlucci 2.500, Tar-cisio Difant 2.000, Duilio Štrajn 10 tisoč, Danila Pečar 5.000, Marjo Gropajc 2.000, Vincenc Ota 2.000, Klavdij Ota 10.000, Guštin Jercog
2.000,	Dora Ota 2.000, Gianni Čok 2.000, Donato Martinelli 3.000, Danilo Lovriha 5.000, Dario Lovriha (Lakotišče) 10.000, Milko Ota 10.000, Kocjančič Sergij 10.000, Slavko Krmec 16.000, Sergij Ota (Trst) 10.000, Robi Slama 4.000 in Mitja Bitežnik 30.000 lir.
ZA NOVE OBLEKE PEVSKEGA ZBORA SLAVEC IZ RICMANJ Damjana in Valter Romano daru jeta 30.000 Ur.
Župan občine Gorica Pasquale De Simone je včeraj pismeno opo zoril ministra za industrijo in trgovino ter predsednika deželnega odbora na vprašanja zaposlovanja in proizvodnje v podgorski tekstilni tovarni, ki se pojavljajo zato, ker se sprejete obveznosti delno spoštujejo ali pa se sploh ne. Župan poudarja da so na splošni skupščini dne 14. septembra delavci in sindikalisti opozorili na ta vprašanja. Delni zaposlitvi delovne sile, poudarja župan, ni sledila sanacija podjetja, Friulia je prispevala le en del sredstev, ICPU pa ni storil niti tega.
Ničesar niso storili, da bi uveljavili tolikokrat poudarjeno zahtevo o lokalni in fukcionalni avtonomiji goriškega tekstilnega obrata s pomočjo ustanovitve samostojnega trgovskega ravnateljstva. Do kler to ne bo storjeno, ni mogoče preurediti podjetja ter načrtovati njegove proizvodnje. Osrednje vodstvo grupe Bustese, ki je v Milanu, ni omogočilo povečanja proizvodnje in dviga zaposlitvene ravni.
Vse to in pa težavna finančna kriza grupe Bustese povzroča za skrbljenost tako pri delavcih kot pri meščanih, zlasti še, ker iz hoda ni videti, Župan ob koncu poziva pristojne kroge, naj se zavzemajo, da bi premagali krizo v o-bratu in da bodo delavci lahko z večjo vedrino gledali v prihodnost.
či ustavljanje avtobusov pred poslopjem in pojde tako naproti željam in ptrebam prebivalstva.
Za ugodno in čimprejšnjo rešitev pekočega vprašanja naj si prizadevajo tudi drugi pristojni dejavniki. Kazalo bi na primer nekoliko preurediti parkirišče, ki zaradi nepre stane prenatrpanosti avtobusom pač ne dovoljuje lagodnega manevriranja.
Požar v
tekstilni
štandreški
tovarni
Mestni avtobusi nekaj časa ne bodo ustavljali pred splošno bolnišnico
Sindikalno zastopstvo goriškega občinskega javnoprevoznega podjetja opozarja javnost, da ne bodo mestni avtobusi od današnjega dne za nedoločen čas več voziir do vhoda v splošno civilno bolnišnico v Ul. Tu-scolano, ampak se bodo pred nadaljevanjem redne vožnje do Podturna istavljali na križišču med omenjeno in ulicama Scuola agraria ter Lunga. Kdor je namenjen v bolnišnico, bo moral torej nekaj sto me trov peš.
Sindikalisti zatrjujejo, da je bil ukrep kljub svoji nepopularnosti nujen, kajti avtobusi le z največjo težavo lahko obračajo pred vhodom v bolnišnico ter pri tem izpostavljajo nevarnosti druge koristnike ce stišča, avtomobiliste in pešce. Sindikat poziva bolnišniško upravo, da primerno ukrepa in ponovno omogo
V termični centrali tekstilne tovarne ITT v štandrežu je izbruhnil včeraj popoldne požar, ki je povzročil gmotno škodo v višini kakih 9 milijonov lir. Vzroke požara gre skoraj gotovo iskati v puščanju hranilnika neke posebne vrste olja, katerega segrejejo do 230 stopinj Celzija. Zublji so uničili večjo količino tekstilnega blaga in poškodovali nekaj grelcev. Industrijski obrat stoji v Ulici Antona Gregorčiča.
Razna obvestila
ZSŠD1 vabi vsa gonška športna društva na skupščino, ki bo v petek, 22. septembra, ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Gorici. Ul. Malta 2. Glavna točka dnevnega reda je predstavitev programa za novo tekmovalno sezono.
Izleti
SPD iz Gorice sporoča udeležencem nedeljskega družinskega izleta, da bo odhod avtobusa iz Gorice s Travnika ob 6. uri, ob 6.05 izpred spomenika v Pevmi, ob 6.10 iz štandreža, od 6.20 pa iz Sovodenj.
Prispevki
Sekcija KP1 iz štandreža je iz Sredstev, ki jih je zbrala ob prazniku »1'Unitš in Delo*, prispevala 65.000 dr za izgradnjo kulturnega doma »Andrej Budal* ;n 50.000 lir za postavitev partizanskega spomenika.
V počastitev dr. Karla Rutarja ob obletnici njegove smrti darujejo sestre in nečakinje 30.000 lir za Di jaško matico.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Ves dan in ponoči je v Tržiču od prta lekarna Centrale, Trg republike tel. 72341.
GORICA
Ločnik Ul. Udine 43
DISCOUNT
(EX CORALLO)
Prodaja na drobno po grosističnih cenah
«CAMPARI SODA» družinski format WHISKY BALLANTINES 3/4 PARADIŽNIKI v konzervi 400 g Tuna «MARUZELLA» konzerva 1/8 12 kock «STAR»
Semensko olje 1 I Oljčno olje «DANTE» 1 I Testenine «grano duro» 50C Originalni riž «TORO» 1 kg Riž «R.B.» 5 kg
Kava «LAVAZZA» rdeča vrečka 200 g Zobna pasta «PASTA DEL CAPITANO» velika Milo «MONSAVON DOGUO»
20 plenic «LINES NOTTE»
OMO E 2
«DASH» sodček 5 kg «DINAMO» sodček 5 kg «SOLE PIATTI« tekoči «VIM CLOREX»
Milo «TIGRE» 300 g «CERA LIU» za ploščice 1/2 Hlačne nogavice «SANPIER»
1.820 lir
3.990	» 160 » 410 » 390 » 690 »
1.990	» .230 »
560 » 3.150 » 1.250 » 440 » 290 » 1.280 » 550 » 4.950 » 3.980 » 430 » 440 » 160 » 670 » 300 »
SE 0 NEDELJSKEM SLAVJU
MOGOČNA PROSLAVA V KOMNU DOKAZALA KLENOST PRIMORCEV
Nad 50.000 ljudi iz matične domovine in zamejstva ■ Veliko borcev in političnih predstavnikov ■ Navezanost na ideale NOB
Primorsko ljudstvo je v nedeljo slavilo svoj veliki praznik, 35. obletnico odločitve drugega zasedanja Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije AV NOJ o priključitvi Slovenskega primorja, Istre in otokov Jugoslaviji.
Na prireditvenem prostoru v Komnu se je zbralo nad petdeset tisoč ljudi iz vseh krajev Primorske, Slovenije in zamejstva. Zbrali so se nekdanji borci, pa tudi mladina, ki zvesto sledi naukom izza časov revolucije, zvesto sledi klicu svobode.
Proslava je imela še veličastnej-l ši značaj ob dejstvu, da je bil njen pokrovitelj sam predsednik Tito. Zbrani množici pa je spregovoril predsednik izvršnega sveta skupščine SRS dr. Anton Vratuša, ki je v svojem govoru posvetil veliko pozornost zlasti vprašanju odnosov ob meji.
Danes priobčujemo več posnetkov z nedeljskega slavja v Komnu, posnetkov, ki jih je s svojo kamero zabeležil naš fotograf Mario Magajna.
Slavolok
Nastop združenih pevskih zborov
Jugoslavija danes
Tak je naslov reprezentativne knjige Velikega formata v modernem platnu, katere namen je v besedi in sliki v celoti in po republikah oziroma pokrajinah tako domačemu kot tujemu bralcu prikazati današnji politični, gospodarski in kulturni utrip Jugoslavije, v reprodukcijah, na katerih je poglavitni poudarek tega slikovnega zbornika, pa tudi vso lepoto naše pokrajine in prizadevnost jugoslovanskega človeka. Da bi si lahko ustvarili vsaj približno predstavo o tej izjemni monografiji o Jugoslaviji, moramo navesti nekaj številk: format knjike je 23,5x31 centimetrov, obseg 356 strani s 670 barvnimi reprodukcijami, med katerimi jih je veliko eno in celo dvostranskih. Najprej je izšla slovenska izdaja, že pred več meseci, za njo pred kratkim tudi izdaja v srbohrvaščini, medtem ko so v pripravi izdaje za domačo potrebo v makedonščini in madžarščini, potem pa še v angleščini, francoščini, nemščini, španščini in v ruščini.
Uvodne odstavke za to knjigo o Jugoslaviji je prispeval generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kurt Weildhedm, ki svoj zapis zaključuje z besedami: «Zah valj ujemo se Jugoslaviji za njeno privrženost ciljem svetovne organizacije in za vse, kar je storila za mednarodno varnost*.
Zares uvodni, intonacijski tekst pod naslovom «Nastajanje in razvoj socialistične Jugoslavije* je napisal maršal Josip Broz Tito.
LOVČEVA IN PASJA SPRETNOST NERAZDIll ZLJIV!
Lovski pes potreben pmv posebne pažnje
Pozornost naj velja predvsem smotrni prehrani
''sak lovec dela pred začetkom lovske sezone načrte in marljivo piipravlja strelno'orožje, toda večkrat pozabi na psa. Miselnost, po kateri samo čaka na lovsko sezono in je na njo zato tudi že pripravljen, je popolnoma zgrešena jn pogostokrat privede do nepotrebnih nevšečnosti.
Če pse porazdelimo po delu, ki ga opravljajo, kot jih tudi deli mednarodna kinološka zveza (FC I), ugotovimo, da spadajo med lovske pse naslednje pasme: terjeji, jazbečarji, goniči na veliko divjad, goniči na nizko divjad, kontinentalni ptičarji, angleški ptičarji, prinašalci in španjeli. Razumljivo je, da je vsaka skupina psov specializirana za določena opravila na lovišču.
Vsi psi, posebno pa seveda lovski imajo izrazito razvit voh. Pri psu pokriva nosno votlino vonjska sluznica, katere je količinsko več kakor pri človeku: pes je ima 160 kv. cm, človek pa le 4,8 do 5 kv. cm. Poleg tega je pasja vonjska sluznica debelejša (človek 0,006 mm, pes 0,1 mm), zato ima pes
iiiiiiiiiiiittitiiiiiHiiiiiiimiiitmiiiinifmiJiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiniiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiHmiiiimiiiiHiiiiiiiiiiHiiiitHUliiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiimiiiiiitiiiiiiiiimi*
ENKRATNO DOŽIVETJE ZAMEJSKIH BORCEV
Obujanje spominov iz NOB na izletu po Jugoslaviji
Borci so si na svoji šestdnevni poti po matični državi ogledali kraje, kjer so se bile težke in krvave borbe za svobodo - Tudi sami so bili v teh bojih soudeleženi
V počastitev 35-letnice priključitve Primorske in Istre matični domovini in ustanovitve I., II. in III. prekomorske brigade NOV Jugoslavije na pobudo domicilnega odbora I. prekomorske brigade je I bil, skupaj z borci zamejstva, pred 1 dnevi šestdnevni avtobusni izlet i «Po poteh prekomorskih brigad*, ! v kraje, po katerih so borci vodili krvave in težke borbe. Na avto-! bušni postaji v Novi Gorici so nas, i zamejske borce, lepo sprejeli to-I variši iz domovine. Prav lepo je \ bilo, da so se borci prekomorci z 1 ene in druge strani meje spet po-| novno srečah po tolikih letih.
Pot nas je vodila skozi Reko in ! dalje ob obali do Senja. Ogledali i smo si majhno pristanišče, obuje-"hi‘*3o,bifi šfSčfttMV borcev, ki so se ! iž tega pristanišča vkrcali na «tra-
i	bakule* ip .izvršili desant — izkr-
ii	ncanje.na otok.Krk;in ga osvobodili, ;| da bi potem posegli v boje na Ka-j tarino, Klano in si kasneje utirali i pot proti Ilirski Bistrici, Pivki, Tr-] stu, do Celovca in Gosposvetskega
polja. Po krajšem postanku smo pot nadaljevali do Obrovca, Šibenika in Knina. V Kninu nas je pričakal predsednik občinskega odbora ZZB in nas toplo pozdravil. Nato smo položili venec na skupno «kostumico» (kostnico), ki leži tik pred veličastnim spomenikom padlim borcem NOV. Tu počivajo borci, Slovenci in Istrani, ki so
dali svoja življenja za osvoboditev teh krajev. Nad naseljem se dviga vehčasten stari grad z nad 26 m visokimi zidovi. Ta grad je bil nekaj časa središče srednjeveške Hrvaške. Turki so ga osvojili leta 1522, nato pa Benečani leta 1688. S tega gradu se nam je razgled širil po celotnem Kninskem polju. Prav lepo je bilo gledati glavno točko za obrambo Knina Oštro Gla vico, na katero so jurišali borci prekomorskih enot v enj noči kar večkrat.
Drugega dne smo nadaljevali pot proti Šibeniku in obujali spomine na zasedo, ki smo jo pri Drnišu postavili sovražniku, ki se je hotel izvleči iz Šibenika. Ob prihodu v dom JLA v Splitu so nas že pri-čaTkafTi boVCi XI. dalmatifiške Udarniške brigade, ki danes živijo v tem jadranskem mestu. Pravo doživet-jei.je bilo ponovno snidenje z njimi. Objemanja in poljubljanja ni bilo ne konca ne kraja, marsikomu so se orosile oči, obrazi pa so bili iskreno ganjeni. Obujah smo spomine na čase naše borbe, povpraševali po drugih tovariših in podobno. Nato smo si ogledali pomorski muzej revolucije, Dioklecianovo palačo ter druge zanimivosti. Ob slovesu so nam dalmatinski borci obljubili, da bodo prišli k nam na obisk in si ogledali kraje Istre in slovenskega Primorja, kjer so se skupno z namj borih in kovali brat-
UlIHMIklMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIHIHinilMHIIlilimillilimilllitlllllimiHIIIHIIimillltllllHIIIMIIIIlllllllllHIIIM
USPEL IZLET UPOKOJENCEV
Notranjska nudi obiskovalcu veliko zanimivega in lepega
Ogled Cankarjeve rojstne hiše - Zgodba o Erazmu Predjamskem
Borčevske organizacije
/It*;':
ifc
ilPfii
Prodaja Primorskega dnevnika
Množica ob stojnicah
Lepi in zanimivi kraji Notranjske in prekrasen sončen dan odhajajočega poletja so prispevali, da se je izlet, ki je bil menda zadnji v letošnjem «poslovnem» letu — iztekel v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev. Najprej smo obiskali Cankarjevo Vrhniko, kjer smo pred pisateljev spomenik položili šop rdečih nageljnov, pozdrav in našo hvaležnost velikemu umetniku pa je v kratkih, a lepih besedah izrazila tržaška narečna pesnica Marija Mijotova. Nato smo se podali na «klanec siromakov*, si ogledal: Cankarjevo rojstno hišo, kjer nam je prijazna oskrbnica zelo podrobno opisala siromašno stanje Cankarjeve številne družine, ki je v tej skromni hiši živela, in kjer je imel v edini sobi pisateljev oče Jožef še krojaško delavnico. Član tržaških u-pokojencev pa je povedal dogodek, kako je enaindvajsetletni Cankar izprosil od ljubljanskega založnika Bamberga nekaj denarja za svojo prvo knjigo, katera ni še niti izšla — da je s tem denarjem poplačal stroške materinega pogreba . . , Ogledali smo si še razne predmete: knjige, slike, pisma in drugo, in prevzeti nad tem, kar smo videli in slišali v rojstnem domu velikega pisatelja, smo zapustili Vrhniko ter se odpeljali v bližnjo Bistro.
V Bistri, kjer je bil do konca 17. stoletja samostan kartuzijancev, je sedaj zelo obširen muzej mnogovrstnih zanimivosti. Zlasti je mnogo živali (seveda nagačenih), od ogromnih medvedov pa do drobnih podlasic.
Po dobrem kosilu in krajšem sprehodu v lepo okolico Bistre smo spet odrinili na pot proti Postojni in Predjamskemu gradu. Toda ob cesti na koncu Kačje vasi pri Planini smo zagledali nekaj, kar je vzbudilo v nas radovednost ter nas zvabilo v bližino; na vrtu ob hiši
je namreč nekako razstavišče (Forma viva), kjer so izpostavljene razne živali iz predzgodovinske dobe. Izdelane so res zelo dobro iz plastične zmesi, in kot nam je povedal kipar, Hrvat po rodu, so ekipi* teh živali prikazani v naravni velikosti. In čeprav so te o-gromne zverine strašne, si jih je vsekakor vredno ogledati.
Zadnja postaja dneva je bil Predjamski grad, ki s svojo sko-ro pravljično zgodbo o vitezu E-razmu privablja v ta kraj množice obiskovalcev. Kot smo slišali iz pripovedovanja spremljevalke, prvi zapisi o gradu so iz 13. stoletja, ko je pripadal oglejskim pa triarhom; pozneje so ga povečali in je postal last Luegerjev. Erazem, ki je bil zadnji iz tega rodu, je na Dunaju v dvoboju umoril nekega plemiča, zaradi česar je zbežal v svoj grad v Predjami. Dolgo je kljuboval oblegovalcem, katerim je poveljeval tržaški glavar Ravbar, ki je dobil ukaz, da ujame in kaznuje Erazma. Z obleganjem so hoteli upornika sestradati, a ta jim je kot v zasmeh pošiljal jedila: cele kose vola, pečene ovne, zgodnje sadje in drugo. Vse to je Erazem dobival skozi skriven prehod, ki je vodil iz grada skozi duplino v gozd in dalje. Toda Ravbar je podkupil Erazmovega služabnika, ki je večkrat prinesel darila Ravbarju in ta je izdal svojega gospoda. Zvečer, ko bo šel Erazem v tisti «skriti prostorček, kamor mora tudi sam cesar*, bo dal nezvesti služabnik zname nje, kam naj ustrele s topom. In res, na dogovorjeno znamenje so ustrelili in krogla je zrušila omenjeni »prostorček* ter je Erazma ubila. Zgodilo se je spomladi 1484. leta.
Po ogledu še te zadnje slikovite točke, ki nam jo je nudil zelo u-speli izlet, smo se odpeljali domov, v Trst in Gorico.
LADO PREMRU
stvo ter enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. V pozni uri smo prispeli do mostarskega Blata. Težko je odjeknila pripoved tankistov, ki so obujali spomine na žrtve na širokem Bregu, kjer so trije tanki zleteli v zrak, ker so naleteli na minska polja. Tu so se bile ogorčene borbe. Ko so borci zavzeli samostan, so našli v kleteh polno sodov vina, ogromno živeža, mesi in drugih dobrot, medtem ko je civilno prebivalstvo stradalo in je razsajal tifus. Menihi pa so imeli vsega dovolj. Seveda so borci zaplenili vso hrano in jo razdelili sestradanemu prebivalstvu. Po o-gledu samostana, kjer živi danes 30 frančiškanov smo nadaljevali pot do Mostarja. Med potjo smo si ogledali pobočja in strmine, po katerih so se naši hrabri tankisti spustili do predmestja Mostarja, da bi napadli sciuttžttiiša za hrbtom in tako Mostar osvobodili. Ko smo gledali to strmino se nam je zdelo nemogoče, da bi se lahko tanki spuščali po takem terenu.
Naslednjega dne smo se poklonili padlim borcem in položili venec nakar nas je pot vodila po dolini reke Neretve do Čapljine in Medkoviča. Na Pelješcu so nas sprejeli borci s solzami v očeh. Tu smo gledali položaje, s katerih so jurišali borci III. prekomorske brigade, 5. bataljona in XI. dalmatinskega udarniškega bataljona. Gledali smo jugoslovanski »kitajski zia», ki obkroža mesto Ston in Mah Ston. Ta zid je v zgodovini Dubrovnika zelo pomemben, saj so ga zavzeli leta 1333. Vidni so še pstanki iz rimskih časov, Du-brovčani na so tu zgradili soline, ki jih je videti še danes. Ko smo prispeli v Dubrovnik smo si ogledali mesto z vsemi njegovimi zanimivostmi in nadaljevali pot skozi Trerinje in Bileč do Sutjeske. Tu smo si ogledalj muzej revolucije. poštah ob veličastnem spomeniku in šl; na Savov grob. Poklonili smo se spominu slavnega komandanta, ki je padel v jurišu na čelu svoje divizije pri pr-boju sovražnega obroča na Kožuvku. Prispeli smo v mestece Fočo, kjer je pokojni Moša Pijade spisal znane fočanske s ise. Ogledali smo si tudi krai. kjer je bil Tito ranjen.
Ogledali smo si še Sarajevo, Travnik, Jajce, Drvar, kjer smo videli greben, iz katerega se je maršal Tito z vrhovnim štabom umaknil tik pred nemškim napadom. Nato smo nadaljevali pot do Bihača in Kozare, kjer smo si ogledali kraje slavne bitke in kjer je civilno prebivalstvo utrpelo toliko gorja, kot si ga človek ne more niti zamisliti. Ogledali smo si muzej in dokumentarni film, ki je prikazoval nezaslišane grozote, ki so jih počenjali Nemci, ustaši in drugi krvniki. Mlad profesor je z živo besedo prizakal vsa ta grozodejstva in med drugim povedal, da je utrpela Kozara v bitki več kot osem tisoč žrtev. Njihova i-mena so danes zapisana na spomeniku i.ot opozorilo, da ne bi nikoli več prišlo do takega gorja.
Ko i mo se zbrali pri avtobusu, da krenemo proti domu, smo ugotovili, da eden od potnikov manjka. Čakali in iskali smo ga celih pet ur. a zaman. Kot smo zvedeli potem, ,> bil mož že pred nami doma.
Izlet je napravil na nas izrečen vtis, tako da smo bili presrečni in nadvse zadovoljni. Posebna zahvala pa naj gre glavnemi vodiču tovarišu Kralju ter tov. Blažiču in Mariniču, ki sta nam vso pot lepo iri natančno dokumentirala. Uoajmo, da se bomo na takih izletih še večkrat srečah in obujah spomine na tiste težke čase, ki pa so bili kij b vsemu svetli, saj smo se borili za svobodo.
Udeleženec izleta
220 milijonov vonjskih celic, a človek samo 5 do 7 milijonov. Tudi center za vonj je pri psu razsežnejši, tako da je za psa vonj tisto, kar je za človeka oko.
S psom moramo ravnati kot s človeškim bitjem. Priprava na lovsko sezono naj spada v obvezna opravila vsakega lovca. Pred začetkom sezone gremo s psom na daljše sprehode, da se žival raz-giblje in pridobi na telesni kondiciji. Lovski psi se na lovu nagonsko prekomerno obremenjujejo, zato slabo ah nič trenirani psi zlahka podležejo čezmernemu naporu oziroma zadebijo hude poškodbe na raznih organih, tako zlasti na srcu. Takih psov ni več mogoče uporabiti v isti lovski sezoni, utegnejo pa ostati neuporabni tudi za naslednje sezone. Netrenirani psi tudi sicer slabše izpeljejo poverjene jim naloge na lovu, kar lovcu gotovo ni v korist.
Nevšečnosti se lahko pojavijo tudi, če psa tik pred lovom obilno nahranimo, kar je napak, ker tako preobremenimo tako prebavni kot cirkulatorni sistem; če upošteva mo da traja prebava pri psu štiri do šest ur, potem je organizem med lovom odločno preobremenjen, sicer na eni strani zaradi lova kot takega in na drugi strani zaradi prebavnega procesa, to pa kvarno vpliva na zdravega in dobro treniranega psa. Zato bomo pred lovom psu postregli z dvema do tre mi decilitri osladkanega mleka, ki že samo vsebuje živali potrebne hranljive snovi. V lovski sezoni moramo psa sploh boljše hraniti pa tudi povečati dnevna obroka; če je žival zelo delavna, potem moramo dnevno hrano podvojiti.
Pregretemu psu takoj po lovu ne smemo dati vode. Počakajmo, da se odpočije in šele nato naj se odžeja, vendar voda ne sme biti mrzla. Psa tedaj tudi primerno nahranimo, in to v skladu z e-nergijo, ki jo je porabil na lovu.
Lovske pse moramo tudi obvezno cepiti proti steklini, katere se lahko nalezejo od divjadi. Preveriti moramo tudi, če je bil pes cepljen še proti drugim boleznim in če je bil pravočasno dehelmeti-ziran.
Ogledalo lovca naj bo torej poleg puške tudi pes, kajti uspešnost lova odvisi tako od lovčeve kot od pasje spretnosti.
DR. BORIS ŠTREKELJ
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
18.15	Varnost otrok doma
18.20	cirkus v Svetu
19.05 Pink panter, risanka
19.25	Turin: nogomet Italija - Bolgarija
21.20	OSEM JIH JE DOVOLJ: Davidovo dekle — TV film
22.15	AZZURRO QUOTlDIANO Zgodbe rib in ribičev v Sredozemskem morju
22.40	Concertazione DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	Gledališki problemi
14.55	Svetovno prvenstvo v odbojki iz Rima: ITALIJA-BELGIJA iz Ancone: ROMUNIJA-ZDA
18.15	Program za otroke 30 MLADIH MINUT
18.40	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti
19.00	Programi pristopanja
19.15	Tarzan, gospod džungle, risani film
19.45	Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	RADIČI
4.	nadaljevanje
21.35	TISOČ EVINIH OBRAZOV Ženske podobe v filmu
22.25	CH1 VUOL ESSER LIETO... 4. del
Dnevnik 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
11.00	TV V ŠOLI:
Kocka, Risanka, Film
17.45	šahovski komentar
18.20	Deklica Delfina in lisica zvitorepka
18.35	Poskočna domišljija
19.00	OBZORNIK
19.10	Hribovci v dolini
19.40	RUKOVETI, 5. del
20.30	DNEVNIK
21.00	FILM TEDNA:
DNEVNIK JEZNE GOSPO DINJE
Film je režiral Frank Perry, igrajo Carrie Snodgress, Ri chard Benjamin in Frank Langella
22.25	Majhne skrivnosti velikih ku harskih mojstrov
22.35	DNEVNIK
22.50 Rock koncert v Essnu —. II. del
Koper
21.00	Otroški kotiček	rr
21.15	DNEVNIK
21.25	Nogomet: JUGOSLAVIJA , * PORTUGALSKA
23.00	OKNO NA LUNA PARK . Celovečerni film.
Zagreb
18.15	DNEVNIK
18.45	Med šolo in domom
19.15	KITAJSKA - NAFTNA VE LESILA
20.15	Prof. Baltazar, risanka
20.30	DNEVNIK
20.55	Proslava ob 35 letnici priklju čitve Istre in otokov matični domovini
22.30	DNEVNIK
22.45	Mehika pod svojim nebom, dok. oddaja
ŠVICA
19.00	DNEVNIK
19.35	Narava, ki se spreminja
20.10	DNEVNIK
20.55	SVET, V KATEREM ŽIVLMO
TRST A
7.00	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 Poročila; 7.2 Dobro jutro po naše; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Folk. slovanskih narodov; 9.30 Antologija ljubezenske lirike; 10.05 Koncert sredi jutra;
10.45	Gugalnica: Cicibani poslušajo; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Najboljše zdravilo vseh časov — smeh; 13.15 Na ši zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah;
14.20	Prijeten popoldan z vami;
16.30	Otroci pojo; 17.05 Orkestri RAI: 17.30 »Marijina avantura* drama.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 19.30 Poročila; 9.00 4 koraki; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 in 16.15 Z nami je;
10.10	Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti: 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 11.45 Festival bar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba tgo željah; 14.00 Samoupravljavec;' 14.10 Vrstijo se plošče; 14.33,.Ital. zbori; 15.00 Kulturna rubrika; 15.32 Znane klavirske skladbe; 16.40 Flash v glasbi; 16.45 La Vera Romagna; i7.Q0 Pismo iz . . .; 17.05 Jaz poslušam li poslušaš; 17.40 Glasbeni notes -Tema dneva; 17.45 Med zamejski mi rojaki; 18.00 Ob petih popoldne: Pogovor ob delu; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Oddaja pro-
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00.
19.00	Poročila; 6.00 in 7.20 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni program:
9.00	Radio anch'io; 11.20 Ljubezenske pesmi od včeraj in danes; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Mu-sicalmente; 14.30 Radijska igra;
15.00	Bodite z nami; 16.40 33 obra tov; 17.05 Un guerriero di Crom-vvell suhe colline delle Langhe; 17.15 Vrstijo se plošče; 18.25 0-pereta v 30 minutah; 19.15 Nogo met Italija - Bolgarija; 22.05 Ital popevkarice; 22.30 Naj govorimo o?; 23.15 Za lahko noč.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro,, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Nenavadni pogovori; 10.25 Zapojmo pesem! 10.40 Aktualni problemi marksizma; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Po Talijinih poteh; 13.10 Veliki zabavni orkestri: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.28 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam , . .; 15.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 Spomini in pisma; 17.00 Loto vrtiljak; 18.05 Mladi mladim; 19.30 Zborovska glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!: 20.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 21.00 Naš orkester v gresivne glasbe; 19.35	Iz opusa ve-	minuli sezoni: 22.30 Solistična in
likih mojstrov; 21.00	Zbori v no	ansambelska glasba; 23.20 S fe-
či; 21.32 Rock narty;	22.00 Jazz;	stivalov jazza; 00.05 Literarni nok-
22.30 Glasbeni dnevi	Grožnjana:	turno; 00.15 Revija jugoslovanskih
23.45 Glasba za lahko noč.	pevcev zabavne glasbe.
Jadran je globlji
Jugoslovanski hidrografski izvedenci so u.verjeni( da^i Jadransko morje globoko samo 1233 m ka kor je bilo izmerjeno še 1958. leta, temveč precej globlje. Skratka, do pravega dna se merilne aparature sploh še niso dokopale; dno naj bi se nahajalo v jadranski depresiji v jugoslovanskih teritorialnih vodah.
Vopopisci so se pravkar začeli pripravljati na nove meritve in tudi sicer na temeljitejšo študijo, ki bo trajala dve leti in koristila med drugim tudi ribolovni industriji.	1
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Zanimive likovne stvaritve dveh mladih slikarjev iz Buj
v
Bruno Savron in Rajko Ivoševič sta sicer amaterja, vendar je njuna umetnost dokaj sveža - Najraje zabeležita na platno detajle iz starega predela mesto
Lahko bi rekli, da zgodovinsko jedro Buj, takšno, kakršno je v zadnjih letih, bolj odbija uot privlači obiskovalce. Marsikdo se sprašuje, kaj se je zgodilo s tem delom lepega mesteca na vrhu hriba. Danes je velik del zgodovinskega dela Buj sama razvalina in precej ulic je takih, da človek nima poguma prečkati jih, ker se mu zdi, da bi mu s teh razvalin lahko padel kak kamen na glavo, strešnik ali celo cela stena.
Kljub temu, da je staro mesto razorano in skoraj popolnoma u-ničeno, so v njem ulice, trgi, razni kotički in skupine hiš, ki so
polni nostalgične lepote, v katerih človek začuti dih minulih stoletij, saj so tu prave lepote in elementi stare arhitektonike in urbanistike.
Čeprav sta oba mlada, pa sta slikarja Bruno šavroii in Rajko Ivoševič zaljubljena v zgodovinsko jedro Buj in vsak trenutek svojega prostega časa preživita v tem delu mesta, da bi ovekovečila na platno najzanimivejše in najbolj značilne obrise starega mesta. Bruno šavron je diplomiran psiholog, medtem ko je Rajko Ivoševič še študent in študira strojništvo v Pulju. Na prvi pogled nimata njuna poklica nobene veze z motivi
«11111IIIIIIHMIIMIIIlllillHIII It Hilli til IH MII IMIIH «11 niHllMHIIIIIIIIIIIIHIIIHHItlllltlllll Milili IIIIIIIIIIIH MII Hill
Horoskop
Prisppvnjlp za
DIJAŠKO MATKO
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) tu uspeh dela je potreben skrbno izdelan program, Vaš nasvet mlajši osebi se bo izkazal za koristnega.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Poslovni sporazum z vplivno osebo bo podvojil vašo prizadevnost. Zadovoljstvo materialnega in moralne ga značaja.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pozabljivost vas bo spravila v za drego. Nerazumevanje z družinskimi člani. Možno kratko potovanje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Novi elementi bodo pospešili sklenitev poslovnega sporazuma. Zadržati bo treba sicer upravičeno jezo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nove pobude z neposrednim gmotnim u-činkom. Zunanji videz vas utegne prevariti. Prijeten večer v družbi prijateljev.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pretiran optimizem bi utegnil negativno vplivati na potek neke akcije. Mala žrtev za ohranitev sentimentalnega ravnotežja.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zanimivo profesionalno obdobje. Prejeli boste zanimive pobude. Neko poznanstvo se utegne spremeniti v ljubezen.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Čakajo vas uspehi, ki pa vas naj ne uspavajo. Darilo, ki vas bo zelo razveselilo. Ne bodite tako pesimisti.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne jemljite si preveč k srcu neke nevšečnosti. Znaten napredek v odnosih, ki težijo k ljubezni.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pretirane zahteve utegnejo kompromitirati utemeljeno prošnjo. Ne zanašajte se preveč na srečo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Neprijetno presenečenje finančnega značaja. Ugoden trenutek za ureditev zadeve, ki moti sentimentalno uravnovešenost.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Odločen sklep namesto škodljivega u-krepanja. Lahko forsirate koristno in zanimivo srečanje. Prijeten večer v družini.
bujskega starega mesta, kljub te; mu pa sta na to mesto precej navezana. Ne eden ne drug se nista rodila v Bujali, ampak prv® otroštvo in mladostna leta sta preživela prav v tem mestu, kjer sta se igrala z vrstniki. To jima je' prav gotovo ostalo najbolj zapisan® v spominu Po tem srečnem obdobju ju je življenjska pot zanesla drugam — Bruna v Trst, Rajka v Pulj, spomini na karakteristične bujske ambiente pa so ostali gl®" boko vskhani v njuno zavest. Zato. ko ob nedeljah in praznikih ter o® letnem dbpustu spet prihajata v Buje, zopet zaživita s svetom svojih otroških let. Danes’ pa, sC.Ši-V veda ne moreta igrati razposajeni® iger, n,- moreta plezati po razvalinah starega mesta. Svojo mladost podoživljata s čopičem v roki *? tako skušata ovekovečiti tisto naj-lepše, kar sta nekoč doživela-Rajko Ivoševič se najraje poslužuje akvarela, tuša in oljnatih barv. medtem ko se Bruno Šavrcn ukvarja z umetniško fotografijo.
Ivoševič in šavron sta slikarja a' mater ja, vendar njune stvaritve dokazujejo že določeno slikarsko zrelost, to predvsem v izbiri motivov in v likovnem izrazoslovju. T® potrjujejo tudi razne nagrade, p1 sta jih šavron in Ivoševič odries a na raznih umetniških natečaji®-Prav letos so bile Šavronove fotografije nagrajene na največji U' metniški prireditvi Istre «Istri® nobilissima*, prav tako pa je tud* Rajko Ivoševič odnesel iz raznii* krajev Istre zavidljiva priznanja-Zanimivo je, da ustvarjata oba slikarja amaterja v improviziranem ateljeju, ki sta ga začasno postavila v Šavronovem stanovanju, ke* je v Bujah težko dobiti ustrezen prostor. Sodelovanje med obeh1* mladima umetnikoma je zares n* višku in si vsestransko pomagata-
T. F*
primorski dnevnik 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
20. septembra 1978
ODBOJKA
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V RIMU
ZA UVOD ITALIJA-BELGIJ AITALIJ A-BO LG ARI J A
Prvi del tekmovanja bo Danes na sporedu kar
šestih mestih dvanajst tekem
Danes se prične 9. SP v odbojki za moške. V vseh šestih italijanskih mestih je vse nared za to veliko odbojkarsko tekmovanje. Prve tri dni bodo kvalifikacijska tekmovanja za sestavo štirih polfinalnih skupin: dve boljši se bosta potegovali za končni vrstni red od 1. do 12. mesta, slabši dve pa za končni plasma od 13. do 24. mesta. Ni potrebno posebej poudarjati, da bo treba zaigrati na Vso moč, saj bi bil lahko odločil-hega pomena tudi po nepotrebnem Izgubljen set. Poleg tega pa bodo v pol finalu upoštevali tudi izid iz kvalifikacij.
Prvenstvo se bo pričelo s srečanjem Italija - Belgija, ki se bosta pomerili pred televizijskimi kamerami ob 15. uri. Ti reprezentanci sta Se v preteklosti srečali že petindvajsetkrat. Italija je zmagala devetnajstkrat, šest zmag pa je slavila Belgija. Zadnjo zmago je izbojevala Belgija leta 1970 v Bolgariji ha SP. Italija si bo odprla pot do polfinala med najboljšimi samo z Zmago nad tem nasprotnikom. Vsekakor pa Belgije ne gre podcenjevati, ker na SP igra neverjetno dobro. Leta 1970 je bila v Bolgariji odlična osma, pred štirimi leti v Mehiki pa enajsta. Kot izgleda je Belgija odlično pripravljena na to tekmovanje.
V	Rimu bo zanimivo tudi srečanje fned LR Kitajsko in Egiptom. Veliko pozornost bodo pritegnili kitajski odbojkarji, ki se tako spet vračajo z velikimi cilji v mednarodno areno. V tej skupini je (vsaj pred pričetkom tekem) prednost na strani Kitajske. Seveda pa so to le napovedi.
V	Bergamu Mehika z Venezuelo fes ne bo imela težkega dela, kot tudi ne svetovni prvaki Poljaki s Prizadevnimi Finci. Poljaki se glede žreba ne morejo pritoževati, saj imajo v svoji skupini prav gotovo Zagotovljeno prvo mesto.
Prvi nastop skupine C, ki igra v 'Vidmu, bo za Brazilijo in SZ le dobro ogrevanje. Skromna Tunizija nima prav nobenih možnosti v tekmi z zastopniki Južne Amerike. Več kot časten poraz pa slej ko prej ne bo zmogla iztržiti niti Francija s štirikratnimi svetovnimi prvaki. Reprezentanca SZ bo v tej skupini prepričljivo zmagala in s tem pričela Pohod svetovnemu naslovu naproti.
Tekmi v Benetkah med Argentino in Kubo ter Madžarsko in Japonsko bosta služili trenerjema Herreri (Kuba) in Nakamuri (Japonska) samo Za kontrolo učinka posameznih igral-
DANAŠNJI SPORED
SKUPINA A - Rim
15.00	Italija - Belgija
17.00	LR Kitajska - Egipt SKUPINA B ■ Bergamo
17.30 Mehika - Venezuela
21.00	Finska - Poljska SKUPINA C - Videm
17.30 Brazilija - Tunizija 21.00 SZ - Francija SKUPINA D - Benetke 17.30 Argentina - Kuba 21.00 Madžarska - Japonska SKUPINA E - Parma 17.30 Bolgarija - Kanada 21.00 Nizozemska - NDR SKUPINA F - Ancona 17.30 Romunija - ZDA 21.00 Južna Koreje - ČSSR
j-ev in še zadnje preverjanje kombinacij pred jutrišnjim velikim neposrednim obračunom. Madžari, na čelu z veteranom Buzekom, in neznani Argentinci pa imajo v najboljšem primeru možnost osvojiti le 3. •Pesto v tej skupini.
V Parmi Bolgari z vrsto Kanade, čeprav je napravila velik kakovostmi skok, ne bi smeli imeti velikih težav. Pred prvo zmago je slej ko Prej tudi NDR z Nizozemsko.
Najbolj izenačena skupina je ver-letno v Anconi. Med ZDA, Romunijo. Južno Korejo in ČSSR je v majh-Pi prednosti češkoslovaška, ki je bije dvakrat SP. Romunija, ki je bila 'eni na EP tretja, igra danes z ZDA, Ne glede na to, da so Romuni v krizi c v tem srečanju favoriti. Isto bi lahko rekli tudi za
*SSR, ki ima izredno bogato in u-sPešno tradicijo v tej panogi. Pod-Cenjevati pa ne gre niti Južne Ko-feje; igra namreč hi' j in kombinatorno odbojko, ki je povsem podob-ne japonski.
Kolesarstvo
Za državno ekipno prvenstvo
Danes dirka po Furlaniji
VIDEM — 128 kolesarjev se bo •jenes pomerilo na 228 kilometrih Pbke po Furlaniji. Dirka se bo Pričela v jutranjih urah v Vid-[Pu. končala pa se bo v Pordeno-Ph Tekmovanje je na državni rav-*!*■ saj velja kot tretja preizkušnja Travnega prvenstva ekip. Zato tudi nastopili vsi najboljši i-
stelmonte, vzpetina pa ni najbolj naporna. Pot bo nato vodila v San Daniele in Maniago. 29 kilometrov pred ciljem pa je postavljena še zadnja vzpetina Bornass (767 m). Od tu do Pordenona bo cesta tekla pretežno v spustu. Sploh pa je današnja dirka ena zadnjih letošnjih važnejših preizkušenj. Zato se danes po furlanskih cestah obeta zanimiva bitka za čimboljša mesta. Gotovo je, da bodo vsi kolesarji dali vse od sebe, da bi zapustili čimboljši vtis.
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Poraz Križanov
Vesna — Artigiani 1:2 (0:0)
VESNA: D. Košuta I. v 15. min. d.p. Tretjak), D. Košuta II., B. Tence, Zucca II., Pribaz, Vecchio, Guštin, Marino (v 15. min. d.p. Dagri), Ne-grini, Pipan, Botti.
ARTIGIANI: Hrvatin (Benevoli), Clabotti, Bertocchi, Di Candia, Mahnič (Decalo), Primi, Massimi, Razza,
Danielut (Posru), Marcocci (Rugge-ro), Natale.
SODNIK: Zidarič iz Trsta
STRELCI: v 4. min. d.p. Natale: v 27. min. d.p. Vecchio: v 44. min. d.p. Di Candia.
Vesni je v nedeljo na domačih tleh «uspeio» izgubiti v prijateljski tekmi z enajsterico Artigiani, ki bo letos nastopala v 3. amaterski ligi.
Domačini so že od i vsega začetka zaigrali medlo in brez vsakršne ambicije. Igre niso gradili predvsem zaradi slabe razvrstitve na igrišču. V p.p. velja omeniti le lep strel B. Tenceja v 17. min. po uspešnem osebnem preigravanju.
Ekipa Artigiani je Vesno nadigrala v d.p. potem ko je že v 4. min. prešla v vodstvo. Vratar Tretjak se je tako kar štirikrat uspešno zoperstavil nasprotnikovim strelom. Za izenačenje v 27. min. d.p. se morajo Križani zahvaliti le dobro izvedenemu prostemu strelu Vecchia, ki je ukanil vratarja gostov. Ko je že vse kazalo na neodločen izid, so gostje le minuto pred koncem znova presenetili kriško obrambo in tako zasluženo zmagali.	M. K.
niiiiiHiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiM
KOŠARKA
Iz <xzdravstvenih» razlogov
De Vries «go home»
Razlogi za njegov resnici posledica
odhod iz Trsta so v njegove slabe igre
Voditeljem tržaškega košarkarskega prvoligaša je le «Uspelo» odkloniti tujega igralca, Američana Rona De Vriesa. Igralec je bil že več časa podvržen vsakovrstnim zdravniškim kontrolam, kajti med ,poletjem je bil v San Franciscu operiran na desnem komolcu zaradi hudih bolečin. Operacija je bila sicer delikatna, De Vries pa se je iz ZDA vrnil popolnoma zdrav.
Celotno zgodbo pa je treba gledati iz drugega kota. De Vries je že pred leti igral v Italiji, v Bologni, potem pa se je vrnil domov in poskusil srečo pri profesionalcih. Pred dvema letoma pa se je zopet vrnil v Italijo, da bi igral za tržaškega prvoligaša. Treba je reči, da je bil De, Vries zelo dober igralec, vendar $e 'zdaleč ni bil tak as, da bi zaslužil tako vsoto, kot mu jo je ponudil bivši ma-nager kluba Zalateo. De Vries se je namreč hotel po prvem prvenstvu v Trstu vrniti v ZDA, Zalateo pa ga je želel po vsej sili obdržati.
Plavolasi Ron je tako podpisal odlično dveletno pogodbo, plača pa naj bi bila najmanj 60.000 dolarjev.
Do tu vse v redu. Zgodilo pa se je, da je De Vries preteklo sezono zelo razočaral. Razlogi naj bi bili enostavni: v dolgih premorih med enim in drugim treningom naj bi vodil življenje, ki ni bilo preveč vredno športnika njegove vrednosti. To so le nepotrjena u-gibanja, dejstvo pa je, da je De Vries slabo igral in se komaj »vlekel* po igrišču.
Ko je že vse izgledalo, da je končal svojo košarkarsko kariero v pozabi, se je De Vries vrnil v Trst s pogodbo v rokah. Trener Lombardi in voditelji ekipe so ga sprejeli zelo zaskrbljeno, predvsem pa jih je kot strela z jasnega u-darila vsota, ki bi jo morali i-gralcu odšteli. Pri Hurlinghamu je finančna stiska postala že zelo zaskrbljujoča, zato se upravniki niso vedeli kam obrniti.
Kaj storiti? De Vriesa so podvrgli vsakovrstnim pregledom, da bi le našli pretvezo za njegovo čimprejšnjo «izločitev». No, na včerajšnjem sestanku pa so le odločili, da De Vriesa pošljejo domov.
Ni pa še rečeno, da je Hurlin-gham v svojih namenih uspel. De Vries se je že obrnil do odvetnika in gotovo je, da ne bo zlahka popustil. Zelo težko pa mu bo uveljaviti svoje načrte.
Dogodek je sam po sebi precej žalosten. Zopet je dokazano, da pridejo Američani sem kot prodajalci svojih športnih sposobnosti, s strani Svojih »delodajalcev* pa niso deležni nobenega spoštovanja. Vsekakor to niso lojalni odnosi.
MINIBASKET
V PONEDELJEK V TRSTU
k av i°do
"pijanski kolesarji, od Saronnija 'j0 Baronchellija in Gimondija; med ?°hiačimi asi bo manjkal samo Moser. Od tujih tekmovalcev vete omeniti Rogerja de Vlaemin-v»a, zmagovalca letošnjega »Gira* Ue Muyncka, De VVitteja in Ed-"terdsa.
Trenutno je lestvica državnega hipnega prvenstva sledeča: prva 1® Saronnijeva Scic - Bottecchia s r5 točkami, druga Magniflex - Tor-jtedo s 45, tretji pa sta Vibor in *^nca s 23, Današnja dirka je o-Jjtečilna, saj je zadnja preizkušnja prvenstva.
Karovana kolesarjev bo iz Vid-tea vozila v Krmn, od tu pa Proti Čedadu. Nato bodo morali lesarji na 618 metrov visoki Ca
ni organizirali prvenstva. Lani je bil ta odbor zelo aktiven, zato bodo letos to vodstvo spet potrdili.
Na sestanek so povabljeni seveda tudi predstavniki slovenskih društev, ki gojijo minibasket.
Marko
DVOBOJ ZA SP
Včeraj prekinili 24. partijo
BAGUIO — Kljub govoricam, da je Korčnoj težje prehlajen in da ne bi mogel zato igrati včerajšnje partije, sta se včeraj Karpov in izzivalec Koreno} vseena spopadla. Ostalo je še vse neodločeno, saj sta šahlstft včerajšnjo 24. partijo prekinita po '47.' potezi.
Izvedenci trdijo, da sc bo tudi ta partija končala z običajnim remijem in da bo zato stanje ostalo 4:2 v korist svetovnega prvaka Anatolija Karpova.
AVTOMOBILIZEM
Tudi Scheckter na «Giru»
TURIN — Letošnje avtomobilske dirke po Italiji, popularnega »Gira* *, se bo udeležil tudi Jody Scheckter ,ki bo v prihodnji sezoni prvi pilot ferrarijev.
»Giro* bo od 13. do 18. oktobra. Scheckter pa bo na tej prireditvi vozil na fiat ritmu.
NOGOMET
DREVI V TURINU OB 19.30 IN PO TV
«Azzurri» bodo igrali z dokaj okrnjeno postavo - Poškodovani kar štirje igralci - Bolgari doslej neugoden nasprotnik
Danes bo v Turinu prvo prijateljsko srečanje italijanske nogometne reprezentance po «mundialu» v Argentini. Današnji datum pa ni najbolj primeren za tekmo, saj so kar štirje «azzurri» poškodovani, tudi drugi pa le niso v najboljši formi, to tudi dokazujejo slaba igra in izidi italijanskih ekip v evropskih pokalih. V italijanskih klubih je navada, da se prične z nogometno sezono oz. s treningi v začetku avgusta, logično je torej, da nogometaši po šestih tednih priprav niso še v najboljši formi.
Današnji dvoboj bo imel za italijansko enajsterico še drug pomen, saj mora ta dokazati, da si je četrto mesto na SP v Argentini zaslužila in da ni bila ta uvrstitev, le slučajna. Od dvaindvajsetih »Argentincev*, kar štirje so poškodovani; Rossi, ki je bil najboljši strelec v Argentini ima, zaradi poškodbe med pokalnim srečanjeb z Duklo iz Prage, nogo v mavcu, Claudio Sala in Zaccareli sta že dlje časa poškodovana, Maldera pa se je poškodoval med nedeljskim srečanjem za italijanski pokal s Catanzarom.
Tudi izbira stadiona, kjer bodo odigrali današnje srečanje ni le slučajna, saj sta turinska kluba dala levji delež pri sestavi reprezentance, zato je tudi prav, da se reprezentanca prvič predstavi pred turinskim občinstvom. Trener Bearzot je hotel s seboj vseh 22 reprezentantov, ki so se tako dobro odrezali v Argentini in s tem popravili slab vtis, ki ga je zapustila reprezentanca na SP v ZRN.
Z današnjim dnem se torej prične za italijansko reprezentanco nov ciklus, ki bo trajal do naslednjega SP v Španiji, ne smemo pa pozabiti, da bo Italija gostitelj prihodnjega evropskega prvenstva leta 1980.
Bolgarija, čeprav le ni najboljša reprezentanca v Evropi je bila za Italijo vedno neugoden nasprotnik. V zadnjem desetletju sta se ti dve reprezentanci srečali trikrat. Dne 24. maja 1969 se je tekma v Turinu končala s skromnim 0:0 (od tiste reprezentance bo jutri igral le Zoff), 21. junija 1972 so Italijani s težavo v Sofiji iztržili neodločen izid 1:1, strelec gola za Italijo je bil China-glia, v današnji postavi pa bo od tedanjih »azzurrov* igral le Causio. Zadnje srečanje so odigrali 29. decembra 1974 v Genovi, tedanji trener je bil Bernardini, od tedanje reprezentance ra so ostali še Anto-gnoni, Zoff in Causio.
V današnjo postavo se bo torej
Delovanje ZSŠDI
Jutri ogled dveh tekem SP v odbojki
ZSŠDI obvešča vse ljubitelje odbojke, ki so se prijavili za ogled kvalifikacijskih tekem SP Japonska - Kuba (Benetke) in SZ - Brazilija (Videm), da bo jutri avtobus odpeljal s Fora Ulpiano v Trstu točno ob 11. uri. Mesta v avtobusu in vstopnice so že vse razprodane. Kolikor bi bil kdo zadržan v zadnjem trenutku, naj to telefonsko takoj sporoči na Združenje, da omogoči komu drugemu ogled teh vrhunskih tekem.
vrnil Graziani, ki je odigral v Argentini le nekaj rMnut, glede posameznih vlog reprezentantov pa je Bearzot pojasnil, da bo Gentile pokrival vlogo branilca (pri Juventu-su igra krilca).
Bolgarija je v okviru priprav na kvalifikacijski del EP odigrala dive srečanji, Romunijo je premagala z 2:0, z NDR pa je remizirala z 2:2.
Bearzot je po včerajšnjem treningu odredil postavo za tekmo z Bolgarijo, ki je neslednja: Zoff, Gentile, Cabrini, Benetti, Bellugi, Sci-rea, Causio, Tardelli, Graziani, An-tognoni in Bettega.
Bolgarija pa bo verjetno igrala z naslednjo postavo: Goranov, Niko-lav, Stankov, Bonev, Iliev, Kasche-rov, Zdravkov, Ivanov, Gevizov, Pa-nov in Gocev.
KVALIFIKACIJE ZA EP
Danes kar sedem tekem
V okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo, ki bo leta 1980
v Italiji, bodo danes odigrali kar sedem tekem.
DANAŠNJI SPORED Skupina 1
Irska - Severna Irska Danska - Anglija Skupina 2 Belgija - Norveška Avstrija - Škotska Skupina 4
Nizozemska - Islandija Skupina 6
Finska - Madžarska SZ - Grčija
Italijanska državna telovadna moška reprezentanca je v Oslu premagala Norveško s 438,25:430,50.
MILAN — Mednarodna boksarska zveza WBC je določila, da bo svetovni prvak Rocky Mattioli 29. septembra v Milanu boksal z Boyntomom in ne z Lopesom, kot je bilo prej najavljeno.
Dvoboj ne bo za svetovni naslov.
Posnetka z motociklističnega svetovnega prvenstva za VN Jugoslavije na Reki. Zgoraj: zmagovalec v razredu do 250 ccm Hansford; spodaj: Španec Nleto na minarelliju	(Foto: Žarko Šuc)
..............................................................................ifiniiiHiiniiiiiiiiiiimiiiiimniina
B1HBB naše enajsterice v mladinskih prvenstvih
Nekaj zmag, a tudi visokih porazov
Med najmlajšimi sta ekipi Vesne in Brega dosegli skupno kar deset zadetkov
KADETI
Primorje — Stock 0:2 (0:0)
PRIMORJE: Adamič, Čok, Majcen, Verša, Zupin, Štoka (Persi), Albi, Milič, Brizzi, Guštin, Briščik.
V prvi prvenstveni tekmi so kadeti Primorja na domačih tleh klonili tržaški ekipi StoGk s klasičnim rezultatom 2:0. Gostje so zmago popolnoma zaslužili, ker so Prosečani v tej tekmi zaigrali raztreseno in to predvsem v obrambi, saj sta o-ba gola padla zaradi napake obrambne vrste. Toda (kljub zmagi) niti Tržačani niso igrali prav dobro, tako da je bila tekma včasih celo dolgočasna in igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča. Le tu pa tam smo videli nekaj prodornih akcij, bodisi z ene kot z druge strani. Moramo pa reči, da so bili gostje vseeno nekoliko bolj učinkoviti v napadu in so vsaj znali izkoristiti nesporazume v proseški obrambi.
litin n.	.. ..., W.H.
Breg — S. Giovannl 1:2 (1:2)
(0:0)
BREG : Smotlak I., Grizonič M., Poropat, Senica, Pavletič, Glavina, Bržan, Tritta, Kočevar, Lavriha, Zonta, 13 Peroša.
STRELCI: Bržan v 51. min., S. Giovanni v 75. min. in v 80. min.
Prva tekma novega prvenstva se je zaključila s porazom Brega, ki je prikazal lepo igro in je zlasti v p.p. kazal na boljši uspeh, saj je bila igra na splošno enakovredna, tehnično pa so bili »plavi* celo boljši od nasprotnikov. Porazu je predvsem botrovala pomanjkljiva priprava nekaterih igralcev, tako da so bili zla-
sti v d.p. najbolj zaposleni domači branilci, ki so morali položiti orožje pred bolje pripravljenimi gosti.
Breg je imel priložnost že v 10. min. vendar se je žoga izgubila daleč od vrat. Enako uslugo so povrnili gostje v 14. min.
Breg je začel d.p. z novim zagonom in je bil zlasti Bržan pobudnik lepih prodorov. Prav njemu je uspel v 6. min. prodor in zadetek, ki je prinesel »plavim* trenutno vodstvo. Domačinom so popuščale moči. Levo krilo, ki je vodilo hitre protinapade je bilo tako dvakrat učinkovito. Breg je imel še eno priložnost v gneči pred vrati S. Giovannija toda strel je šel za las mimo vratnice in izid jv ostal zapečaten.
JOLO
MLADINCI
Zarja — Montebello 5:0 (3:0)
ZARJA: Vidali, Kalc, Albertini (Tonietti), Savron, Finessi, Salvi, Ražem, Fonda1 D. j'1 Kralj, Racman, Fonda E.
Po slabi igri in porazu v prvem kolu so naraščajniki Zarje premagali enajsterico Montebella z visokim izidom. Borovci so dokazali, da so boljša ekipa kot Tržačani, saj so takoj prevzeli pobudo in začeli oblegati vrata gostov. Prvi je zatresel mrežo Kralj z lepim strelom. Kmalu nato je Egon Fonda podvojil. Salvi Da je poskrbel še za tretji zadetek. Pred koncem prvega polčasa si je Albertini poškodoval zapestje, zamenjal pa ga je Tonietti. V drugem delu igre je Zarja nadaljevala z napadi in še dvakrat zatresla mrežo gostov. Gola sta dala Kralj in Egon Fonda. Pohvaliti moramo vso eki-
■iiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiMiuiiiiiiiiMMiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiii
10. ŠPORTNI TEDEN V STEVERJANU
Presenečenje v nogometu
Veliko zanimanje za prireditev med tekmovalci in gledalci
ATLETIKA
V GORICI IN VIDMU
Sestanek vseh tržaških društev
V ponedeljek, 25. t.m., bo v prostorih italijanske košarkarske zveze v Ul. Venezian sestanek vseh tržaških društev, ki gojijo minibasket. Govor bo o ureditvi prvenstev, sojenju, vpisovanju igralcev itd. Seveda bo vsako društvo lahko dalo svoje predloge, ki jih bodo potem vsi predebatirali in odločili, ali naj se sprejmejo ali ne.
Predvsem je važno vprašanje glede števila tekem, ki jih je bilo lani po mnenju večine preveč, ter sojenja, ki naj bi bilo letos v vseh tekmah nevtralno: kot znano ni pri minibasketu sodnikov, ki jih pošilja zveza, temveč sta doslej sodila po en predstavnik vsake od obeh ekip, ki sta igrali tekmo. Nekateri so predlagali, naj bi letos sodil predstavnik neke tretje, nevtralne ekipe.
Na sporedu bo nato še druga izredno važna točka: izvolitev predstavnikov društev, ki naj bi kot la-
V	nedeljo, 10. septembra so v Šte-verjanu odprli deseti športni teden s tradicionalno nogometno tekmo, kjer sta se pomerili ekipi Britofa in Dolenjega konca. Po dolgem času so letos Končarji premagali ekipo Britofa z nepričakovanim rezultatom 9:3.
D. KONEC: Pintar David, Dornik Rinaldo, Mužič Ivan, Mania Ennio, Šuligoj Sandro, Klanjšček David in Terpin Damijan.
BRITOF: Maraž Darij, Škorjanc Marko in Škorjanc Dušan, Srebrnič Pavel, Maraž Rihard, Fattore Klavdij, Mačus Aldo in Terčič Marko.
Gole so zabili za D. Konec: Rinaldo Domik, David Klanjšček, Šuligoj Sandro. Za Britof pa: Mačus Aldo, Fattore Klavdij in Škorjanc Dušan.
Veliko število Števerjancev je sledilo zanimivi tekmi.
V	ponedeljek zvečer pa so se mladi Števerjanci pomerili v šahu. Rezultat je sledeč:
1.	Klanjšček David
2.	Srebrnič Martin
3.	Marega Jurij
V	nadaljevanju športnega tedna je bilo še tekmovanje v dami in namiznem tenisu, streljanje z zračno puško in tučenje, preostajata pa še maraton in nogomet za mlajše, ki bo zaključil letošnja tekmovanja.
DAMA
odrasli:
Valentinčič Emil Beretta Robert Marega Jurij mlajši:
Komjanc Sam Hlede Damijan Vogrič Milena
NAMIZNI TENIS odrasli:
Fattore Klavdij Domik Rinaldo Klanjšček David mlajši:
1.	Terpin Simon
2.	Terpin Andrej
3.	Vogrič Andrej
1.
2.
3.
1.
2.
3.
1.
2.
3.
dekleta:
1.	Terpin Vlasta
2.	Komjanc Sara
3.	Mačus Viviana
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO odrasli:
1.	Fattore Klavdij	37
2.	Lango Marino	33
3.	Domik Rino	30
mlajši:
1.	Terpin	Andrej	25
2.	Terpin	Simon	23
3.	Terpin	Matej	21
ženske:
1.	Vogrič Milena	12
2.	Komjanc Sara	9
3.	Terpin Vlasta	8
ekipe:
1.	Maraž Dario, Maraž Alojz in
Fattore Klavdij	79
2.	Domik Rino, Dornik Silva in
Hlede Edi	73
3.	Longo Marino, Humar Štefan in	Marega Giorgio	72
TEKMA V TUČENJU posamezni:
1.	Hladnik Boris	26
2.	Hlede Hadrijan	22
3.	Hlede Bruno	14
ekipe:
1.	Hladnik Boris, Hlede Edi in
Domik Rino	42
2.	Škorjanc Ivo, Hlede Hadrijan in Knez Fabio	38
SMUČANJE
Vse kaže, da premagati Stenmarka morda le ni tako težko: v dolini Senales imajo namree tudi »navadni* smučarji možnost tekmovati s tem odličnim Skandinavcem. Za bornih 500 lir je tam mogoče starta-ti na kratkem veleslalomu, na isti progi, kjer vozi tudi Stenmark in neki povsem neznani mladenič je na tej progi dosegel čas 38”6fi. ki je le za desetinko slabši od Stenmarkovega. Takoj po prihodu na cilj oa je neznanec izginil in je tako ostal neznan tudi za novinarje, ki so takoj prihiteli, da bi se o-gledali ta novi smučarski »čudež*.
NAŠI TOKRAT POPREČNI
Zadovoljili pa so ludek (Adria) in borovca Lan* gan in Poljšak - Danes tekmovanje v Trstu
Tudi letošnja atletska sezona se bliža koncu, zato se zadnja tekmovanja vrstijo kot na tekočem traku. Prejšnji teden sta bili kar dve tekmovanji, v katerih so dečki in deklice Ltnikov 1963-64 tekmovali v Gorici, naraščajniki in člani pa na nočnem tekmovanju v Vidmu.
Tekmovanje v Gorici je bilo za selekcijo deželne reprezentance, ki bo konec tega meseca tekmovala v Celovcu na troboju Alpe - Adria med ekipami F-JK, Slovenije ter Koroške. V reprezentanco sta bila vključena prva dva tekmovalca na končni lestvici vsake panoge.
Na tem tekmovanju so nastopili tudi člani Adrie i". Bora, katerim pa se, žal, ni uspelo uvrstiti na prvi dve mesti. Najbližji prvim je bil član Adrie Aleksander Zudek na 400 m, kjer je zasedel končno 4. mesto ter na 100 m ovire s 5. mestom. Vse ostale uvrstitve naših so bile slabše, čeprav je treba priznati, da so bili vsi slovenski tekmovalci za leto mlaiši od ostalih.
Vsekakor sta poleg že omenjenega Zudka dobro tekmovala še borovca Langan in Poljšak, saj je pr vi dosegel osebni rekord v metu kro gle, drugi pa v skoku v daljino.
Izidi naših atletov DEČKI
100 m ovire:
5.	Aleksander Zudek (Adria) 17”0
6.	Štefan Schillani (Bor) 17"8
7.	Peter Zupančič (Bor) 18’'8 Višina:
10. Alojz Langan (Bor) 1,50 m Krogla:
8.	Alojz Langan (Bor) 10,18 m Daljina:
8. David Poljšak (Bor) 5,11 m 100 n:
4.	Alekstander Zudek (Adria) 59”8 DEKLICE
Krogla:
8. Giovanna Nugnes (Bor) 7,70 m Disk;
6. Giovanna Nugnes (Bor) 23,60 m
Na nočnem tekmovanju v Vidmu
za »Pokal mesta Videm* za člane ter za »Trofejo DalTAra* za naraščajnike sta nastopila le po en član ter naraščajnik lonjerske Adrie. Oba sta tekmovala v istih disciplinah, in sicer na 110 m ovire ter na 400 m.
Med člani je Fabio Ruzzier na 110 m ovire s časom 17’'8 zasedel dobro 5. mesto, potem ko je zmagal v svoji skupini, medtem ko se je na progi 400 m moral zadovoljiti z
9.	mestom v času 58”7.
Naraščajnik Aleksander Zudek pa je z novim osebnim rekordom 19"9 na 110 m ovire prišel na cilj kot 4., kasneje pa je na 400 m zasedel, s skromnim 60"3, 13. mesto.
Danes pa bo na občinskem stadionu «Grezar» spet tekmovanje, ki ga tokrat prireja tržaški CSI - Cividin. To tekmovanje je za vse ženske kategorije ter naraščajnice.
Zbirališče tekmovalcev bo ob 15.30, medtem ko bo pričetek tekem ob 16. uri.	Ruzzier
Italijanska atletska (moška in ženska) reprezentanca bo 25. septembra nastopila na medna rodnem mitingu v Tokiu, kjer bodo tekmovale reprezentance Japonske, ZDA, SZ, Poljske, ZRN, Francije in Vel. Britanije.
Pet dni kasneje bodo Italijani nastopili tudi v Pekingu.
ZARADI NESREČE V MONZI
Fittipaldi obtožuje Italijana Patrcseja
SAO PAULO — Brazilski pilot Emerson Fittipaldi je izjavil, da je italijanski vozač Riccardo Pa-t.rese kriv za nesrečo v Monzi, v kateri je izgubil življenje Šved Pe-terson in bi ga morali suspendirati. «Moraii bi ga kaznovati ne le zaradi nesreče v Monzi, ampak tudi zaradi drugih incidentov, katere je zakrivil letos,* je dejal
po, ki je dokazala, da se je po nedeljskem porazu popolnoma opomogla.	i
Big
NARAŠČAJNIKI
Medea — Sovodnje 4:0 (1:0)
SOVODNJE: Dottori, Petejan, Žago, B. Cotič, Monti, Simonetti, Cotič, čevdek, Frandolič, Costantini, Costa (Bernardis).
Tudi s prvega gostovanje v letošnjem prvenstvu ni uspelo Sovodenj-cem odnesti zdrave kože. V Medeji so proti domačemu moštvu izgubili z visokim izidom 4:0. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da zmaga daleč presega zasluge nasprotnika in vsekakor prestrogo kaznuje male »nezgode*, v sovodenjski o-brambi, Tak je pač nogomet: vsaka napaka se drago plača.
Razveseljivo pa je dejstvo, da smo z igro, ki so jo mladi Sovodenjoi (zlasti v prvem polčasu) prikazali, na splošno Tahko zadovoljni. Z malo več sreče tudi prvih rezultatov ne bo treba dolgo čakati. ' ,
čf
NAJMLAJŠI
Breq — Ponziana 4:1 (3:1)
BREG: Pečar, Tedesco (Insigna), Korošec, Žerjal, Gregori, Tul I., Kraljič, Lovriha, Zeriali (Pieri), Mon-do, Pučnik.
STRELCI: Žerjal v 8., 25. in v 47. min., Mondo v 15. min., Principe v 20. min.
Tudi v drugem kolu so bili mladi Brežani uspešni. Zmaga, predvsem pa lepa in učinkovita igra potrjujeta dobro predprvenstveno pripravo ekipe.
Po prvi bolj medli tekmi s postavo Zaule, je tokrat prišla na dan skupna in napadalna igra, za katero se je moštvo odlikovalo v lanskem prvenstvu. Na svoj račun so prišli predvsem napadalci, med katerimi se je posebno izkazal Florjan Žerjal, kj je bil kar trikrat uspešen. Dobro se je 'zkazala tudi sredina igrišča, ki se predvsem orianja na od'ičnega Gregorija, pa tildi obramba ni imela večiih problemov.
Na splošno lahko rečemo, da je ekipa povsem zadovoljila in če bo svojo kondicijo obdržala skozi vse prvenstvo, lahko računa na visokq uvrstitev.	SMI
B!ue Star — Vesna 0:6 (0:3)
VESNA: Savarin, Zarotti, Lusche-mani, Puntar, Delorenzi, Musizza. Švab, Chiarelli, Delbello, F. Candot-ti, Kostnapfei.
STRELCI: v 3. min. p.p. Delbello; v 6. min. p.p., v 18. in 28. min. d.p. Kostnapfei: V 23. min. d.p. F. Can-dotti.
Druga prepričljiva zmaga Vesne v prvenstvu najmlajših: v nedeljo so Križani v gosteh gladko odpravili ekipo Blue Star, ki je bila, vsaj na papirju, med boljšimi v tej kategoriji. Mladi varovanci trenerja Maria Sedmaka šo tako ponovno dokazali, da merijo visoko, čeprav je bil že v 15. min. p.p. izključen Švab. Vesna je odtlej kljub okrnjeni postavi še dalje pritiskala na vrata domačinov in zapečatila njihovo usodo s kar tremi zadetki v d.p.
Z lepo igro sta se izkazala predvsem sredina igrišča in db napad s Kostnapfiom na čelu. Križani na daljujejo tako z vrsto uspešnih izi dov, ki so jih sicer zabeležili že la ni (13:1 je za kroniko njihov naj boljši 'anski izid), vendar pod urad nim nazivoz Us. S. Croce.
M. K.
Triestlna — Primorje 3:1 (3:0)
PRIMORJE: Vatta, De Bernardi (Martelani), A. Sedmak, Ostrouška, Rupel, Rochetti, S. Sedmak, Sullini, Bukavec, Tinta, R. Rochetti.
STRELEC za Primorje v 46. min. Sullini.
Tudi ob svojem drugem prvenstvenem nastopu so najmlajši predstavniki Primorja odšli z igrišča praznih rok. Tokrat so Prosečani namreč izgubili proti močnejši ekipi Triestine, ki si je zmago praktično zagotovila že v prvem polčasu, ko je bila v vodstvu s kar tremi goli razlike, šele v nadaljevanju, ko so'
domači vodili s tremi goli prednosti, so postali «rdeče-rumeni» nekoliko bolj učinkoviti v napadu iri so tudi zasluženo dosegli častni zadetek s Sullinijem.
W.H.
ZAČETNIKI
CMM S. Michele — Mladost 6:0 (5:0)
MLADOST: R. Devetak, A. Devetak, Frandolič, Grillo, Ruzzacchese, Ferfolja, Rosin, Marušič, Vižentin, Kobal, Pahor, 13 Kosič.
Začetniška ekipa Mladosti je v gosteh doživela drugi zaporedni poraz na letošnjem prvenstvu, in to s triiško ekipo CMM S. Michele. Naši flmtje so v prvem polčasu doživeli pravo katastrofo, saj so domačini celo petkrat premagali vrat ar jž gostov. Vvdrugem polčasu pa sfl se naši fantje ipalo organiziraj in se podati v napad, da bi dosegli vsaj častnL«53detek. A kljub množičnim priložnostim za zadetek jim to ni uspelo. Domačini pa so v zadnji minuti zopet premagali vratarja gostov.
D. Gergolet
CICIBANI
Mladost — Staranzano 0:4
(0:2)
MLADOST: D. Zanier, B. Frandolič, J. Jarc, Kadeš,' Davorju, Za-nicr, Gerin, Lavrenčič, De Lorenzo, M. Frandolič, D. Jarc, Lakovič.
Cicibani Mladosti so na domačih tleh doživeli poraz in to z ekipo Sta-ranzana. V prvem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča, kjer so domačini dobro zaigrali, gostje pa šo igrali bolje tako v napadu kot v obrambi. Naši fantje so v obrambi pešali, zato so gostje celo dvakrat premagali domačega vratarja. V nadaljevanju so domačini popustili. To so izkoristili gostje, da so zaokrožili izid na 4:0.
D. Gergolet
OBVESTILA Košarkarska sekcija ŠZ Bor
cbveiča, da bodo treningi mi-nibeskcia ob torkib in petkih na stadinnu »Prvi maj*. kot sledi:
—	od 16.00 do 17.30 za košarkarje letnikov 1967 in 1968;
—	od 17.30 do 19.00 za košarkarje letnika 1909 in mlajše.
Dečki letnikov 1965 in 1966, ki bi radi gojili košark", lahko telefonirajo vsak dan od 13. d > 15. ure Igorju Cancianiju na tel. 567-248. • • *
ŠD Breg
obvešča vse košarkarie, da se bodo treningi pričeli danes, 20. 9. v Dolini,'z naslednjimi urniki: 14.30: minibasket (1967 in ml.) 16.00: dečki (1964, 1965, 1966) 17.30: kadeti (1962, 1933)
Tega dne se bodo lahko zainteresirani vpisali za košarkarsko dejavnost prt P	*
* * *
ŠD Kontovel
obvešča, da Je spored treningov naslednji:
KOŠARKA
Minibasket - igralci letnikov 1967 in 1968:
ponedeljek od 14. da 16. ur. sreda od 14. do 16. ure sobota od 16. do 18. ure Minibasket - igralci letnika 1968 in mlajši:
četrtek od 18. do 19. ure sobota od 14. do 16. ure Dečki in naraščajniki: ponedeljek, sreda in petek od 18. do 19. ure Kadeti:
ponedeljek, sreda In petek od 19. do 20. ure
ODBOJKA
Deklice:
torek od 18. do 19. ure četrtek od 19. do 20. ure
3.	divizija:
torek od 19. do 20. ure četrtek cd 20. čj 21. ure 1. divizija:
ponedeljek od 20. do 22. ure sreda od 29. do 22. ure četrtek od 21. da 23. ure
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorico, Ul. 24 Mogglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Ncročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
Oglasi
20, septembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/il. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 št., vlš 43 mm| 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlcni|e-Jull|s_ke krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drualh dežel v Italiji pri SPI.
Član Italijanske Ij zveze časopisnih I založnikov FIEG15
Izda} »n tiska
:H
ZTT
Trst
BERLINGUERJU BOMO ODGOVARJALI Z DEJANJU
CRAXI: PSI JE ZA REPUBLIKO AVTONOMIJE IN SAMOUPRAVLJANJA
Začetek predkongresnih strujarskih manevrov v K D
RIM — «Berlinguerju bodo odgovorili uradni organi stranke predvsem z dejanji*. To je edini, lakoničen komentar, ki ga je Craxi-ju iztrgal kronist nekaj minut preden je stopil na trubuno srečanja občinskih, pokrajinskih in deželnih upraviteljev PSI.
Nato je začel svoje poročilo, vendar se mu je kmalu približal eden izmed sodelavcev in izročil listek. Craxi je nenadoma prekinil govor in povedal zbranim aktivistom, da je PSI na občinskih volitvah v kalabrijskem mestecu Locri prejela enega svetovalca in 4 odstotke več, KPI pa nazadovala prav toliko. Dvorana je zahrumela v ovacijah in ploskanju. Craxi pa je vzkliknil: «Po tolikih letih zagrenjenosti veter piha v naša jadra. Upajmo, da bo tako tudi naprej*.
Za to namreč socialisti delajo, je dodal Craxi, saj je PSI «edina stranka, ki združuje idejna razmišljanja s konkretno prakso*. Tako republika, ki sloni na «avtonomiji in samoupravljanju* ni utopija, pač pa način spreminjanja družbe, da «ne bo birokratsko etatistična*, kajti «etatizem pomeni birokracijo in je torej negacija pluralizma, kjer se političnemu pluralizmu mora nujno ■ ridružiti tudi gospodarski pluralizem*. Zato PSI pripada »veliki evropski družini socialistov, so; cialdemokratov in laburistov*. Tu; di evropska levica ni brez napak, toda,PSI pripada «tej levici, njeni zgodovini in kulturi*. Skratka, Cra-xi je Berlinguerju odgovarjal, toda posredno.
Vsem je jasno, da bosta Berlin-guer in Craxi tja do evropskih volitev stopala po ločenih poteh, pri tem pa kljub vsem polemikam pazila, da bi ne škodovala sedanjim političnim ravnotežjem. Socialistom se namreč splača ohraniti sedanjo
TRŽAŠKI DNEVNIK
Tatvine tovornjakov
(Nadaljevanje z 2. strani)
niču z brado prepoznal človeka, ki je ukradel Bonettijev tovornjak. To prepoznanje sta potrdila kasneje tudi Borracino in Bonejti sam, ki sta v teh dneh v Trstu. V okviru preiskave je policija najprej identificirala četverico. Mladenič, ki naj bi bil ukradel tovornjak, je star 22 let in' je doma iz Bergama, imenuje pa, se Gianni Feggi. Ostali aretirani so 23-letni Anacte-to Foglieni iz Bergama (baje star znanec policije), 19-letni Sergio Poletti iz Bergama in 23-letni Feg-gijev bratranec Albino Boscolo iz Merana, po poklicu zapriseženi čuvaj. V Trst so prišli z alfetto ru-
vlado in večino, kjer lahko nastopajo kot «kritična vest*. Komunisti pa vedo, da bi zrušenje vlade prisililo KPI nazaj k opoziciji, kar bi krizo še zaostrilo.
KD je doslej »vleko vrvi* med socialisti in komunisti spremljala dokaj apatično in zaskrbljeno. Zac-cagnini je skušal miriti v stranki neugnance, ki t: radi takoj zamenjali zavezništva. Predvsem zato, ker dobro ve, da se PSI noče vrniti v vlado s sedanjim razmerjem sil, saj bi komunistom prepustili monopol opozicije. Toda to ne bo trajalo dolgo. KD se pripravlja na kongres, ko bodo dozorele politične izbire in bo desnica v stranki zahtevala cd Zaccagninija, naj pojasni, kakšne politične formule predlaga po prebroditvi «nujnostnega obdobja* reševanja gospodarske krize.
Struje v KD se bodo pomerile kaj kmalu, konec meseca, ko bodo na vrsti volitve novega predsednika poslanske skupine. Kandidati za nekdanje Piccolijevo mesto, ki je politično zelo delikatno, saj gre za sporazumevanje z ostalimi strankami večine, so Donat Cattin (ki
........................."""""»......................................................................m...
predlaga «sveto alianso* proti KPI), previdni Cossiga, nato socialistom nevšečni De Mita in Gerardo Bian-co. Vodstvo poslanske skupine se je zbralo že včeraj, da bi določilo kandidature, vendar je diskusija bila zelo ostra. Verjetno bo moral poseči sam Zaccagnini, morda kar s Piccolijevo pomočjo.
Na «kongres struje* se pripravljajo tudi Fanfanijevi pristaši. Strujo vodi sedaj Bartolomei, vanjo je vstopil tudi De Carolis s svojimi «mladimi levi* in se skuša sedaj dogovoriti z »osjo Forlani - Bisa-glia», ki bi rada zrušila sedanje vodstvo triumvirata Zaccagnini, Piccoli, Andreotti.
MINO FUCCILLO
SAN DONA — Včeraj zjutraj je na gradbišču bodoče karabinjerske postaje v San Donaju di Piave eksplodira! peklenski stroj, ki so ga neznanci podtaknili pod glavni nosilni steber.
Na delu je še vedno preiskovalna komisija, kakor tudi komisija, ki mora ugotoviti’ poškodbe na stavbi, ki so jo začeli graditi pred letom dni.
NA ZAHTEVO ZAGOVORNIKOV
Proces proti Alunniju odložen
ZA TESNEJŠE SODELOVANJE MED MESTOMA
Milanski župan obiskal Ljubljano
Goste iz Lombardije je med drugimi sprejel predsednik IS Slovenije dr. Anton Vratuša
TUDI TUJCI NISO VEČ VARNI
Na Sardiniji neznanci ugrabili premožnega nemškega državljana
Peter Besuch si je zgradil vilo nedaleč od Olbie, vendar ni imel sorodnikov v Italiji - Karabinjerje obvestil ugrabljencev uslužbenec
Anacleto Foglieni
Sergio Poletti
mene barve, po vsej verjetnosti ukradenim avtom, v katerem je policija našla dve pištoli, kar je agentom letečega oddelka tržaške kvesture dejansko omogočilo takojšnjo aretacijo vseh štirih osumljencev. .
Včeraj so, po daljšem zaslišanju, ki mu je prisostvoval namestnik državnega pravdnika dr. Coassin, nekateri delno priznali krivdo. Na. osnovi teh priznanj je policija u-' gotovila, da sta »akcijo* na avtocesti poleg Feggija izvedla še Foglieni in 22-letni Franco Moris-si, ki so ga včeraj po nalogu tržaškega sodnika aretirali v Trevi-gliu pri Bergamu in ga bodo verjetno že danes prepeljali v koro-nejske zapore. Ti trije so sedaj obtoženi združevanja v zločinske namene, posesti orožja, ropa in u-grabitve, medtem ko sta ostala dva trenutno obtožena le nedovoljene posesti orožja. Vsekakor je že sedaj jasno, da je skupina pripravljala ponoven roparski podvig v našem mestu.
CAGLIARI — Kaže, da v Italiji tudi tuji podjetniki niso več na varnem pred ugrabitelji. Predvčerajšnjim zvečer so v Portu Taverni, turističnem kraju ob severovzhodni obali Sardinije med Olbio in Sinisco-lo, ugrabili premožnega nemšega državljana, 34-letnega Rainerja Petra Besucha. Alarm je dal njegov uslužbenec, 231etni Giovanni Pilu-du, ki je bil edini priča dogodku in je tudi objasnil, kaj se je prevza-prav zgodilo.
Ko, jo pozneje Piludu povedal preiskovalcem, je Petra pričakal na letališču, kamor je ta dospel iz Nemčije, kjer je bil na obisku pri materi. Ko sta prišla v vilo, ju je čakalo neprijetno presenečenje: poslopje je bilo brez luči: ker niso pravočasno poravnavali računa, je ENEL kar odklopil električni tok. Dvorišče pa je bilo polno vode, ker je nekdo pustil odprto pipo. Besuch je nemudoma telefonsko pozval u-pravitelja, da mu objasni, kaj se je v njegovi odsotnosti dogajalo. Ko pa je odložil slušalko, se je Znašel pred štirimi oboroženimi banditi.
Pričevanje Giovannija Piluda, o-četa treh otrok, je pri tem postalo precej megleno: mladeniča je namreč dogodek zelo pretresel in si ni še opomogel. Banditi naj bi mu grozili, eden od njih naj bi ga prijel za lase in ga porinil ob zid ter mu velel, naj leže na tla in ga vsega preiskal, da bi našel pištolo ali denar. Nato so mu zvezali roke in noge in mu zabičali, naj bo tiho.
Sele proti jutru se je delno osvobodil in skušal poklicati policijo, vendar so bile telefonske žice prerezane. S težavo je priplezal do sosednje hiše. Z gospodarjem sta odšla v najbližji bar in od tam poklicala karabinjerje.
Preiskava, ki je stekla s šesturno zamudo, ni do sedaj obrodila sadov: ugrabitelji so imeli preveč časa na razpolago in so lahko mimo odšli. Našli niso niti Giovanni jevega avta, s katerim so se odpeljali.
Peter Besuch je bil zelo znan v mali občini San Teodoro blizu Nuo-ra, kjer je po očetu podedoval nekaj zemljišč, ki jih je lotiziral in zgradil okoli 40 vil. V Italiji je bil več kot deset let, a je obdržal nemško državljanstvo. Ustanovil je tudi delniško družbo in si zgradil lastno vilo. Pred kratkim se je zaročil in je imel v načrtu še vrsto pobud na turističnem področju.
To je že druga ugrabitev na Sardiniji, katere žrtev je tuj državljan. Predlanskim je za nekaj dni izginil belgijski tehnik Alphonse Helsen. Prava žrtev pa bi moral biti podjetnik Ludovico Philipsen, prav tako Belgijec, ki je zgradil več turističnih kompleksov v pokrajini Sassari in Cagliari. Ko so se ugrabitelji zavedeli napake, so Helsena izpustili.
Preiskovalci tudi naglašajo, da ima zadnji dogodek nekaj pohodnih okoliščin z dvema ugrabitvama, do katerih je prišlo pred kratkim v o-kolici Olbie. Maja lani so ugrabili časnikarja-podjetnika Leona Conca-ta. Čeprav so zanj plačali 400 milijonov lir odkupnine, se ni več vrnil. Tudi on je komaj zapustil letališče v Olbii. Junija lani pa so ugrabili play-boya Giampiera Arba. Tudi on je šele zapustil letališče, kjer je čakal svojega gostitelja, ki pa ga ni bilo in katerega so verjetno nameravali ugrabiti. Arba so izpustili že-naslednji dan. Preiskovalci se sedaj sprašujejo, do koga se bodo ugrabitelji obrnili, Saj Peter Besuch, razen
matere, ki pa živi v Nemčiji, v Italiji nima nikogar, (db)
TURIN — Predsednik piemontskega deželnega odbora, Aldo Vi-glione, je odredil dvomesečno zaporo Vinarskega podjetja Bertolli, ki ima sedež v kraju San Giorgio Monferrato. Nadzorni organi so v podjetju ugotovili vrsto prekrškov. Med drugim so ugotovili, da so v podjetju ponaredili nad 3.500 hektolitrov vina.
Leteči krožniki tokrat zares
MOULINS - V Italiji smo te dni zabeležili pravo invazijo letečih krožnikov, pri sosedih v Franciji pa so te dni zabeležili podoben nebesni pojav, le da je leteči predmet, oprostite, krožnik, padel na zemljo. Zgodilo se je v kraju Garnat sur Engievre v o-srednji. Franciji. Z neba je naenkrat prižvižgal podolgovat predmet iz katerega se je kadilo in padel na njivo, kjer so kmetje ravnokar pobirali krompir. Žen-
darmerija je najprej skušala u-gotoviti prisotnost radioaktivnega žarčenja, potem pa so kakih 25 kilogramov težak cilinder s premerom okrog 60 centimetrov, odnesli na poveljstvo.
Na cilindru so vtisnjene oznake v cirilici.
Na Strmi peči opazili razbitine turističnega letala
VIDEM — Skupina planincev je na Strmi peči (Monte Cimone), v Zahodnih Julijcih, opazila razbitine turističnega letala, ki je strmoglavilo 25. junija letos med poletom z Dunaja proti Ronkam. V razbitinah naj bi bili tudi trupli pilota, 54-letnega avstrijskega državljana Angela Schleiferja in njegove 50-letne žene Luciane. Razbitine so planinci opazili že v nedeljo, medtem ko naj bi včeraj odšla proti označenemu mestu četa alpirtcev. Vreme se je včeraj v gorah precej poslabšalo, zlasti pa se je zmanjšala vidljivost zato ni toč-nejših podatkov o poteku akcije.
MILAN — Kot je bilo pričakovati je proces proti domnevnemu teroristu Corralu Alunniju, ki naj bi bil neke vrste vezni člen med rdečimi brigadami in njim sorodno organizacijo «prima linea», trajal le slabe pol ure in je bil nato odložen do danes. Sodni zbor je namreč sprejel zahtevo Alunnijevih zagovornikov in jim dal na razpolago 24 ur, da lahko preučijo zbrano bremenilno gradivo.
Daši vzdušje na sodnem postopku ni bilo tako napeto kot na drugih procesih zoper rdeče brigadiste, se je proces proti Alunniju odvijal po že znanem klišeju. Komaj sta zagovornika Cappelli in Zezza, ki ju je obtoženec pred nedavnim imeno val za branilca, prosila za besedo, ju je Alunni prekinil in ju zavrnil. Obenem je zavrnil vsakršno obrambo, češ da je član revolucionarnega gibanja in da »revoluciji ni mogoče soditi*.
Vendar besedni spopad med, obtožencem in predsednikom ni bil tako oster kot smo jih bili vajeni iz prejšnjih procesov proti brigadistom in imamo vtis, da je Alunni ravnal, kot je ravnal, le ker je zavrnitev zagovornikov postala že neka konstanta v vseh procesih zoper teroriste, skratka, da je spošteval uveljavljeni obrednik.
Na zahtevo predsednika ’ je nato obrambo terorista prevzel odv. Dio-nisio Messina, eden izmed najbolj znanih milanskih pravdnikov.
Na sliki: Corrado Alunni med karabinjerji med včerajšnjo soduo ob-
BELFORT — Iz tega francoskega mesteca poroča jo o nenavadnem dogodku, katerega glavni protagonist je 17-letni fant, ki je z zračno puško streljal proti otrokom. To kar z balkona svojega doma. Ranil jih je 26. Prestrašeni starši so dejanje prijavili policiji šele po treh dneh.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiniiimiHiiiiiiMimiiifiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii«
PROTI LAKOTI, KUGI IN VOJNI
San Gennaro ponovil v Neaplju čudež
NEAPELJ — Malo čudežev se v svetu dogodi. Tudi ko bi čudež rabili, ga ni. Upati v čudež, je kot biti brez upanja. Še najboljša rešitev je, da si pomagamo sami.
V	Neaplju ljudje upajo v čudež in si sami pomagajo, kot pač znajo.
V	bistvu so zelo trezni imajo svoj čudež, ki se imenuje »San Genna-ro» in verujejo v umemost, da si pomagaš, kot veš. Od svojega čudeža torej Neapeljčani ne živijo, čeprav ga imajo. Ko ni dela. kaj na skritem prodajo, kaj pomešajo in zgodi se čudež, da preživljajo sebe in družino. Znan je neapeljski vitalizem, znani so hudi problemi, ki mesto tarejo. Veliko je brnzpo-selnosti, veliko ljudi nima stanovanja, leta in leta je mestu vladala peščica mogotcev, vladala je sebi v prid in drugim v škodo. Vse to v senci «San Gennara».
Uvod naj bo predigra novici, včeraj se je ponovil San Genmrov čudež. Zjutraj so v procesiji nesli iz 't.Cappelle del Tesoro» na oltar »Al-tare Maggiore» v neapeljski stolnici v dveh stekleničicah San Genna-rovo kri. Številni verniki so se zbrali k molitvi. Spregovoril je nadškof, kardinal Urši Omenil je velike probleme, ki tarejo mesto, o-menil je kruto vprašanje mamil. Pozval je vernike, naj se ne vdajajo razvratnemu življenju. Potrdil je. da čudež prinaša božjo besedo, bi zgodilo se je. strnjena kri se je utekočinila. In verniki so poljubili stekleničici. Bog ve, kdo je spregovoril: upanje, da bo boljše, ali svetnik. Tega nam ne bo dano razložiti. Znanstveniki pravijo, da tekočine ni mogoče analizirati. Steklenički sta hermetično zaprti, če bi čudežna spojim prišla v stik z zrakom, bi se verjetno sprožile uepo pravljive kemične reakcije. To je pa tudi bistvo čudeža ■ - da ga ne znaš opredeliti in razvozlati. Nez-
nanka je lahko poštena opora tipanja.
Kronike beležijo več datumov, ko se čudež ni uresničil. Bila so to strašna leta Mesto je zajela kolera. vojna.ali lakota. Da se stvari ne ponovijo, je bolje, da ima Neapelj svoj čudež. Drugo je vprašanje. kaj še je v mestu slabega dogodilo čudežu v brk. (a m)
Zaslišani najtesnejši Morovi sodelavci
RIM — Po navodilih preiskoval nega sodnika Galluccija je dr. D'Amato včeraj zaslišal Morove sodelavce Rano, Guerzonija in Freata. Trajalo je tri četrt ure. O vsebini zasliševanja ni Gallucci hotel povedati ničesar, vendar je poudaril, da je «hotel razčistiti neko okoliščino*.
Medtem pa je glasnik ameriškega veleposlaništva v Rimu, John Shirley, uradno demantiral, da bi ameriška obveščevalna služba CIA bila vpletena v ugrabitev in umor Alda Mora. Prav tako je demanti ral, da bi ameriški veleposlanik Gevdner označil med nekim predavanjem pred študenti «Columbia university» Alda Mora kot »najnevarnejšo in dvoumno politično o-sebnost Italije*. Te izjave je sprožil članek »Literaturnaje gazete*.
• Zadeva Moro
(Nadaljevanje s 1. strani)
med srečanjem z Morovo družino pokazal »razumevanje in .pripravljenost*, kar je družina pozitivno ocenila.	i * * * * v
Glede možposti zamenjave med Morom in enim izmed zaprtih teroristov je Cervone še povedal, da
•	'1' .	, ;	..	"f‘.J
je bil predsednik republike Leone že pripravljen podpisati akt o pomilostitvi.
V zaključkih pa senator Cervone odpira vznemirljiva vprašanja: «Kdo je teroristom dal na razpolago vojaški šifrirni kodeks, ki so se ga poslužili v enem izmed sporočil? Kam so izgini)’ slike nekega reporterja iz Ul. Fani? Je sporočilo, da je Morovo truplo v jezeru Duchessa, bilo zares diverzija rdečih brigad? Čemu Morove-rau sinu Gipvanniju oblasti nočejo izstaviti potnega lista?* (st.s.)
• Genova
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne cenimo. Kdo bi šel delat v banko, na šolo, v časopisno redakcijo, če bi vedel, da tvega, zastrupitev
ali pa to, da mu stroji odtrgajo ro-
ko. Preveč ročnih delavcev mora v
tovarno z zavestjo, da tvega življenje. preveč mož in žen si iz dneva
v dan za stroji neizprosno kvari zdravje.
Tudi včerajšnja genovska tragedija je jasen dokaz, kako lahko postane borba za vsakdanji kruh igra s smrtjo. Preiskovalci in sodniki bodo prav gotovo našteli vrsto krivd in napak. Potrebno je seveda ugotoviti, kako je lahko do takšnih napak prišlo. Prav gotovo ni voznik povzročil strupenega plina namensko. Varnost pri delu pa je tudi to, da nesrečo predvidevamo in ustvarimo učinkovite zaščitne naprave, (am)
RIM — Bivši predsednik republike in voditelj PSDI Giuseppe Saragat je slavil včeraj 80 let. Čestitali so m(i predsednik Pertini in voditelji demokratičnih strank, predsednik senata Fanfani pa mu je podelil odlikovanje.
LJUBLJANA - V. Ljubljani se je tri dni mudila delegacija mesta Milan, ki jo je vodil župan, socialist Carlo Tognoli. V delegaciji so bili tudi nekateri vidni predstavniki gospodarskega življenja glavnega mesta Lombardije.
Med obiskom so se srečali s predsednikom slovenskega izvršnega sveta Antonom Vratušo in s predsednikom ljubljanske mestne skupščine Marjanom Rožičem ter izmenjali mnenja o tem, kako bi bilo mogoče navezati trdnejše prijateljske stike med mestoma. V pogovorih so znova potrdili prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, dotaknili pa so se tudi vrste konkretnih vprašanj pri katerih bi mesti lahko sodelovali. Tako so govorili o izmenjavi izkušenj na področju urbanizma, kulture, znanosti in podobno in pri tem se je I porodila zanimiva zamisel o stalni in neposredni letalski zvezi med Milanom in Ljubljano. Obe strani sta ugotovili, da bi takšna hitra in ugodna povezava gotovo pripomogla k živahnejši ekonomski iz-
iiliiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiimiiiiiMiiimiiiiiiiiimiuiimifmHmiiiitiiiiiimmMMiiiiiiMiiiifiMHiiitmiiiiHmiiiii
ZAOSTROVANJE POLOŽAJA V SREDNJI AMERIKI
Soraoza obtožuje Venezuelo da podpira sandiniste
Poleg venezuelskih nnj hi bila v Kostariki Uidi panamska leiala - Ostri spopadi med demon-stranli in nacionalno gardo v San Salvadorju
CARACAS — Diktator Somoza skuša izzvati oster spor z Venezuelo in nekaterimi sosednimi deželami. predvsem s Panamo in Kostariko, da bi svetovno javno mnenje odvrnil od notranjih dogajanj v Nikaragui, kjer že. -tri tedne divja državljanska vojna, vesti o zadnjem razvoju položaja pa skorajda ni zaradi najstrožje cenzure.
Tiskovne agencije so zato včeraj več poročale o zaostrovanju spora med Nikaraguo in Venezuelo ter med Nikaraguo in Kostariko, oziroma Panamo. Venezuela je prejšnje dni poslala v Kostariko nekaj letal, od katerih naj bi nekatera že sodelovala v bojih na strani sandinističnih upornikov. Tako je izjavil uradni glasnik vlade v Managui.
Vest so v Caracasu takoj zani kali ter dodali, da se eskadrilja letal (dva bombnika, dve lovski letali in eno transportno letalo) ni premaknila z letališča v San Joseju. kjer naj bi bili tudi helikopterji, ki jih je tja poslala Panama.
Menda so se dogodki odvijali povsem drugače in so nikaragujska letala prejšnje dni večkrat kršila kostariški zračni prostor ter celo
ranila nekaj oseb, kar zdaj raziskuje posebna delegacija Organizacije ameriških držav. Te dni je venezuelski predsednik Perez večkrat obtožil vlado v Managui, ki jo že skoraj pol stoletja posredno ali neposrudno vodi družina Somoza, kršenja človekovih pravic ter skušal zahtevo postaviti pred Združene narode.
Politični opazovalci se medtem sprašujejo, kakšen je namen venezuelskega vmešavanja. Menda je Perez prepričan, da so Somozovi diktaturi dnevi šteti in ga zaskrb-lja, kdo bo prevzel za njo oblast. Znano je, da je Perez nasprotnik desničarskih vojaških diktatur, prav tako pa ne gleda s preveliko naklonjenostjo naprednih (morda filokastrističnih) režimov.
Zaskrbljenost, da se notranji spopad v Nikaragui utegne razširiti tudi na bližnja območja je bila utemeljena. Agencije so včeraj poročale o napetem položaju v San Salvadorju, kjer je bil v soboto ubit bivši predsednik kongresa, Al-fonso Rodriguez, v ponedeljek pa so po vsej državi zabeležili vrsto atentatov in ostre spopade med nacionalno gardo in demonstranti.
(VI.K.)
menjavi med mestoma in zaledjem z razvito industrijo.
Še posebej pomembni so bili po; govori, ki sta jih imeli posebej delegaciji gospodarskih izvedencev iz obeh mest, v katerih so proučili kako bi lahko na osnovi osimskih sporazumov utrdili in še bolj razvili tovrstno izmenjavo. Dogovorili so se, da bodo stike gospo-
Dvolična politika bonske vlade
BEOGRAD — Vlada Zvezne republike N?mčije je z zavrnitvijo jugoslovanske zahteve za izročitev teroristov Bilandžiča, Dragoja in Peroviča pokazala, da sc v teh primerih ne drž dogovorjenih norm sodelova nja na področju boja proti te rorizmu. To spodknpujc zaupa nje, ki je neobliodno za uspeš no mednarodno sod ’-vanje. Ta ko s« na ponedeljkovi seji menili člani zunanjepolitičnega od bora jugoslovanske skupščine Še preden so se lotili predvi denega dnevnega reda, so namreč štirje delegati zastavili vprašanja o tem podtajniku v zveznem tajništvu za zunanje zadeve Budimiru Lončarju.
Predstavnik zunanjega mini-st-itva je skupščinskim delegatom poudaril najglobljo zaskrbljenost zaradi sklepa, da se v skladu z obstoječim sporazumom ne dovoli izročitev terorista Bilandžiča, kar je sicer o-dobrilo višje deželno sodišče v Kolnu.
Skupščinski zunanjepolitični odbor je na seji ugotovil, da zahodnenemška v!-('a pri teh primerih še nmrej izvaja dvolično politiko in sicer eno, ko gre za teroriste, ki delujejo proti Jugoslaviji, in drugačno, ko gre z. - teroriste, ki delujejo proti interesom Zvezne republike Nemčije. Skupščinski delegati so v celoti podprli u-krepe, ki iib bo v teh razmerah podvzel zvezni izvršni svet, vendar poročilo Tanjuga s seje odbora ne govori o vsebini teh ukrepov. Dodaja le, da so se delegati tudi dogovorili za korake, ki jih bo njihov odbor storil v okviru svojega sodelovanja z vrireznimi telesi ža-hodnonemškega Bundestaga.
V. B.
darskih izvedencev nadaljevali in tudi slovensko gospodarstvo je izrazilo zanimanje za sodelovanje z lombardijsko industrija, ki predstavlja več kot četrtino vse italijanske.
Gostje iz Milana so se še posebej zanimali za sistem samoupravljanja. Naj omenimo kot zanimi' vost, da sta obe delegaciji pr®' dlagali, da bi RTV Kopet organizirala okroglo mizo v kateri bi sodelovali milanski in ljubljanski politiki.	JURE PENGOV
UDIHE ESPOSIZIONI
C3
16. - 24. september 1078
25. sejem moderni dom
SEJMIŠČE TORREANO Dl MARTIGNACCO
Umik: sobota in nedelja od 10. do 23. ure ob delavnikih od 16. do 23. ure
i