TRST, nedelja 25. novembra 1956 Leto XII. - Št. 268 (3506) DNEVNIK Cena 30 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94=638, 93 808, 37-338 S?^‘STV0: UL- MONTECCHl st. 6, II. nad. — TELEFON 93-10« IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA S«. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno ‘j1"1 Višini Podrui' GOKICA: u'- S- Penico Ul.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zamzDa oi v j . v *irlni 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn* 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21.928, tekc-či račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdaia Založništvo tržaškega tis a PROTEST VLADE FLRJ PRI VLADAH MADŽARSKE IN ZSSR Nagy ni hotel oditi v Romunijo, ampak v FLRJ Delavshi svet zahteva oseben razgovor z Naggjem Ogorčenje zaradi nasilne deportacije - Hud udarec asa Kadar« jevo vlado - Tudi novinarji glasila vladne stranke so stavkali (Od našega dopisnika) Beograd, 24. — Jugoslovanska vlada je z noto, ki jo 5 izročila danes madžarski iadi, zahtevala izpolnitev sPorazuma o Imre Nagyju .n ?)®govih tovariših. Istočasno ".Jugoslovanska vlada obve-?‘ua o zadevi sovjetsko vlado ® izrekla pričakovanje, da bo a°vjetska vlada storila vse, *?r je potrebno, da se majorski vladi omogoči izpolni-ev sporazuma. Državni podtajnik za zum-zadeve Dobrivoje Vidič j* sprejel danes popoldne odpravnika poslov madžarskega y.®ieposlaništva v Beogradu "Utija in mu izročil protestno |(°i v kateri jugoslovanska viada med drugim ugotavlja. “a se je vlada FLRJ 18. no-VEmbra pismeno obrnila na [Madžarsko vlado v zvezi z vprašanjem zatočišča Imra Na-in ostalih, ki so zapro-za zaščito jugoslovansko *(ado. j)a p; Ee vprašanje r®silo v duhu jugoslovansko -madžarskih prijateljskih odno-^°v. je 19. novembra odpoto-ya.i v Budimpešto državni podtajnik Dobrivoje Vidič, ki je jtročii predsedniku vlade Ja-°šu Radarju pismo jugoslovanske vlade. Dobrivoje V;-je o tej zadevi imel več Ostankov s predsednikom maorske vlade. Jugoslovanska ;’*ada je menila, poudarja nora.. da se to vprašanje lahko tes> na sledeča dva načina: d* vsem, ki so se zatekli v tugoslovansko veleposlaništvo, Janiči osebna varnost in da ' jim omogoči svoboden povratek domov, ali pa da se J®1 omogoči, da odpotujejo iz ;vadžarske in izkoristijo za-°cišče v Jugoslaviji. »Poudarjamo, ugotavlja no-*> da so omenjene osebe, Im-r® Nagv in ostali, želeli izkoristiti zatočišče v Jugoslaviji, .. kolikor se ne bi mogel jara-u Prvi pogoju. *,y odgovoru na pismo vlade BRJ je predsednik madžar-p® vlade po pooblastilu revo-JPiijparne delavsko - kmečke v,ade v pfsmu od 21. novem- Br; kot a 1956 sprejel prvi predlog se to vidi iz naslednjega rt - njegovega odgovora vla-FLRJ, poudarja nota; j, *V interesu, da se stvar re- • je madžarska vlada sporazumna s predlogom jugoslo- »hske vlade v pismu od 18. "°vembra stran 3 odstavek 8, 'n s tem tudi pismeno pojavlja že večkrat ustmeno dali0 izjavo, da Imra Nagyja in Banov njegove skupine ne že-zasledovati zaradi njihova delovanja v preteklosti-.prejemamo na znanje, da s Jrn preneha zatočišče, ki je bi-V dano skupini, in da bodo čla-J. Je skupine svobodno zapu-jugoslovansko veleposla-'Stvo in svobodno odšli do-?°v- Glede na to, da madžar-i ” vlada sprejema način re-J1 ®. ki ga je vlada FLRJ Predložila pismeno, in ki ge * državni podtajnik državne-5a tajništva za zunanje zade-I* ELRJ Dobrivoje Vidič tu-.1 pismeno obrazložil, smo Prepričani, da je vprašanje Jtočišča skupine Imra -Nagy- 'ti se je postavilo med - adama obeh držav, rešeno »a i »im j ^a temelju sporazuma in j,anega jamstva, poudarja da-tj* hota, so Imre Nagv in osta-,. 22. novembra ob 18.30 pro-.J0voljno zapustili jugoslovan-J0 veleposlaništvo in odpoto-z avtobusom, ki jim ga J* dal na razpolago podpred-."inik vlade in minister o-jjfroženih sil javne varnosti -.»džarske dr. Ferenc Mue--lch- Potrebno je poudariti. dokler so bili v veleposlaništvu v Budimpešti, odbili predlog, da gredo v Romunijo. Vlada FLRJ odločno protestira zaradi kršitve sporazuma in zahteva od madžarske vlade njegovo takojšnjo lzpol- ročilu dokaz, da se je madžarska vlada, ki je jamčila varnost in vrnitev domov vsem, ki sc zaprosili zaščito v jugoslovanskem veleposlaništvu, :olida-rizirala z ravnanjem sovjetskih oblasti. Koliko delavci nitev. Jugoslovanska vlada u-| verjamejo sporočilom malžar. gotavlja, da bo nespoštovanje ske vlade, najbolje kaže :z- »ačin, ki odgovarja skup-interesom obeh držav«. sporazuma negativno vplivalo na jugoslovansko - madžarske odnose. Državni podtajnik Dobrivo-je Vidič je takoj zatem sprejel tudi odpravnika poslov sovjetskega veleposlaništva v Beogradu Grijazova, in mu je izročil noto, v kateri jugoslovanska vlada obvešča sovjetsko vlado o dogodku ’n izraža svoje presenečenje nad dejstvom, da so sovjetski organi na Madžarskem preprečil’ izpolnitev sporazuma, k’ naj bi na prijateljski način likvidirali sporno vprašanje med Jugoslavijo in Madžarsko. Vlada FLRJ pričakuje od sovjetske vlade, da bo st<-rila vse, kar je potrebno, da se omogoči izpolnitev spora zuma». Ugrabitev in deportacija Imra Nagyja in njegovih tovarišev je bila danes glavna tema pogovorov v Beogradu. Uradno sporočilo madžarske vlade, češ da so Imre Nagv ir. ostali prostovoljno odpotovali v Romunijo, ne more ublažiti učinka vesti. Nasprotno, ljudje vidijo v tem sporočilu samo dokaz slabosti Ka-darjeve vlade, ki je kot Beograjčani izjavljajo, morala «po-žreti še eno grenko tableto« in se solidarizirati z ravnanjem sovjetskih oblasti. Pri tem pa tudi pripominjajo, da dobro vedo, da madžarska vlada ni gospodar položaja, in tembolj obsojajo nepolitično ravnanje sovjetske vlade, ki je, namesto da bi skušala s pravilno politiko popraviti svoj ugled med madžarskim ljudstvom, vliva olje na ogenj, ki je že začel ugašati rga Madžarskem. Razumljivo je, da ni človeka, ki bi verjel trditvam madžarske vlade, da so Imre Na-gy in njegovi tovariši prostovoljno odpotovali v Romunijo. Nagy in ostali, s katerimi se je dopisnik »Politike« zadnje dni razgovarjal v jugoslovanskem veleposlaništvu, niso nikdar mislili odpotovati iz Madžarske. Nasprotno, želeli so ostati v domovini, a v primeru, da bi jim to ne bi bilo mogoče, so želeli odpotovati v Jugoslavijo. Po vesteh iz Budimpešte je vest o ugrabitvi Nagyja in tovarišev in deportacija v Romunijo izzvala v madžarski prestolnici veliko ogorčenje. Delavski svet Budimpešte, ki je zasedal danes popoldne, je sprejel resolucijo, v kateri za. hteva od vlade, da še danes obvesti javnost o bivališču Nagyja in njegovih tovarišev in da sporoči okoliščine njihovega odhoda v Romunijo. Centralni delavski svet Budimpešte zahteva dalje od vlade, da se zastopniki vlade in tega sveta osebno razgovar-jajo z Imrom Nag.vjem. «To je potrebno, poudarja resolucija, ker široko giban/e v smeri normalizacije proizvodnje in ustvarjanja narodne enotnosti ogroža negotovost v zvezi z Imrom Nagyjem in njegovimi tovariši«. "Ogorčenje javnosti je tem-večje, ker vidi v uradnem spo- java zastopnika budimpeštan-skega delavskega sveta dopisniku »Borben: «Ce bi Imre Nagv dejansko želel odpotovati v Romunijo, bi zaprosil za romunski vizum, sedel na bukareštanski brzi vlak in ne bi odpotoval v spremstvu oklepnih avtomobilov«. Ni dvoma, poudarja nocojšnja «Borba», da bo ravnanje z Imrom Nsgyjem napijavilo veliko politično škodo Kadar-jevi vladi, ki je že itak ualeč od tega, da bi se lahko imela za konsolidirano, učinkovito in popularno. Danes je v Budimpešti potekla 48-urna stavka, ki se je začela zaradi prepovedi za. sedanja vsedržavnega sestanka delavskih svetov. V mnogih podjetjih so delavci prišli v tovarne, toda v večini tovarn se delo ni začelo, deloma zaradi pomanjkanja e-lektričnega toka, deloma pa zaradi ravnanja z Nagyjem. V mnogih krajih kot v Szol-noku in Varpaloti, so delavci v znak protesta nadaljevali stavko. Iz nekaterih mest so delavci poslali delegacije v Budimpešto z zahtevo, naj vlada pove resnico v zadevi Ncgyja. V centralnem delavskem svetu v Budimpešti pa prevladuje mnenje, da je treba začeti normalno delo, ker obstajajo tendence, da bi stalinistični elementi in kompromitirani ljudje, ki so še vedno na odgovornih položajih, kompromitirali delavski svet kot dezorganizatorja življenja v deželi. Dopisnik «Borbe» javlja danes iz Budimpešte, da so se stavki budimpeštanskih novinarjev pridružili tudi novinarji uredništva glasila_ Socialistične deiaVske stranke «Nep Sabadsag«, ki danes ni izšlo. Člani uredništva so namreč začeli stavko, ker vodstvo stranke ni pobrilo objave komentarja, ki so ga že pred dr.evi pripravili člani uredništva o prvem komentarju moskovske »Pravde«. Danes popoldne ni izšlo tudi glasilo madžarske vojske, ker je vlada prepovedala izdajo z u-temeljitvijo, da glasilo zastopa stališče, ki je nasprotno vladi in vodstvu stranke. B. B. Kie je Mag« ? BUDIMPEŠTA, 24. — Ker je očitno, da je trditev madžarske vlade o prostovoljnem odhodu Nagyja v Romunijo neresnična, zato ljudstvo tudi ne verjame, da je bil Nagv deportiran prav v Romunijo. Razumljivo je, da se sedaj vsi sprašujejo, kje je pravzaprav Nagy? INajnovejša vest izvira iz agencije Reuter, ki pravi, da se govori, da ' Nagy sploh ni odpotoval, temveč da so ga sovjetske oblasti zadržale kar na Madžarskem. Neki zahodnober-linski časopis pa poroča, da so sovjetski vojaki odpeljali Nagyja v parlament in ga pozvali, naj drži govor, v katerem obsoja one upornike, ki še niso položili orožja, kar pa je Nagy odklonil. Zaradi tega so ga, kot poroča list, odpeljali v mesto Arad v Romuniji z avtomobilom romunskega veleposlanika. Vzhodnonemški tisk in radio pa trdijo, da so vesti o deportaciji Nagyja «provokatorske laži«. Prej omenjeni list pa pravi, da so Nagyja iz Romunije že pripeljali na neko sovjetsko vojaško letališče. Končno je danes radio Moskva potrdil trditev Kadarjeve vlade o lVagyjevem «odhodu» v Romunijo. Budimpeštanski radio je sporočil danes zjutraj, da so tudi delavci kombinata Csepel proglasili včeraj zvečer splošno stavko. Vlada pa je preko radia pozivala zlasti rudarje, naj se vrnejo na delo. Minister za kmetijstvo je s svoje strani opozoril na samovoljno jemanje zemlje, ki spada pod kmečke zadruge ter dejal, da nekateri kmetje poleg tega tudi kradejo živino zadrugam, nekatera poslopja pa so požgali. Minister je dejal dalje, da so to kulaki ter da' vlada ne bo dovolila ropanja zadruzne imo-vine. Poleg tega je radio oddajal sporočilo največjih industrijskih podjetij Budimpešte delavcem, da tisti, ki se ne bodo vrnili v ponedeljek 26. t. m. na delo ne bodo prejeli plače zr mesec november in bodo definitivno odpuščeni Radio je sporočil tudi, da sta v zaporu bivši obrambni minister Mihaly Farkaš in Gabor Peter, kjer čakata na sodni proces, ki bo v kratkem. Dva druga rakošijevca pa sta prav tako v zaporu ker sta obsojena na dosmrtno ječo leta 1953. Iz New Yorka poročajo, da je Hammarskjoeld imel z zu* nanjim ministrom Kadarjeve vlade Horvathom danes zjutraj poseben pogovor, med katerim je tajnik OZN po-novnq izrazil željo, da bi obiskal Budimpešto. Horvath je pozneje novinarjem izjavil, da bo verjetno madžarska vlada prosila Hammarskjoelda, naj svoj obisk za nekaj časa odloži. »Moramo preurediti svojo hišo, popraviti moramo vladna poslopja, tako da bomo imeli za Hammarskjoelda vsaj eno stolico,« je dejal Horvath. Z Dunaja poročajo, da je stanje zaradi vedno večjega števila beguncev iz Madžarske iz dneva v dan težavne-je. V zadnjih 24 urah — do 9. ure zjutraj — je prišlo v Avetrijo še 7186 beguncev, tako da znaša sedaj njihovo število 73.045. Toliko jih je pribežalo od 30. oktobra čo danes. Kancler Raab pa se je opravičil sovjetskemu veleposlaniku, ker je avstrijska straža ubila nekega sovjetskega vojaka, ki je zašel na avstrijsko ozemlje, hkrati pa je protestiral zaradi kršitve meje. Iz Waihingtona poročajo, da je predsednik zunanjega ministrstva ZDA izjavil, da je ameriško veleposlaništvo uporabljalo nekaj dni radijsko oddajno postajo, ker je za časa neredov vladal kaos, sedaj pa da je ne uporablja Več. Madžarska vlada je namreč protestirala proti uporabi ra- dijskih oddajnikov v ameriškem veleposlaništvu. Predstavnik ZDA je izjavil, da se veleposlaništvo sedaj poslužuje normalnih zvez. Romunska delegacija v Budimpešti je zaključila razgovore z madžarsko vlado, o čemer je bilo izdano poročilo, v katerem se poudarja »istovetnost stalisč obeh vlad glede naukov iz dogodkov zadnjih tednov«. Varšavski radio pa je oddajal dopis iz Budimpešte, v katerem je med drugim rečeno, da so »sedanji madžarski voditelji izvršili zločin, ker so poklicali sovjetske čete«. «Samo Madžari imajo pravico braniti sociaiizem v svoji deželi,« poudarja dopisnik. Končno poročajo iz Moskve. da je Bulgamn sprejel madžarskega veleposlanika in se z njim razgovarjal. pri čemer se je veleposlanik zahvalil za pomoč vlade ZSSR Madžarski. Nov poziv skupščine OZN napadalcem naj takoj zapustijo egiptovsko ozemlje Za afriško in azijsko resolucijo je glasovalo 63 delegatov - Resolucija šestih držav, ki pooblašča Hammarskjoelda, da išče praktične ukrepe za čiščenje prekopa, pa je bila sprejeta s 65 glasovi - Krišna Menon poudarja, da Indija odreka napadalcem pravico postavljati pogoje NEW YORK, 24. — Glavna skupščina OZN Je danes popoldne s 63 glasovi proti 5 in 10 vzdržanimi sprejela afriško-azijsko resolucijo, ki ponovno poziva napadalce, naj takoj umaknejo svoje čete iz Egipta. Proti resoluciji so glasovali Velika Britanija, Francija, Izrael. Nova Zelandija in Avstralija. Vzdrzale so se Belgija, Kanada, Formoza, Kuba, San Domingo, Luksemburg, Italija, Holandska. Portugalska in Južna Afrika. Zatem Je skupščina s 65 glasovi in 9 vzdržanimi (sovjetska skupina) sprejela resolucijo, ki so jo predložile ZDA, Kanada, Indija, Jugoslavija, Norveška in Kolumbija. Resolucija pooblašča glavnega tajnika OZN, da še dalje išče praktične ukrepe in se še dalje pogaja za dogovore, zato da se bo čišče- nje prekopa lahka čim krajšem času. Med razpravo pred glasovanjem je na jutranji seji prvi govoril grški delegat Kasima-tis, ki je poudaril, da se morata obe strani brez odlašanja držati sklepov glavne skupščine. Ameriški delegat Cabot Lodge je izjavil, da bi se čiščenje prekopa moralo začeti takoj, ne da bi čakali odhoda angleških in francoskih čet. Poudaril pa je, da bi se morale te čete naglo umakniti, kakor bodo varnostne sile prihajale v Egipt. Pri tem pa je dejal, da umik tujih čet iz Egipta ne bi smel biti odvisen od čiščenja prekopa, ter je sporočil, da bo pri glasovanju podprl afriško-azijsko resolucijo, ki zahteva takojšnji umik tujih čet iz Egipta, čeprav se mu po strogi logiki ta resolucija ne zdi potrebna. »Politika ZDA, je de- začelo v jal Lodge. sloni na sledečih točkah: OZN mora skrbeti z« usposobljenje prekopa za plovbo, takoj ko bo to materialno in tehnično mogoče, kar ne pom,eni niti podporo tezi podrejanju umika čet očiščenju prekopa in tudi ne odlaganju čiščenja do odhod* tujih čet. Začetek delovanja varnostnih sil OZN mora veljati za zelo nujno vprašanje. Angleške, francoske in izraelske čete se morajo brez odlašanja umakniti.« Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je kritiziral afriško-azijsko resolucijo tudi v spremenjeni obliki, ki je bila danes predložena. Trdi' je, da želi Velika Britanija «sodelovati, toda konstruktivno in daljnovidno. Dejal je tudi, da je »nerealistična« teza o takojšnjem umiku tujih čet iz Egipta. Belgijski zunanji minister Spaak je predlagal spremem- MARTINO JI PR IM A L 0 «A TLA NTSKh ZA SOCIALDEMOKRATA SARAGATA Za petrolejske dobave iz ZDA tudi Martino ni dosegel nikakih privilegijev - Nenni govori o povratku v hladno vojno - Nedoslednost glasila KPi pri polemiki med «Pravdo» in «Borbo» Jfl4liuje samo s pogojem jam- nota, da je vlada st« 8( a, da se Imre Nagy in o Lal1 lahko vrnejo domov, bi-V, Pripravljena rešiti vprašaji' zatočišča v duhu jugoslo-»hsko - madžarskega spora-Jbla. Nota jugoslovanske vla-Zatem ugotavlja, da so se - informacijah diplomatske-JJ. zastopništva v Budimpešti vstopu omenjenih oseb v jj^bus pomešali sovjetski vojski organi- a bi se osebno prepričal, * * so Imre Nagy in ostali svo- - - • • « - jg lik s Imra Nagyja poslal bo odšli domov, je jugo- DVE VELIKI LETALSKI NESREČI NA ISTI DAN P# n SMRTNIH ŽRTVAH PRI 0RLYJll 2B mrtvih pri nesreči blizu Zuerieha Med potniki letala «DC6» družbe LAt je bil tudi dirigent Guido Cantelli - lako za prvo kot za drugo nesrečo še niso znani vzroki PARIZ, 24. Pri letalski -*°vanski veleposlanik s sku-Imra Nagyja poslal di-n biatskega uradnika Milana t.'0r?ijeviča in vojaškega a-s!*'Ja Milana Drobca. Pred jPietskim poveljstvom je so iptski podpolkovnik prisilil ,, »oslovanska diplomatska za-i°bnika, da zapustita avto-’ a na njuna protesta je .Javil, da izvršuje samo ukaz 9yoIega poveljstva. Zatem je . Us z Imrom Nagviem in vi »litni v spremstvu dveh so-t,l*ts'*ih oklepnih avtomobilov ^'jal v neznano smer. jugoslovanski veleposlanik v ta -blpešti je, nada'juje no-kJ je zvedel za dogodek,. s*M telefonično obvestil pod-ijJ^sednika madžarske vlade U’ Ferenca Muenieha in pro--Ji .ral. Ferenc Muenich je ».Dobil, da bo zadevo takoi *'skal -'"bgoslovanska vlada ima nota, ta postopek za £'tno kršitev sporazuma. Vla-s* FLRJ nikakor ne more (P.r'J«ti verzije, da so Imre b,**y in ostale omenjene ose-b Prostovoljno odpotovale v J®1 unijo, ker ve za zeljo o-«'»jenih oseb, da ostanejo »Voji domovini in da so oni, nesreči kmalu po polnoči blizu letališča Orly je izgubilo življenje 33 oseb, 23 potnikov in 10 Članov posadke. Dva potnika sta po čudnem naključju ostala živa. vendar še ni znano, ali bosta po hudih opeklinah in operaciji o-stala pri življenju. Letalo «DC-6» družbe LAI jp prispelo iz Rima in je ne da bi se zaradi slabega vremena ustavilo v Milanu — letelo naravnost v Orly. Po kratkem postanku na tem letališču se je dvignilo, da bi nadaljevalo pot v New York. Toda komaj je dobro zapustilo letališče, se je že pripetila grozna nesreča, katere vzroki še nito znani Čeprav ni mogoče delati kakega ocenjevanja in primerjanja med smrtnimi žrtvami, je vendar gotovo, da je povzročila najširši odmev vest. da je med žrtvnmi tudi še mladi, a vendar že veliki dirigent Guido Cantelli. Imel je komaj 36 let, pa je že dosegel tolikšno stopnjo dirigentske umetnosti, ca so ga splošno smatrali za umetniškega naslednika Artura Toscaninija. Sam veliki Toscanini mu je bil oče to vek i prijatelj- Kot vedno, kadar je prispel v New York, bi bila Cantellija tudi danes pot vodila najprej na obisk k veli- kemu mojstru, ki pa je to pot zaman čakal svojega mladega prijatelja. In v Tosca-ninijevi okolici se kar boje, kako bo že stari mož bridko vest prenesel. (Dirigent Guido Cantelli se je mudil v našem mestu pred letom, ko je orkester milanske. Scale na svoji turneji obiskal tudi Trst. V napolnjenem gledališču »Verdi« je z orkestrom tudi on doživel svoj veliki uspeh. Op. ur.) Po mednarodnih pravilih vodijo preiskavo o nesreči francoske oblasti, vendar je tudi družba LAI poslala v Pariz številne lastne strokovnjake. ki bodo pri preiskavi sodelovali kot pomočniki ali vsaj opazovalci. V Pariz je odpotoval tudi generalni direktor LAI general Luigi Gal-lo. BONN, 24. — Nemška tiskovna agencija poroča, da je na nemško-švicarski meji v bližini Schafhausena strmoglavilo na tla neko češkoslovaško dvomotorno letalo. Baje je bilo pri nesreči 23 mrtvih. ZUERICH. 24. — Češkoslovaško letalo je bilo namenjeno iz Zuerieha v Prago. Strmoglavilo je na neko polje, kjer je eksplodiralo, kmalu po vzletu z mednarodnega letališča Kloten pri Zuerichu. Policija je izjavila, da je 18 potnikov ter 5 članov posadke takoj izgubilo življenje. Do nesreče je prišlo ob 18-20. približno 14 km od Zuerieha blizu Wasterkingena. Letalo, dvomotornik «Iljušin», je naredilo na tleh čez 30 metrov široko in do 3 metre globo- ko luknjo. Komisija švicarskega vojaškega letalstva vodi preiskavo na mestu, kjer je letalo strmoglavilo, da bi ugotovilo vzroke nesreče. Ker češkoslovaška državna letalska družba, ki je lastnica letala, nima na letališču Kloten svojih predstavnikov, so naredili listo potnikov funkcionarji zveznega urada švicarskega letalstva. Zdi se c’a je od 18 potnikov 10 Kitajcev — bržkone gre za ne- ko skupino umetnikov — 6 Cehov in dva potnika še ne ugotovljene narodnosti. MADRAS, 24- — Po uradnem poročilu, ki je prispelo v Madras, je število mrtvih pri včerajšnji nesreči blizu Trihinopolija naraslo na 126-Ranjenih je 110 in med temi jih je 45 v kritičnem stanju. Težko pa je reči, če so ti podatki res dokončni, kajti lokomotiva in devet vagonov je padlo v naraslo reko; zaradi poplav pa je celo dostop do mesta nesreče otežkočen. (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Ko je danes Martino na vladni seji poročal o mednarodnem položaju ter pri tem navajal svoj govor v glavni skupščini OZN, je spet poudaril stališče Italije, naj OZN posreduje v vsen mednarodnih sporih, po Martinovem poročilu se je o-glaril Saragat s pripombo, da pogreša več »atlantske in evropske« vsebine. To misel je Saragat izrazil tudi v članku, ki ga je napisal za «Giusti-zio«. Zči se, da gre tu res za razliko med socialdemokrati in stranko večine. Demokristjani se namreč čedalje bolj ogrevajo za direktno naslonitev na ZDA, medtem ko skušajo socialdemoKrati še vedno krpati že precej raztrgano «atlantsko solidarnost«. (Sicer je ta «atlantska solidarnost« vključena v NATO, kjer pa imajo zopet glavno besedo ZDA). Čeprav bi se zdelo, da je v tem le malo razlike, se pa vendar vedno bolj kaže, ca socialdemokrati zaostajajo celo za demokristjani, ko gre za prilagoditev novim položajem. S svojo antikomunistič-no gonjo v notranji in z atlantsko ter protisovjetsko križarsko vojno v zunanji politiki se namreč socialdemokrati vračajo na pozicije iz leta 1948, medtem ko celo glasilo Krščanske demokracije smatra tak povratek za brezploden tako na Vzhodu kot na Zahodu. Končno je zunanji minister govoril o svojih stikih v ZDA glede na problem preskrbe s petrolejem. Potrdil je, da državno tajništvo noče pristati na prednostno ravnanje do I-talije, čeprav je bilo za to zaprošeno. Nato je Martino obvestil vlado, da bo Sueški prekop delno obnovljen, to se pravi uporaben za manjše ladje, v dveh mesecih; v treh mesecih pa bo zopet odprt za splošno plovbo. Dejal je, da je v tem pogledu prejel zagotovila od ZDA. Po seji viade je bila druga seja ki so se je poleg predsednika vlade Segnija udeležili Martino, Cortese in Cassiani, ki so proučevali gospodarske posledice sedanjega položaja. Sklenil; so, da zaprosijo OEEC nadaljnje podrobnosti o načrtu, ki ga je treba izdelati za koordiniranje potreb posameznih držav po gorivih. Vlada je odobrila načrt zakona za “civilno zaščito civilnega prebivalstva v primeru vojne ali naravnih nesreč«. Ta zakon je kritiziral finančni minister Andreotti, ker _ se mu je namreč zdel neučinkovit za protikomunistično kampanjo. V teh An* dreottijevih kritikah je treba videti del kritik demokrščan-ske desnice, ki so imele določen učinek tudi na tajništvo stranke, tako da je to pritisnilo na Segnija, naj bi bil načrt zakona bolj »krepek«, Vendar se je Segni temu odločno uprl, češ da ima posebno / nalogo proučevati zakonske protikomunistične ukrepe poseben odbor demo-krščanskih poslancev in senatorjev. Ta odbor se bo sestal prihodnjo sredo. Na predlog prometnega ministra je bil dosedanji namestnik generalnega ravnatelja državnih železnic ing. Se-' vero Rissone imenovan za genialnega ravnatelja, medtem ko sta bila za generalna pod-raynatelja imenovana ing. Luigi Branca ter ing. Arcan-gelo Floreno. Prosvetni minister Rossi je imel razgovor s člani državnega zveznega tajništva avtonomnega sindikata italijanske srednje šole. Sindikalisti to ministru razložili razna nerešena vprašanja; minister Rossi bo odgovoril, ko bo zadevo proučit V svojem običajnem nedeljskem članku za »Avanti« piše Nenni, da je svet zopet padel v hladno vojno, zarači česar je v trenutku vse postalo tešje. Tudi notranji problemi, ki so bili že na dobri poti k rešitvi, in med njimi je tudi soc. združitev, so naleteli na nove težave. Povratek v hladno vojno ima po Nennijevem mnenju dva vzroka: angleško - francosko pustolovščino v Egiptu ter sovjetsko intervencijo na Madžarskem. Potem ko je poudaril ne-vzdržnost stališča Angležev in Francozov ter spet omenil konferenco petih kot edino, ki bi lahko privedla do Dra-vične rešitve, pravi Nenni v svojem članku, da je na Madžarskem položaj bolj nejasen, čeprav na srečo manj krvav, kot pred mesecem. Na. to piše: «Lahko se zatre neki upor, toda če je bil ta upor delo ljudstva in ne pustolovščina neznatne manjšine, te, daj ostanejo problemi m zahteve, ki jih je postavil, nespremenjene. Madžarski delavci zahtevajo danes to, jcar so zahtevali pred mesecem: socializem, več demokracije in «Unita» je — vsaj čo danes — povsem ignorirala vest, da se je jugoslovanska vlada sporazumela z madžarsko vlado glede odhoda Na-gyja z jugoslovanskega veleposlaništva v Budimpešti. Iz svojega glasila člani KP torej ne morejo zvedeti, da je sovjetska vojaška policija nasilno deportirala Nagyja v Romunijo ali kam drugam. Ce hočejo zvedeti to resnico, morajo, na žalost, člani KPI čitati buržoazne časopise in poslušati demokristjanska radijska poročila, ki seveda vso zadevo po svoje zavijajo. Skrivanje resnice pa ne more biti podlaga za objektivno, predvsem pa za marksistično-leninistično presojo in analizo tako važnih in usodnih dogodkov današnjih dni. A. P. hjanska državljana, ki so ob- Aretacije na Reki zaradi vohunstva REKA, 24. — Reški «Novi list« javlja danes, da so organi državne varnosti tajništva za notranje zadeve reške-več svobode. Zahtevajo konec j ga okraja aretirali skupino okupacije. Zahtevajo jamstva, j oseb, med njimi tudi dva ita-da v bodočnosti ne bodo več možne kršitve socialistične zakonitosti, preti katerim se je pred mesecem dvignil ves narod. To pa so jamstva, ki jih ne more dati okupacijska vojska, ki jih ne more dati Ka-darjeva vlada in ki jih še najmanj more dati taka restavracija, kot jo prerokuje* jo naši meščani in naši klerikalci«. Nenni je zaključil svoj članek s trditvijo, da bi do teh stvari ne prišlo, če se komunistične partije po 20. kongresu KP SZ ne bi omejile na obsojanje napak in na rehabilitacije, pač pa bi se lotile pogumne ideološke in politične revizije. Tej nujni nalogi pa se še vedno izmikajo tisti komunisti, ki poveličujejo madžarsko okupacijo. Zelo nedosledno je zadržanje glasila KP Italije do polemike, ki se vodi med moskovsko »Pravdo« in beograjsko «Borbo» o Titovem govoru v Pulju. Ta nedoslednost je tem večja, ker Togliatti v svojem zadnjem govoru v Bologni Titovega govora ni kritiziral, ampak je le dejal, da se z njim strinja, le da je njegovo stališče bolj »previdno«. Hkrati je »Unita« objavila — na zadnji strani — zelo kralek in nepopoln izvleček iz puljskega govora (s spremno pripombo, da je za pravilno presojo potrebno čitati govor v celoti, ki ga pa ni objavila), tako da čitatelji, v prvi vrsti člani KPI, ki jih tako važna diskusija zelo zanima, niso mogli biti poučeni o tem, kaj je Tito pravzaprav povedal. Kmalu nato je «Unita» objavila v celoti znani prvi polemični članek «Pravde» — na prvi strani — v katerem so nekateri odstavki govora izkrivljeni. Čitatelji so pričakovali da bo «Unita» objavila tudi odgovor »Borbe« na članek v «Pravdi». Toda to se ni zgodilo; glasilo KPI ni tega odgovora niti omenilo. Namesto tega pa je v današnji številki objavilo drugo, še ostrejšo polemiko «Pravde» s Titovim govorom. Tržaški «Lavoratore», ki poziva svoje čitatelje, naj tej važni diskusiji sledijo in jo proučujejo, pa je ravnal prav tako: Titovega govora in odgovora «Borbe» sploh ni objavil. Zato je nemogoče, da bi članstvo KP moglo diskusiji slediti, kaj šele. da bi jo moglo proučevati in presojati pravilnost posameznih stališč. toženi, da so vohunili za italijansko obveščevalno službo in dajali podatke vojaškega značaja. Okrožno sodišče na Reki je začelo preiskavo proti omenjenim osebam. 650 vojakov JLA odpotovalo v Egipt ŠIBENIK, 24. — Iz Šibenika je danes odpotoval glavni del jugoslovanskega odreda JLA varnostnih sil OZN. Odpotovala je na ladjah »Partizanka«, »Triglav« in »Čelik« 650 vojakov, podoficirjev in oficirjev. Eden na Jamajki KINGSTON, 24. — Letalo, s katerim je potoval predsednik britanske vlade Eden, je danes ob 7.30 prispelo na Jamajko. Eden in njegova žena bosta stanovala v dvorcu pisatelja Jana Fleminga v mestecu Orakbessa ob severni o-bali otoka. Na letališču je Edena sprejel guverner Jamajke sir Hugh Foot. bo k afriško-azijski resoluciji, in sicer naj bi glavna _ skupščina sprejela na znanje dosedanje napredovanje glede že napovedanega umika angle-ško-francoskih čet in naj izreče željo, naj bi Velika Britanija, Francija in Izrael pospešili izvedbo prejšnjih skl«« pov glavne skupščine V začetku popoldanske sej* je belgijski zunanji minister Spaak branil svoj spreminje-valni predlog. Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd in francoski delegat Boustra sta sporočila, da bosta glasovala za afriško in azijsko resolucijo, če se vnese predlagana sprememba, ki med drugim črta očitke, da se napadalci niso držali sklepov OZN. Lloyd je tudi sporočil, da bo nocoj en angleški bataljon zapustil Port Said. Boustra pa je izjavil, da je Francija odločena umakniti svoje čete in da zato ni vzroka, da ne bi odobrili take resolucije, v kateri se zahteva, naj se nadaljujejo že začete operacije. Izraelski delegat Eban je izjavil, da so Spaakove izjave »logične in konstruktivne«. Jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič je sporočil, da bo glasoval za afriško in azijsko resolucijo in proti bel* gijskemu spreminjevalnemu predlogu. Govoril je še indijski delegat Krišna Menon, ki je izjavil, da so prvotno besedilo afriške in azijske resolucije spremenili na željo velikega števila delegacij iz Latinske Amerike in Evrope. |Nemo-goče pa je sprejeti belgijsko spremembo, da bi dosegli pristanek tistih, ki so napadli Egipt. V odgovor na včerajšnje izjave Lloyda, da se bodo angleške čete umaknile, ko bodo varnostne sile OZN učinkovite in sposobne vršiti svojo nalogo, je Menon izjavil, da Indija odklanja napadalcu pravico narekovati pogoje. čjieilij.o j« glarovaii.it’ o bel-gijskem^preminjevalnem predlogu. ki je bil zavrnjen s 37 glasovi. Zanj je glasovalo 23 delegacij, vzdrzalo pa se jih je 18. Za spremembo so glasovale Tailandija. Turčija, Južna Afrika. Velika Britanija, Avstralija. Belgija, Brazilija, Formoza, Kuba. Danska, San Domingo, Francija. Islandija, Izrael, Italija, Luksemburg. Holandska. Nova Zelandija. Norveška. Peru, Portugalska in Švedska. ZDA so se vzdržale. Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je sporočil, da je imenoval tri strokovnjake, ki mu bodo pomagali pri delu za organiziranje zopetne plovbe po Sueškem prekopu. Trije strokovnjaki so: general Wheeler, član Mednarodne banke, bivši predsednik Mednarodne banke John Mc Cloy in podtajnik v tajništvu OZN Alfred George Katzin. GK1NERAL BURNS SI JE OGLEDAL POLOŽAJE SIL OZN V EGIPTU S SIMBOLIČNIMI UMIKI hočejo napadalci varati OZN Poročilo opazovalcev OZN o položaju na meji s Sirijo in Jordanijo . Sovjetska ladja s sanitetnim in drugim materia lom za Egipt • Sabotaža v britanskem oporišču v Jordaniji KAIRO. 24. — Poveljnik varnostnih sil OZN general Burns je danes popoldne pr,-šel v Abu Sueir, kjer se je razgovarjal s poveljniki oddelkov posameznih držav o nalogah in o razdelitvi var nostnih sil na posamezne sek torje. Z letalom je letel nad področjem prekopa, da najde kraj, kjer bi lahko postavil nova taborišča za varnostne sile. Pozneje je izjavil, da so taborišča skoraj vsa zasedena in da bodo zaradi tega iskali nove kraje za namestitev varnostnih sil. Nato je zopet od šel v Kairo. Jutri bo odpotoval na Ciper, kjer se bo z angleško - francoskim poveljstvom razgovarjal o umiku njihovih čet s Port Saida. Vrhovni poveljnik angleških in francoskih oboroženih sil general Keithley pa je včeraj popoldne prišel v Port Said, kjer je pregledal fran-cosko-britanske položaje. Medtem je angleško in fran-co-ko poveljstvo na Cipru nocoj objavilo poročilo, ki pravi. da bo prvi bataljon regimenta «Royal West Kent« zapustil nocoj Port Said in bo prišel jutri popoldne na Ciper ter se namestil v Dekelii Francosko poveljstvo na Cipru je javilo, da je visoko poveljstvo «v skladu z navodili francoske vlade umaknilo iz Port Saida, po prihodu ene stotnije mednarodnih varnostnih sil, eno stotnijo 23. regimenta kolonialne pehote in mornariškp »poveljstvo Mont-sort«. Izraelski predstavnik v OZN Abba Eban je poslal glavnemu tajniku Hammarskjoeldu pismo, v Katerem ga obvešča, da sta se dve izraelski pehot- ni brigadi, ki sta bili 7. novembra na Sinajskem polotoku, umaknili za izraelsko-egiptovsko demarkacijsko črto. Eban je to sporočil dodatno k pismu, ki ga je izraelska vlada poslala v sredo Ham-marskjceidu. V tem pismu ie bilo rečeno, da «so se izraelske sile umaknile na razne razdalje na vsej egiptovski fronti«. V svojem današnjem pismu pravi Abba Eban: »Ker se je vprašalo, ali ti premiki čet pomenijo povratek nekaterih izraelskih oddelkov za demarkacijsko črto, sedaj pritrdilno odgovarjam.« Eban dodaja, da sc istočasno z umikom čet prepeljali na izraelsko ozemlje veliko količino opreme, Ki je bila na Sinajskem polotoku. Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld pa je v New Yor-ku objavil poročilo opazovalcev OZN, ki so na podlagi sirskih obtožb odšli na sirsko-izraelsko mejo. 'Opazovalci pravijo, da so 22. in 23. novembra pregledali sirsko-iz-raelsko in jordansko-izraelsko mejo ter da niso dobili potrdila o vesteh, da se tam zbirajo izraelske, francoske in angleške čete. Opazovalci pravijo, da so si »ob sodelovanju izraelskih oblasti« ogledali področje deset kilometrov od demarkacijske črte ter demilitarizirana področja in da je tam promet normalen ter da niso videli nič takega, kar bi kazalo na vojaške priprave »na pregledanih izraelskih področjih«. V Damasku je sirski vojaški predstavnik v zvezi z včerajšnjimi poročili, da so sirske oblasti zaplenile važne pošiljke orožja, ki so prihajale iz neke bližnje arabske države, izjavil, da so takoj uvedli preiskavo o tistih, ki so mislili zabosti svojo deželo in svojo vojsko v hrbet. Radio v Damasku pa je danes poročal, da je neki iraški častnik povedal, da so britanska letala med britanskim napadom na Egipt pristajala v Habbanii v Iraku in se oskrbovala z bencinom. Radio je pripomnil, da je britansko letalo “Canberra«, ki so ga sestrelili pred tremi tedni nad sirskim ozemljem, prišlo iz Iraka in je zgrešilo smer. Radio je dodal, da so v Iraku iraškega častnika, ki je te stvari povedal, nedavno ustrelili v zaporu in da je iraška vlada trdila, da je napravil samomor. Iraška vlača pa je protestirala pri sirski vladi proti obtožbam, da so v Sirijo prišle velike pošiljke orožja iz Iraka. Predstavnik vlade je izjavil, da želi Irak vedno sodelovati z vsemi arabskimi državami in s sosedi. V Ankari zatrjujejo v obveščenih krogih, da namerava Turčija odpoklicati svojega poslanika iz Izraela kot protest proti napadu na Egipt. V Jordaniji pa je danes v angleškem vojaškem in letalskem oporišču v Akabi izbruhnil velik požar. Policija je uvedla preiskavo, ker gre za sabotažo. Kakor je znano, je jordanski parlament priporočal pred tedni odpoved jordansko-angleške pogodbe. Egiptovski predsednik Naser se je danes razgovarjal s sovjetskim poslanikom Ki-seljevdTn. Medtem p* javlja moskovski radio, da je iz Odese odplula v Egipt sovjetska ladja z ambulantami, sanitetnim materialom in s prvo materialno pomočjo S2 za egiptovsko ljudstvo. VREME VČERAJ N-ajvišia temperatura 5.7. naj. nižia 2.4. ob 17. uri 5. zračni tlak 1023.8 stanoviten, veter 32 km. vlaga 50 odst., nebo 8 desetin pooblačeno. morje razgibano. temperatura morja 11.4. 1B pl s m* t { K 11 i m I ■ m Danes. NEDELJA, 25. novembra Katarina miui . Kolomir Sor.ce vzide ob 7 18 'n„^o;vTc,m2 16.26. Dolžina dneva 9.Ca Lun* vzide ob 24.00 in zatone ob l*-«-Jutri, PONEDELJEK. 26. BOV> Konrad, gk.. Zdedraie PREFEKTURNI KOMISAR PODPISAL ODLOK 0 UVELJAVITVI ZAKONA 703 oo i. MOJO rooiofl noštouio SE 0 STEČAJU TRŽAŠKE STEKLARNE Pod okriljem obeh prosvetnih organizacij UKreo bo prizadel predvsem potrošnike s srednjimi in majhnimi dohodki, saj se bodo nujno povečale cene živil in drugih predmetov Včeraj dopoldne je prefek-turni komisar dr. Miceli podpisal predlog sklepa občinskega odbora o uveljavitvi zakona št. 703. ki določa povišanje trošarine na predmete široke potrošnje. Ob prihodu na županstvo je dr. Miceli predložil županu Bartoliju poverilno pismo vladnega komisarja dr. Palamare, ki ga pooblašča, ca začasno nadomesti občinski svet in odobri povišanje trošarine, ki ga je občinski svet z večino glasov zavrnil. Po podpisu sklepa o uveljavitvi zakona št. 703 v tržaški občini, je prefekturni komisar zapustil županstvo in sporočil vladnemu komisarju, c’a je izvršil svoje poslanstvo. S tem formalnim aktom začasno imenovanega prefektur-nega komisarja, ki je samo za podpis omenjenega sklepa nadomestil izvoljeni občinski svet. bodo Tržačani proti volji večine izvoljenih svetovalcev od 1. januarja 1957 dalje plačevali višjo trošarino na večino predmetov široke potrošnje in predvsem na živila. Prihodnje leto bo tržaška občina z uveljavitvijo tega zakona povišala tvoje redne dohodke za približno 360 milijonov lir, in ne 370 milijonov, kot so to preč videvali spočetka, ker je prefekturni k-.nisar dr. Miceli ob podpisu sklepa črtal povišanje trošarine na olivno olje. Kot smo že mnogokrat pisali, bo povišanje trošarine, ki ga določa zakon št. 703, povzročilo povišanje cene vseh tistih predmetov široke potrošnje, ki bodo obremenjeni z višjo trošarino. Toda ponovno poudarjamo, da se cene na drobno ne bodo povišale samo toliko, kolikor znaša povišanje trošarine na posamezne predmete. Po statističnih podatkih je ugotovljeno, kar je poudaril tudi očbornik dr. Rinaldini, ko je predložil to povišanje občinskemu svetu, da se cene v prodaji na drobno zvišajo povprečno za štirikrat toliko, kolikor znaša povišanje trošarine. To pomeni, da prihodnje leto potrošniki ne bodo plačali samo 360 milijonov lir več, ampak okrog 1 milijardo 400 milijonov lir več. To pa zaradi tega, ker trgovci na drobno hočejo ohraniti svoje dohodke tudi z manjšo količino prodanega blaga. Zato ponovno poudarjamo, da je občinski svet pravilno ravnal, ko je z večino glasov zavrnil to povišanje in predlagal odložitev uveljavitve zakona št. 703 do izboljšanja gospodarskega položaja mesta. Danes, ko cene življenjskih potrebščin stalno naraščajo, bo povišanje trošarin povzročilo ponovno zvišanje cen, kar bo še bolj zmanjšalo kupno moč delavskih plač. Zato menimo, da je bil za sedaj postopek vladnega komisarja, ki je vsilil občini povišanje trošarine, škodljiv za mestno gospodarstvo. Po- višanje trošarine in s tem nadaljnje povišanje cen bo še bolj zmanjšalo prodajo blaga na drobno in s tem tuči občinske dohodke. Zelo dvomimo. da bo občina prihodnje leto dobila 360 milijonov lir več trošarine. Ti računi so bili napravljeni na osnovi letošnje prodaje blaga na drobno. Toda povišanje cen bo prihodnje leto povzročilo manjšo prodajo blaga, kar bo nujno vplivalo na skupni izkupiček trošarine. S povišanjem trošarine in hkrati tudi cen v prodaji na c' robno bodo oškodovani izključno potrošniki s srednjimi in nizkimi dohodki, ki v mestu predstavljajo ogromno večino. Ti bodo prihodnje leto prikrajšani skupno za skoraj 1.5 milijarde lir. Sestanek odbora gradbenih delavcev V torek 27. tim. ob 17. uri bo v Ul. Zonta 2 sestanek odbora sindikata gradbenih delavcev CGIL, ki se ga bodo udeležili tudi sindikalni aktivisti in zaupniki stroke. Na ses-tanku bodo razpravljali n obnovitvi vsedržavne kolektivne pogodbe in o perspektivah za dosego sindikalne enotnosti. Izredno zasedanje gospodarske konzulte Gospodarska pokrajinska konzulta se bo sestala na izrednem plenarnem zasedanju v torek 27. t.m. Na zasedanju bo imel referat predsednik tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fegiz, ki bo govoril o sedanjem gospodarskem položaju in o akcijah zbornice pri vladi. Tržaški gospodarski krogi pripisujejo tem izjavam poseben pomen, saj vlača povsod resna zaskrbljenost, ki je prišla do izraza tudi pa zasedanjih gospodarskih združenj-Poročilu predsednika bo sledila diskusija. DELAVCI SE BORIJO X nede!'0.v fiviii,ori'u I Gregorčičeva proslava za ohranitev obratovanja Včeraj je šla delegacija delavcev k predstavnikom strank in oblasti Ukinitev obratovanja, ki grozi Tržaški steklarni, je še vedno najbolj važen sindikalni dogodek. Včeraj je šla delegacija delavcev najprej k raznim strankam ter orisala njihovim predstavnikom položaj v tovarni in jih prosila, naj posredujejo, da se tovarna ne zapre. Delavci so bili na sedežih nasiednjih strank: PSI, PSDI. KD. KP, PRI in PLI. Predstavniki vseh strank so obljubili, da bodo posredovali v zadevi; predstavniki Komunistične stranke pa so se tudi takoj obrnili na parlamentarne zastopnike v Rimu irt jih zaprosili, naj in- Socialistična združitev Tržaška federacija PSDI Je izdala poročilo, v katerem pravi, da so na sestanku vodstev federacij PSDI in PSI v Trstu proučili vsa vprašanja, ki se tičejo socialistične združi-opoq ep ‘ipnj os njuaiiis 'saj 16. decembra priredili shod vseh socialističnih sil v Trstu. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik osrednjega vodstva PSI poslanec Tolloy. PISMO SIXl)IKATOV UPKAVSI KOMISIJI A€IIGATA MINIMALNE ZAHTEVE USLUŽBENCEV ZA SKLENITEV NORMATIVNE POGODBE Za sprejetje teh zahtev hi podjetje potrošilo v letu 1957 samo 200 milfoiiov lir Obe sindikalni organizaciji i izračunalo, da bi morali po-itslužbencev ACEGAT sta pred I trošiti milijardo na leto, da dnevi poslali v zvezi s poga- bi uslužbencem ugodili. Na janji za sklenitev nove normativne pogodbe upravni komisiji ACEGAT pismo, v katerem omenjata svoje minimalne zahteve. Pismo sta poslali v vednost tudi dr. Pa-lamari, županu Bartoliju in uradu za delo. V pismu najprej omenjata, da so sindikalni predstavniki ob obnovitvi pogajanj 10. oktobra 1956 postavili zahtevo, da se pogajanja do 31. decembra zaključijo, pri čemer ni nihče ugovarjal. Iz proučitve dosedanjih pogajanj pa sindikata vidita, da nima nobenega namena, da bi izpolnilo svoje obljube. Zato sta sklicala skupščino uslužbencev, na kateri so upoštevali sedanji finančni položaj podjetja in gospodarski položaj mesta sploh ter znižali svoje zahteve na minimum, kateremu pa se ne bodo mogli v nobenem primeru odpovedati. S tem svojim sklepom so uslužbenci pokazali dovolj razumevanja in nihče jim zato ne more očitati, da so njihove zahteve pretirane. Ko sta sindikalni organizaciji sporočili svoje prvotne zahteve, je vodstvo ACEGAT IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Tri mesece zapora kaznjencu ki je napadel tovariša v zaporu No pet mesecev in pefnojsf dni zapora obsojen tat, ki je ukradel denarnico je moral zagovarjati tuči 60-letni Giuseppe Sossa iz ljudskega prenočišča v Ul. Goz-zi, ki je bil že kar 27-krat obsojen. Datum prve obsodbe sega tja nazaj do maja 1915. leta, ko je mož zaradi tatvine prvikrat prestopu prag zapora. Svoje grde navade, da u-krade, kar pač najde, se mož do sedaj še ni mogel odvaditi in tako je 14. oktobra letos stegnil svojo spretno roko in vzel iz torbe Štefanije Carnieli por. Gec denarnico s 3000 lirami. Komaj pa je napravil nekaj korakov, že je bila okradena ženska pri njem in zahtevala vrnitev denarja. Zgodilo se je namreč, da je prav hčerka ženske opazila Sosso, ko je kradel. Kljub temu, da ni bilo nobenega dvoma, da je on tat, je skušal to zanikati tudi potem, ko je ženska našla prazno listnico na tleh. Ko ga je hotela odpeljati na policijo, pa je k njima pristopil neznanec, ki se je predstavil za policijskega agenta ter ju skušal pomiriti. To ve mu je tudi posrečilo, kajti vsi so nato, odšli v neko gostilno, kjer je Sossa z denarjem, ki ga je dobil oč lastnice lokala, poravnal povzročeno škodo. Naslednjega dne pa se je Gecovi zazdela vloga, ki jo je igral neznani policijski a-gent precej čudna in sumljiva. Zato te je zglasila na policiji in na podlagi njenih podatkov so iztaknili Sosso. ki pa nikakor ni hotel izpovedati ime «agenta», izgovarjajoč se, da ga ne pozna in da je tudi njega prevaril za 3000 lir, to je za vsoto, ki naj bi preprečila njegovo prijavo policiji. Ce to odgovarja resnici, ni znano, dejstvo pa je, ča je moral tat pred sodnike, ki 25-letni Luciano Comolli iz Ul. Rivalto, a zadnje čase stanujoč v koronejskih zaporih, kjer mora presedeti kartn zaradi tatvin, si je podaljšal za cele tri mesece bivanje za železnimi rešetkami. Tako je namreč oklenilo sodišče pred katerim se je moral mladenič zagovarjati zaradi povzročitve telesnih poškodb svojemu sojetniku Guerrinu Geiu. Med njima je bilo precej sovraštva; ker je Comolli obtoževal Geia. da je vohun, zaradi česar ga je ta nekega dne kratko malo vrgel iz svoje celice ter mu tudi ob drugi priliki preklel mater in mu poleg vsega se zagrozil, da mu bo zapeljal zaročenko. Zaradi tega jo je Gei že 21 septembra letos pošteno izkupil, a tedaj napadalca ni izdal, temveč se je paznikom zlagal, da je padel s poste-1 je. Sedaj pa mu je bilo dovolj. Oktobra letos se je Gei po končanem pometanju dvorišča hotel nekoliko odpočiti in se je usedel na okno kovaške delavnice zapora, kjer je delal tudi Comolli. Med kajenjem cigarete pa je z*ču-til na nogi skelečo bolečino in zakričal. Stražarji so mu takoj pri skočili na pomoč in ga odpe 1 j ali v bolniško sobo, kjer mu je dr. Adovasio izpral precejšnjo rano. Gei je tedaj izpovedal, da ga je napadel Comolli, ki mu je zadal udarec z ostro pilo, katero mu je sicer hotel iztrgati iz rok, a te mu ni posrečilo. Seveda je Comolli zanikal dejanje, pa čeprav je priznal, da sta se sovražila. Dokazov za mladeničevo krivdo ni manjkalo in tako ga je sodišče obsodilo na 3 mesece zaporne kazni in seveda tudi na p'ačilo sodnih stroškov. so ga obsodili na 5 mesecev in 15 dni zapora in 4100 lir Pred kazenskim sodiščem se globe. podlagi sedanjih minimalnih zahtev pa bi podjetje porabilo samo 200 milijonov lir, ne upoštevajoč doklade za menzo, ki ne spada neposredne v okvir nove pogodbe. Iz tega izhaja, da podjetje res r.e more zahtevati več gmotnih žrtev od uslužbencev, ki so edini uslužbenci občinskih podjetij v Italiji, za katere velja še normativna pogodba izpred vojne. Nato navajajo naslednji minimalni program zahtev, ki ga objavljamo v izvlečku. 1. Izravnava mezd; iz računov posebne komisije je razvidno, da bo stala izravnava mezd, razdeljena na pet let, to je od leta 1957 do vključno 1961, okrog 52 milijonov na leto. Kasneje bo ta vsota stalno padala, dokler ne bo popolnoma odpadla. Samo mezde in plače tržaških uslužbencev niso izravnane, kajti drugod so to že uredili. Tu se namreč dogaja, da delavcev ne plačujejo vedno po kvalifikaciji in letih službe, kar je seveda krivično. Sedaj namreč dobivajo nekateri uslužbenci z manj leti službe več plače kot uslužbenci z več leti službe. 2. Odpravnina; uslužbenci zahtevajo 16/36 zadnje plače za vsako leto službe, kar je mnogo manj kot dobivajo a-službenci v drugih mestih. U-službenci ACEGAT do sedaj niso dobivali odpravnine razen nekaj funkcionarjev. 3. Dopusti; sindikata zahtevata toliko dni dopusta, kot sta ga navedla v svojem pro-tipredlogu 30. oktobra 1956. Vsekakor pa je zaradi premalo osebja precejšnje število vozačev tramvajev itd., ki že več let ne morejo na dopust. Omenjene tri zahteve predpostavljajo izdatke za podjetje- Naslednji del zahtev pa je samo normativnega značaja in ne predpostavlja nobenih izdatkov. . 1. Pravilnik in mešana komisija za napredovanje; kakor v vseh drugih mestnih podjetjih in državnih uradih je treba omogočiti uslužbencem napredovanje, ko je na razpolago kakšno višje mesto. 2. Razsodišče za odpuste; u-pravni komisiji so že znane zahteve sindikalnih organizacij. . .. 3. Mešana komisija za najemanje uslužbencev; sindikata zahtevata, da morajo biti v komisiji tudi predstavniki uslužbencev- Komisija bo morala pri najemanju novih u-službencev upoštevati vse predpisane pogoje. 4 Izenačenje delovnega urnika za uradnike: pri ACEGAJ, so še nekateri uradniki, ki delajo več kakor 7 ur in nekateri celo 9 ur na dan. To je krivično in delovni urnik se mora izenačiti za vse. Sindikata tudi zahtevata, da je treba povezati mezde in plače tržaških uslužbencev mestnega podjetja z mezdami in plačami uslužbencev mestnih podjetij v drugih občinah, in sicer do 31. decembra. Glede tega vprašanja ne more nihče zahtevati od de-lavcev, da bi se odrekli svoji pravični zahtevi. Pismo ponavlja, da bi lahko zadostili vsem zahtevam uslužbencev za leto 1957 z izdatkom 200 milijonov lir in poudarja, da čakajo sedaj uslužbenci na odgovor. Opozorilo ACEGAT Da ne bi bilo zaradi mraza poškodb na vodovodnih napravah in štsvcih. opozarja uprava Acegat lastnike in najemnike, naj ukrenejo vse potrebno, da ne bo zmrznila voda v ceveh. Predvsem je treba s cunjami oviti varovalke in števce, izprazniti glavno cev po zimskem od-toču, tako da bodo izpraznjene vse cevi v stavbi. Za nov dotok vode je treba polagoma odpreti glavno varovalko in odpreti pipe, da se lahko izprazni zrak iz cevi. Najemniki morajo tuci zavarovati varovalke in števce, zapreti varovalko in števce in izprazniti cevi. Uprava Acegata opozarja lastnike in najemnike, da bodo morali vsako popravilo števcev in cevi, ki bi ne pokvarile zaradi njihove malomarnosti, plačati sami. «cAdige> v ponedeljek proti Daljnemu vzhodu V ponedeljek 26. t.m. bo odplula iz tržaškega pristanišča motorna ladja «Adige» na novi redni progi pomorske družbe »Tržaški Lloyd» proti Daljnemu vzhoču. To je Pr-va izmed štirih Lloydovih ladij, katere je omenjena družba kupila v Franciji. «Adige» bo iz Trsta odplula v Benetke in nato v Neapelj, Genovo. Gibraltar, Dakar, Cape-town, Giacarto. Manilo in Hong Kong. Ladja razvija br-zino 15 milj na uro in bodo nanjo naložili v Trstu 2000 ton tovora. Sredozemsko morje bo «Adige» zapustila polno naložena. V drugi polovici decembra bo na isti progi odplula podobna lačja «Isarco», katero je Tržaški Lloyd prav tako kupil v Franciji. Predvideva se, da bo francoska družba izročila tretjo ladjo ob koncu decembra in četrto v januarju, tako da bo od januarja nova Lloydova proga proti Daljnemu vzhodu v celoti urejena. Francoska družba »Societe Navale de 1’Ouest« je namreč že oklenila najeti dve 8300-tonski lač-ji, s katerima bodo zamenjali prodane ladje na progi proti Zahodni Afriki. Kasneje pa bo družba zamenjala ti dve ladji z novimi, katere sedaj grade. Tržaška agencija Astra sporoča, da je Tržaški Lloyd sklenil postaviti na tovorno progo proti Južni Afriki ladjo «Rieano». “Emanuele Morassio» izročena brodarjem Včeraj So v ladjedelnici CRDA v Tržiču izročili brodarjem 19.200-tonsko petrolejsko ladjo na turbinski pogon ((Emanuele Morassio». Ladja bo iz Tržiča odplula danes. tervenirajo pri pristojnem ministrstvu Nato je šla delegacija k županu BartolijU, ki pa je bil odsoten in jo je zato sprejel tajnik. Prav tako je sprejel glavni tajnik delavce na pokrajinskemu svetu, ker je bil tudi njegov predsednik prof. Gregoretti odsoten. Delavci so šli celo k škofu, ki ga pa tudi ni bilo. Včeraj so se delavci tudi sestali na skupščini, ki se je je zopet udeležil tajnik italijanske zveze steklarskih delavcev CGIL Lem-mi. Sinoči je Lemmi odpotoval v Rim, kjer bo takoj posredoval na ministrstvu za delo. Druga delegacija delavcev steklarne je bila včeraj dopoldne na uredništvu lista «11 Piccolo« in se pritožila proti pristranskemu pisanju tega lista o položaju v tovarni. List je namreč pisal, da je njihovo protestiranje politična špekulacija. Delavci so zato poudarili, da ne gre za politiko, marveč za obrambo interesov 149 uslužbencev podjetja, kakor tudi za o-brambo interesov tržaškega gospodarstva. Delavci so vse te dni enotno nastopali ne glede na politično pripadnost. Združeno so se borili vsi. da bi tovarna nadaljevala obratovanje. Rešitev bi se lahko našla na ta način, da bi sodišče preklicalo svoj ukaz, naj se ugasita obe peči ter bi se s tem preprečilo prenehanje obratovanja. Pri tem delavci poudarjajo, da bi bila neka skupina upnikov pripravljena že od ponedeljka dalje sprejeti upravljanje tovarne, kar je vsekakor treba pozdraviti. S tem ne bi ohranili le delo 149 uslužbencem, marveč bi sčasoma tudi finančno sanirali podjetje. Seveda je treba hitro ukrepati, ker bi bila vsaka zamuda u-sodna. Prometna nesreča Sinoči so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico ter sprejeli na drugi kir. oddelek 23-letnega Andreja Miliča iz Malega Repna št. 33. Milič je ob sprejemu v bolnišnico izjavil, da se je malo prej peljal z vespo z Opčin proti Trstu, na zadnjem sedežu pa je sedel 44-letni Umbert Petrin-čič iz Malega Repna št. 36. Pod Obeliskom, verjetno na ovinku, ga je Petrinčič močno objel in stisnil, tako da je izgubil oblast nad vozilom. Najprej je zadel ob obcestni kamen, nato pa je zletel v obcestni jarek. Milič se je ranil v čelo. se opraskal po levem kolenu ter po obrazu in levi roki. Ozdravel bo v 8 dneh. Kako je nastal oožar v tovarni strojev Glede na velik požar, ki je nastal predvčerajšnjim v Tovarni strojev, pravi včerajšnje poročilo tiskovnega urada policije, da je bilo uničenih približno 70 ton nafte, da znaša škoda nekaj milijonov lir in da je preiskava do sedaj dokazala, da sta požar nenamerno povzročila dva delavca, ki sta takrat tam varila. Predavanje Codignole o socialističnem združevanju Danes ob 10.30 bo poslanec Tristano Codignola, član o-srednjega vodstva »Unith Po-polare« v kino dvorani «Su-percinema« na Drevoredu XX. septembra 35 orisal stališče svojega gibanja do socialističnega združevanja. Prebivalstvo je vabljeno k udeležbi. Letos poteka 50 let, odkar je umrl naš priljubljeni pesnik Simon Gregorčič. Prosvetna društva in osrednji prosvetni organizaciji so sklenili dostojno proslaviti to petdesetletnico. Nekatera džruš-tva so že priredila v svojem krogu Gregorčičeve proslave v veliko zadovoljstvo občinstva, druga društva, zlasti na podeželju, pa se na to že marljivo pripravljajo. Osrednja in svečana proslava. ki jo pripravljata Slovenska prosvetna zveza in Slovensko-hrvatska ljudska prosveta, pa bo v nedeljo 2. decembra popoldne v Avditoriju z lepim in pestrim sporedom. Podroben spored bomo objavili že med tednom. Poleg priložnostnega nagovora in izbranih recitacij bodo nastopili mladinski pevski zbori PD «Skamperle» od Sv. Ivana in mladinski zbor Glasbene Matice pod vodstvom prof. Vrabca ter zbor »Ves-na» iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjala. Na sporedu je tudi Sattmrjeva kantata «Jeftejeva prisega», ki jo bodo izvajali solisti, pevski zbor in orkester pod vodstvom prof. Kjudra. Goriškega slavčka bomo dostojno proslavili. Vstopnice za Gregorčičevo proslavo lahko že dobite na sedežu SPZ v Ul. Roma 15-11., na sedežu SHLP v Domu pristani- ških delavcev II. nadstr. in v knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Vstopnina: sedež v parterju 150 lir, na galeriji 100 lir, otroci v spremstvu staršev pa 50 lir. O Mestno podjetje za javno čistočo je ugotovilo, da prebivalci pogosto mečejo v pohode za odstranjevanje smeti med ostalimi predmeti tudi še vroč pepel in tleče cunje, kar predstavlja resno nevarnost za požare. Zaradi tega poziva podjetje, da se meče v posode samo ugasle predmete in se jih v primeru potrebe polije z vodo. Ljudska prosveta Prosvetno društvo «S. Škamperle« - Sv. Ivan javlja, da bo redni občni zbor dne 28. novembra ob 20. uri v društvenih prostorih na stadionu »Prvi maj». Ob 20.30 bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se udeležijo občnega zbora. Razna obvestita OBČNI ZBOR SPDT V torek 4. dec. ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11., redni občni zbor SPDT. in ne 28. L m. kot ie bilo objavljeno. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob dr. Josipa Oblaka in Silvestra Pregarca darujeta za Dijaško Matico 10.000 lir uprava in ravnateljstvo Založništva tržaškega tiska. V počastitev spomina pok, Silvestra Pregarca darujeta Vladi in Mila Obad 1000 lir za Dijaško Matico. V isti namen darujeta sestra Sonja z možem Ju-stom 5.000. Olga Franza pa 300 lir. Mati oglasi MAGAZZINl l-ELICE, Trst, Ul. Carducci štev. 41 (uasproti pokritega trga - Telei. 90-513). Srajce, hlače, spodnje hlače, nogavice, rokavice, zimski plašči, Jopiči in drugo. Vse po najniž-jib cenabl KOLESA, moška in ženska, rabljena. po 7.000 lir, kolesa za prevoz blaga po 24.000 lir. motorna kolesa po 50.000 lir, na obroke Marcon Ut Pleta 3 MEL1LLO — Trst, Caccia 3 — Moto Parilla - Moto Bi - NSU SNS za Tržaško ozemlje Danes, 25. t. m. ob 16. uri na KONTOVEI.U Rade Pregare Š AGRA V sredo 28. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu PREMIERA Robert Anderson ČAJ IN SIMPATIJA drama v treh dejanjih (štirih slikah) Prevedel JARO DOLAR Prvič v slovenščini Režiser JOŽE BABIC Scenograt VLADIMIR RIJAVEC Laura Reynolds - Štefka Drolčeva; Lilly Sears -Zlata Rodoškova; Tom Lee - Silvij Kobal; David Harris - Stane Raztresen; Ralph - Edvard Martinuzzi; Al - Julij Guštin; Bill Reynoids -Jožko Lukeš; Herbert Lee - Modest Sancin; Steve - Ivo Kuferzin. Za mladino pod 16. letom neprimerno! Prodaja vstopnic od ponedeljka, 26. t. m. dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma štev. 15/11. MOŠKI PEVSKI ZBOR prosvetnega društva PROSEK - KONTOVEL priredi danes, 25. t. m. ob 17. uri v KR1ZU v dvorani »Padlih borcev za svobodon KONCERT umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom Milana Pertota. Besedilo pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG. PEVSKO DRUŠTVO uPRIMORECd iz TREBČ priredi danes, 25. t. m. ob 17. uri PEVSKI KONCERT v Prosvetnem domu na OPČINAH Vljudno vabljeni! ( GLEDALIŠČA ) Usoden padec Sinoči so sprejeli na ortopedski oddelek 81-letnega Karla Minderja iz Ul. Fabio Severo 55, ki je predvčerajš- . „ . „w_ njim nerodno padel na tv o-J |a velika izbira nadomestnih de-jem domu in si zlomil desno u>y. pnevmatike. Kolesa za otro-nogo. 1 ke, šport, dirke in prevoz. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Bruno Zampa in gospodinja Ma- s„ j. rila Svetina, uradnik Ernesio otrok (1 mrt Mandel in bolničarka Letizia ZJSŽn: i i, o* l^ Vindigni. kovač Dionisio Bertoc- vorojen). umrlo te 8 oseo. o°-| chl in gospodinja Ondtna Fon- GLEDALISCE VERDI Dar.es ob 16. uri bo, za odnev. ni abonma«, druga predstava Uiancarla Menottija «Telefon» in Riharda Straussa «Elektra». V prvi operi nastopita Marica Morel in Giuseppe Zocchillo. Di rigent Pino Trost. V «Elektri» ima naslovno vlogo Christel Golts. dirigira Her. uert Charlier. TEATHO NUOVO Ob 17.00 A. De Mueset: »Ma-rianine muhavosti« in G. B Shavv: «Mož usode«. V sredo. 28. t. m. ob 21.00 uri S. Giovaninetti: »Licemerci«. poročila v Italijanščini: 6.30. 12.30. 19.45 23.00. 6.00-7.15 Spored Iz Ljubljane: 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Domače vesti: 8.10 Kmetijska oddaja; 8.30-10.15 Sjx>red iz Ljubljane: 10.15 Romantični motivi: 10.30 Zena in dem: 10.50 Glasbena matineja: 11.30 Operni odlomki: 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah: 15.00- 15.15 Spored Iz Ljubljane: 15.20 Z mikrofonom po Primorski: V ribiškem mestu Piran: 15.40 Odmevi pod Nanosom: Nastop dekliškega zbora gimnazije v Idriji; 16.00-19.30 Spored jz Ljubljane: 19.30 Športna nedelja: 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Nočni ritmi. SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 13 00 15.00 17.00 19.00 22.00. 6.00 Vesele in poskočne za prijetno nedeljsko jutro; 7.35 Operetna in lahka glasba; 9.15 Slovenske narodne in doneče pesmi; 9.45 Se pomnite, tovariši — Tone Kolar: Na Ilovi gori: 10.15 Nedeljski simfonični koncert; 11.15 Oddaja za beneške Slovence: 11.35 ((Gostje iz Koelna«: Igra orkester Herman Hagestedt; 12.00 Pogovor s poslušalci! 12.10 Opoldanski glasbeni spored: 16.15 Iz časov dunajskega valčka: 16.30 Promenadni koncert: 17.30 Radijska igra — Menander: Lepotica s Samosa (ponovitev); 18.25 Melodije za dobro voljo; 20.00 Odlomki iz Verdijeve opere Aida: 21.00 Kulturni razgledi: 21.15 V svetu ritmov in melodij. TELEVIZIJA 15.45 Športni popoldan, nato film «Dogodiščine Salvatora Rosa«; 20.45 Vesti: 21.00 Prvi aplavz; 22.25 Iz filmov; 22.50 Pesmi sreče: 23.15 Športna nedelia. Cicibanove pesmice Cirkus Pesmice Veliki in mali zajec Veseli raj Vetrova uspavanka Bratec in sestrica Solzice Litovske pravlji ce TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - Ul. Sv. Kranči&b* I Telefon »7-»** L 130-L 130,-L 130- L 200.-L 120- L 200.- L 290-L 280.- L 500.- lzlet SPDl v Postojnsko jamo in Predjamo SPDT priredi v nedeljo 2. decembra izlet v Postojnsko jamo in Predjamo. Vpisovanje v ponedeljek. torek in sredo v društvenih prostorih. Ul. R. Manna 29 od 19 do 20 ure Excelsior. 14.00: »Železničar«. P. Germi, S. Urzi. Femce. 14.30: «Cesarstvo Sonca«, J. Chandler, G. Nader. Nazionate. 15.00: «Liubimec ladv Chatterlev« D. Darrieux. L. Genn Filodrammatico. 14.30: ((Brezob- lični jezdec«. C. Moore. J. Sil-verveels. Supercinema. 14.30: «Zbogom, Ladv!«. W. Brennan. P. Harris. Arcobaieno. 13.30; «Zadnja karavana«. F. Farr, R. VVidmark. Astra Rojan. 16.00: ((Kapetana#, F. Mac Murra.v. D. Reed. Capitoi. 14.00: ((Donatella«. E. Martinelli. G Ferzetti, Cristalio. 14.00: »Osvajalec«. J. Wayrie, S. Havvvard Grattacielo. 14 00: «AvtobuSno postajališče«. M. Monroe. D. Alabarda. 14.00: «Osvajalec». J. Wayne, S. Hayward. Ariston. 14.00: »Operacija .Mi- sterij’«, R. VVidmark. B. Darvi. Armonia. 14.00: »Zlato«. M. Tet-terling. R. VVidmark. Aurora. 14.30: ((Aleksander Veliki«. R. Burton. D. Darrieux. Garibaldi. 14.00: «Smrt zadene nepričakovano«, R. Carlton, G. Gvnt. Ideale. 15.00: »Poslednji most«, M Schell. B. VVicki. Impero. 14.30: «Aleksander Veliki«, R. Burton. D. Darrieux. Italta. 14.00: «Carouflel». S. Jones. G Mac Rae. S. Marco. 14.00: «Norosti leta«, M. Monroe, D. 0’Connor. Kiuo ob morju. 15.00: «Polet na Mars«, C. Mitchell. M. Chap-man. Moderno. 14.00: «Pepote». Pablito Calvo. Savona. 14.00: »Athena In 7 sestra« J Povvell. E. Purdom. Viale. 13.30: »Severozahodni prehod«. S Tracy. R. Young. Vittorio Veneto. 13.30: »Mož z zlato roko«, F. Sinatra. K. Novak. Belvedere. 14.00: «2elezna rokavica«. Marconi. 15.00: «Nesi poljub v Florenco«. M. Vitale. N. Be- sozzl. Massimo. 14.30: «Perverzna mladina«. V. Heflin. J VVoodvvard. Novo cine. 14.00: «Vitezi okrogle mize«. A.. Gardner. R Tavlor. Odeon. 14.00: «Jezd1. vaauero!«. R Tavlor. A. Gardner. Radio. 14.30: «Vrni se, moja ma. la«. M. Vitale. A. Farnese. Skedenj. 16.00: «Cava!!eria rusti-cana«. »UNION* Svetovno znana / varovalnica od let 1828 Je v TRSTI UL. GHEGA 8-1 tel, 27512 - 35939 Prokurator RAVNI’ Nezgoda na delu Ko je včeraj dopoldne 34-letni Adolfo Čeo. ki stanuje v silosu na Trgu Libertš, prenašal na železniški postaji tračnico, mu je ta padla in mu zdrobila desno nogo. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Okreval bo v 30 do 40 dneh. Prijavljena sodišču Zaradi tatvine so agenti javne varnosti osrednjega komisariata aretirali in prijavili sodnim oblastem 45-letno Claudio Pirona iz Drevoreda 20. septembra št. 15- roka pa je bila 1.________ POROČILA STA SE: šofer Sta-nislao Premoli in gospodinja Lu-cia Tomasini. UMRLI SO: 32-letna Olimpia Crocetti por. Stegani. 6-letni Lu-cio Serobe. 54-letni Gentlle Cauc-ci, 72-letni Giuseppe Oltramon-ti. 68-letni Francesco Bisia. 99-letna Ema Lavrenčič vd. Corra-do. 80-letni Josip Furlan. 75-let-na Irma VVeiss vd. Taverna. OKLICI: i nebistri jeki tehnik Alojz Cunja in gospodinja Mari-sa Mauro. uradnik Pietro Co-lonna in gospodinja Fulvia So-rini, mesar Germano Jenco in gospodinja Guerrina Fosato. podčastnik am. voj. Jerrv B. Land-rum in uradnica Marija Furla-nič. agrarni doktor Luigi Casa-lini in učiteljica Mirella Fioret-to, mehanik Angiolino Griva In gospodinja Caterina Bernes, zdravnik Livio Giovannim in bolničarka Laura Strukel. inženir Vittorio Felice Levi in urad. nica Pia, Battisti. finančni podčastnik Enrico Lorenzut in uradnica Melita Tramontln. mehanik Rodolfo Rovati in gospodinja Maria Afernik študent Raphael Inbar in odvetnica Irma Erasmi, pomorščak Ernest Mislej in gospodinja Virginia La Diana, mesar Angel Sosil in goapodinja Nerina Ferluga. mizar Alfio Bianco in gospodinja Bianca Zorini. slaščičar Giovannl Dambro-si in gospodinja Maria Esposito. gasilec Giuseppe Arena in pletilja Augusta Andreattini. cevar Luciano Job in gospodinja Alijje Grimanl. mehanik Romano Ben in delavka Maria Mollo. železničar Franco Gallesi in uradnica Giuseppina Blason. pomorščak Erminio Manzutto n gospodinja Augusta Villa lOvich pomorščak Tulilo Zwar in gospodinja Laura Gali. delavec Dante Galante in delavka Oliva Sabatti, trgovec Radislav Sain In šivilja Lina Mattiuzzi trgovec Giuseppe Filippi in gospodinja Glusta Miceu, sodnik Arol-do Romanelli In študentka An. namaria Rufo. mehanik Seteno da. uradnik Renato Maligoi in modistka Antonietta Cruci, električar Massimo Sturam in gospodinja Maria Causero, Bruno Lazzarinl in Nella Doria. Aldo Palmisano in Marcella Galluzzi, komercialist Duilio Lausi in god-benica Olga Canzio. pomorščak Umberto Giurini in šivilja Elda Simičič. študent James A. Norman in bolničarka Maura Mia-ni. strugar Bruno Bratuš in prodajalka Nella Ann-a Pocecco, zdravnik Vincejizo De Rosa in uradnica Serafina Gallucci. hotelski vratar Ello Stepančič in gospodinja Bruna Morgan, ple-skaT Arturo Godini in gospodinja Erminia Ciroi. risar Luigi Corbatti in šivilja Margherita Cerbone. prodajalec Sergio Fon- tanot in gosoo-dinia An-na Za- lateu. LOTERIJA BENETKE 58 14 52 85 80 BARI 79 16 89 77 17 CAGLIARI 53 36 24 75 28 FLORENCA 62 80 39 69 54 GENOVA 86 66 82 35 49 MILAN 59 83 76 21 20 NEAPELJ 47 90 31 48 72 PALERMO 28 40 2 80 51 RIM 5 32 30 34 23 TURIN 70 79 30 73 24 NOCNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cedro. Trg Ober-dan 2: G. Papo. Zg. Kiadin 1095 (Sv. Alojzij): Picciola, Ul. Oria-ni 2; AUa Salute. Ul. Giulia 1; Serravallo. Trg Cavana 1: Hara-baglia v Barkovljah in Nlcoll v Skednju. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammetlo. Drev. XX. sept. 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giusta, Greta - Strada del F’riuli 7; Gmeiner. Ul. Giulia 14: AUa Maddalena, Istrska cesta 43; Prendini. Ul. T. Vecellio 24: Serravallo. Ul. Cavana 1; Zanetti. Testa d’oro. Ul. Mazzini 43: Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicol v Skednju. NEDELJA, 25. novembra 1956 THST POSTAJA A 8 00 Jutranja glasba: 8.30 Domači odmevi: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Adamič: Ljubljanski akvareli: 9.55 Berlioz: Manuet; 11.00 Massenet: Le Cvd. suita iz baleta: 11.16 Vokalna zasedba Dais.v in Dandelions; 11.45 Bizet: Patrle, uvertura: 12.00 Oddaja za najmlajše; 12.30 Koncert operne glasbe; 13.30 Olimpijaki dnevmk nato Glasba po željah; 14.30 Melodije iz italijanskih revij: 14 50 Orkester Ralph Sha- ron: 15.00 Mozart: Koncert za fagot in orkester: 15.17 Pianist Charlie Kunz; 15.30 Iz operetnega sveta: 16.00 Paganinijeve skladbe: 16.26 Poje basist Cesa-re Siepi; 16.50 Beppe Moletta in njegov orkester: 17.00 Slo- venski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru; 18.35 Ritmične popevke — orkester Bojana Adamiča; 18.50 Fantazija Offenbachovih melodij: 19.15 Predavanje; 19.30 Priljubljene melodije: 20.00 Šport: 20.05 Trio Hoiidav; 20.30 Thomas: »MI-gnon«. opera v 3 dejanjih, po 1. dejaniu ob 21.30 Nedelja v športu: 23.05 Leeuonovi motivi. T H S 1 I. 9.15 Orkester Guido Cergoll: 15.30 Reportaža z nogometne tekme; 17.30 Simfonični koncert orkestra «A. Scarlatti« iz Neaplja; 21.05 Antonio Buero Vallelo: «Predica sanj«, slušna igra v 3 dej. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00. 7.15. 13.30. 14.15 15.00. 19.00. j 22.00 r h s ■» Ul. sv Frančiška 20/111 tel. J7-338 sprejema la-serate malt oglase, osmrtnice u» a***° od 8. do 12.30 in od l#- d0 18. ure. Tvrdka BELTRAM Trst - Ulica Valdirivo 3 Tel. 36-991 Vam nudi vsa pojasnila izvoz v inozemstvo razn darilne predmete: motorje, avtomobile, siva-ne stroje in radio aparate-Istočasno Vam preskrbi nove in stare omenjene Pr® ' mete po najnižji ceni ter Vam jih pošlje na zazelen kraj. Elektro-instalactjsko pod' letje — Sprejema vsa naročila in popravila ** nove instalacije vsen vrst električnih napeljav. P°" kličite našo št. tel. 29-322. Viale Miramare 29. SE PHIPOROCAMO! Tapetniška delavnica MARIO PAHOB Specializirana v opre«' Ijanju dnevnih sob *n drugih prostorov TRST - Ul. Slataper 20 tel. 41-812 Filialka: Ul. S. Anasta-sio 12, tel. 61-218 OGLASA natočite pri nas lahko kar telefonično na št. 37338 ali 93808 Oglasil se bo nato Pr| vas naš zastopnik, *’ vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in Pre' vzel naročilo. Uprava (Primorskega dnevnik« BOŽIČ SE BLIŽA Naročite pravočasno DARILNE PAKETE pri tvrdki GIACOMO VATOVEC SUCC. TRST, Ul. Torrebianca 19 Tel. 23587 » 37561 Jestvine, tkanine, kolesa, motorna kolesa, radio aparati, šiv. stroji, pralni stroji in; Yse druge gospodinjske potrebščine ZAH VALA Vsem, ki so z nami čustvovali in na razne načine počastili spomin našega blagega in nepozabnega JOSIPA OBLAKA izražamo globoko zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo društvu «Pravnik» v Trstu, stanovnim pokojnikovim prijateljem, dobrotniškim darovnikom ter skupnosti Založništva tržaškega tiska. DRUŽINA OBLAK in ostali sorodniki Naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni v starosti 83 let zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče, bivši gostilničar FRANC ZAFRED Žalujoči: žena Josipina, hči Mila z možem Ulissom Via nello, sin Marjan z ženo Marijo ter vnuki Neva, Marko in Jelka ZAHVA LA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega mo**' očeta, brata, zeta, svaka in st-ica SILVESTRA PREGARCA se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, sooedom m znancem, ki so se udeležili pogreba, vsem <*•' rovalcem cvetja in vencev ter vsem onim, ki *° z nami na katerikoli način sočustvovali. Družine: . PREGARC, COLJA in GODINA Trst, 25. novemb-a 1956 Pomen volitev ' slovenskih občinah decembra bodo go-i Slovenci šli na voli-izberejo nove ob-i‘ svetovalce za mest-®et in postavijo v treh piskih občinah nove |J^e uprave, ki bodo , mttja štiri leta uprav-,, °bčtnsko premoženje ■ ^e ukvarjale s social-'■ gospodarskimi in * Urnimi problemi lastil1 občinskega področja. »emo, da je plodonos-w 0 o neki občini, ki je ,, otijša edinica v državno samo od zmož-ij ‘ in}ciativnosti in do-Lttistih mož, ki ; ,0 ? županom na čelu ^ ključ za rešitev % vprašanj. I - delo za skupnost e ll ist vsega ljudstva °* nasprotno je ze-in kar je najbolj ;J(o °> je zelo ' odgovorno. J ** izbira kandidatov ‘ zadeva; še teže . . vsakega kandidata, >j, Voli na vpis v listo, j e> da je s tem pre-1(j veliko odgovornost J50 javnostjo in da \i-n°ral nesebično žr-1 skupnim koristim v prebivalcev lastne ob- j. • o/''*- - ----- ty*i ^ovenci v goriški po v svoji smo ‘■'■■Vene ki so dokazali, da sredi take in zmožne Iju-stoodstotno po k(n ;v u upravljali zaupano delo, kljub tein ' skupno so delavskega ‘jj eba stanu in so pre-4 at sedeli utrujeni na občinskih po-ig - ln sejah. Nedvom-vso pohvalo so- vse kar so pa-Sj judje že davno ob- V bo tudi do-Sj volilnih zboro-S * sestankov, na ka- mu ter proti vsemu, kar je naprednega, pri čemer se bodo trudili da ne bodo zaostajali za fašisti, ki so udarna sila reakcije proti napredku. Upamo, da se naši volivci ne bodo pustili prevarati po raznih mešetarjih, ampak bodo volili tako listo, na kateri so naši najboljši možje, ki bodo znali pravilno reševati socialna, gospodarska in kulturna vprašanja slovenskih občin. S tem, da bodo naše občine uspevale, bomo največ pripomogli k miru, pravičnosti ter enakopravnosti v državi. VILJEM NANUT NAPREDNI SLOVENCI PRED UPRAVNIMI VOLITVAMI NA GORIŠKEM V obrambo pridobitev delovnega človeka in borbo za naše narodnostne pravice Odnos do Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti Smatramo za potrebno, da v sedanji volilni kampanji pojasnimo naš odnos do gledanja Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti na gospodarska, socialna, narodnoobrambna in kulturna vprašanja po eni strani ter svetovnonazorska in politična vprašanja po drugi strani. Po sodbi, ki jo je zgodovina že izrekla o predvojnem in medvojnem delovanju nekaterih oseb iz vodstva Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške Program Liste naprednih Slovencev za občino Gorica tiVstopali bodo pro-Unizmu in socializ- Kandidati «Liste naprednih Slovencev» v Gorici gredo na ■upravne volitve dne 16. in 17. decembra z naslednjim programom: 1. Zahtevali bomo, da se čimprej izvede deželna avtonomije s posebnim statutom, kakor to predvideva ustava. 2. Borili se bomo za popolno enakopravnost Slovencev v javnem in gospodarskem življenju: a) vsi predeli občine morajo uživa ti enako pomoč občinske uprave, tako v Gorici kot v Standrežu, Loč-niku, Podgori, Pevmi, Oslav-ju in St. Mavru; b) podporo šolstvu in vsem kulturnim ustanovam; c) nobenih diskriminacij pri nameščanju Slovencev v javnih službah, pri izdajanju obrtnic in pri delitvi socialne pomoči. 3. Izkoristi naj se gospodarsko - zemljepisni položaj Gorice, ki naj s svoj-mi napravami pripomore k večjemu razvoju mednarodne trgovine. 4. Za ojačenje gospodarstva Gorice bomo podprli predloženi zakonski osnutek za demokratizacijo delovanja proste cone, ki nuj bolj kot doslej pripomore k gospodarskemu dvigu mesta in zmanjšanju brezposelnosti. 5. Občinska uprava naj prevzame v lastno režijo u-pravo mestnega uvtobusne-ga prevoza in pobiranje trošarine. 6. Izdatki občinske uprave naj bodo stvarni, tako bo mogoče znižati družinski davek, ki naj bo pravično odmerjen. 7. Glede na posebni položaj naše občine je potrebna strpnost, mirno sožitje in sodelovanje vseh obča-non, ker bo edino tako mogoče zagotoviti splošen napredek. 8. V okviru obstoječega obmejnega prometa na) se krepijo gospodarski, kultur- ^ndidati na prihodnjih ^krajinskih volitvah •g(a.telj* (Doberdob, Dol, .^n(lreh volilno o-(S ^0Vodnje — Gradi- f‘a;t’v°dnje, Vrh, Gabri-' RuPa in Rubije) j, Viljem, volilno o-rica I (Standrež in mesta) Qo del “Ul jV ^nton> Vkihe)Kapr‘Va volilno o-(Steverjan, j*! Hj131'*1 volilnih okrožjih :(jj Predni Slovenci glasu-, spodaj navedene IjS,*’ ker bodo zaradi 'vi S|V* Pripomogli k izvo-* V ®Vfinskega predstavni-»>erCoD'5r®jinski svet: ^eancesco, volilno o- hSi-k Hca “• ?ile0 es> Giovanni, Bruno, n*!) °krožje Gorica III. r ',tižu'n' Antonio, volilno Gorica IV. (PSI) Pizzul Ferruccio, volilno o-krožje Gorica V. (PSI) Visintin Giovanni, volilno okrožje Krmin Romano Nerino, volilno o-krožje Tržič I. Mosetti Oscar, volilno o-krožje Tržič II-Cipriani Ruggerro, volilno okrožje Tržič III. Poletto Silvino, volilno o-krožje San Canziano (KPI) Menichini Lorenzo, volilno okrožje Gradež (KPI) Selli Maria, volilno okrožje Romans (KPI) Za pokrajinske volitve bode imeli kandidati sledeče simbole: Černe Miladin, volilni znak za občinske volitve v Doberdobu. Pipan Andrej, volilni znak za občinske volitve v Sovodnjah. Nanut Viljem, volilni znak dve roki, ki se stiskata. Stekar Anton, volilni znak za občinske volitve v Steverjanu. Vsi ostali kandidati KPI in PSI bodo imeli svoje tradicionalne znake. nt, športni in turistični stiki s sosednjo državo. Kandidati LNS se bodo borili za izvedbo gornjega programa v občinskem svetu, ki ne sme biti politična tribuna za šovinistične izbruhe, ampak mora biti delovni organ v korist vseh občanov. Kandidati Mermolja Lambert, zobozdravnik, Gorica; Bratuš Rudolf, kavarnar (neodvisen), Gorica; Bensa Anton, delavec, Gorica; Bregant Vilma, delavka, Podgora; Černe Miladin - Emil, u-čitelj, Gorica; Cingerli Emil, kmet, Standrež; Cotar Ludvik, delovodja, Gorica; Figelj Mirko, kmet, St. Maver; Klanjšček Emil, kmet, Q-slavje; Lupin Franc, kmet, Standrež; Marušič Stanko, kmet, Standrež; Miklus Pevma; Nanut Standrež; Peterin Standrež; Tabaj drež. Karlo, delavec, Viljem, učitelj, Vladimir, kmet, Alojz, kmet, Stan- skupnosti, je treba gledati na delovanje omenjenih slovenskih desničarskih političnih organizacij na Goriškem s takšnega zornega kota, ki bo dovoljeval ocenjevanje povojnega delovanja teh strank; za nas je danes najvažnejša ugotovitev, da voditelji desničarskih skupin med našo manjšino zagovarjajo blokovsko politiko in križarsko vojno proti naprednim silam v svetu in še posebej proti naprednim Slovencem v Italiji. Ce bi hoteli ugotoviti prispevek, ki ga je taka politika voditeljev desničarskih organizacij med Slovenci dala na oltar svetovne pomiritve, bi ga zaman iskali; politika S'DZ in. SKS je v pretesnem objemu s politiko demokristjanskih in desničarskih krogov, da bi lahko vplivala na pomirjenje, ki si ga človeštvo želi. Ta politika temelji na zgrešenih prepričanjih, da ni možno mirno sožitje med državami z različno družbeno ureditvijo. Prve posledice take politike so škodljivo vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, čeprav se proti taki škodljivi uradni politiki vedno bolj dvigajo tisti ljudje v socialističnih državah, v Angliji, Franciji in v Vatikanu, ki smatrajo poseganje notranje zadeve drugih za dejanje, ki škoduje svetovnemu miru in suverenosti posameznih držav. Zaradi tega je popolnoma logično, da je taka politika privedla njene zagovornike do tega, da vidijo samo tisto, kar se dogaja drugje, da uživajo zaradi težav drugih — ne vidijo pa težav našega ljudstva in ne znajo izbrati tiste poti ki bo našemu ljudstvu nudilo boljše možnosti življenja. SDZ in SKS mnogo govorita o potrebi slovenske e-notnosti, ki naj zajamči naš obstoj in razvoj na kulturnem in gospodarskem področju. Kako si je mogoče sploh zamisliti tako enotnost, ali bolje sodelovanje vseh pripadnikov naše manjšine, če je glavna zahteva SDZ in SKS' ohranitev ozke politične organizacije, v kateri že zaradi številnih političnih prepričanj pripadnikov naše manjšine ne bi bilo prostora za vso našo manjšino. Program liste občinske enotnosti za občino Doberdob Kandidati liste sObčinske enotnosti«, ki ste jih sami izbrali, so si za delovanje občinske uprave v bodočih 4 letih postavili naslednji program: 1. Borili se bomo za deželno avtonomijo in za u-resničenje vseh določil ustave, da se zagotovijo vse narodne pravice Slovencev. 2. Vse upravne posle bomo nepristransko reševali in ne bomo delali nobenih razlik niti proti posamezniku niti proti zaselkom in središču naše občine. V zaselkih bomo postavili vaške komisije, da bodo pomagale svetovalcem pri delu. Zavedamo se, da je dobra le tista občinska uprava, ki ima vedno pred seboj koristi vseh občanov. 3. V notranjem poslovanju občine se bomo posluževali dvojezičnosti, in naša skrb bo, da bomo vsem občanom poročali o tiašem delovanju ter da bomo pri večjih investicijah upoštevali glas zbora volivcev. 4. Skrbeli bomo za gospodarski napredek v občini, zlasti s prirejanjem primernih gospodarskih in strokovnih tečajev. Dali bomo pobudo za predavanja in za ustanovitev javne ljudske knjižnice, ker se zavedamo, da bomo z dvigom omike pomagali vsej občini. Glede javnih naprav si postavljamo naslednje cilje: a) stalno popravljanje občinskih cest; ureditev ceste v zgornjem delu Jamelj; b) izvedli bomo dokončno elektrifikacijo v vseh zaselkih občine; da se zagotovi boljši dotok električne struje, bomo predlagali zgradi- tev transformatorske k“btne; c) zboljšanje vodovodne mreže v Doberdobu in napeljavo vodovoda po zaselkih; d) poskrbeli bomo za gradnjo novega šolskega poslopja v Jamljah in da bo stavba otroškega vrtca v Doberdobu stužila svojemu namenu; skrbeli bomo, da bodo vse šole opremljene z ličili; e) za ublažitev stanovanjske krize se bomo zanimali za zgraditev stanovanjske hiše; f) skrbeli bomo, da se zgradi v Doberdobu zdravniški ambulatorij; g) zgradili bomo avtobusno postajališče pri Bonetih; h) zanimali se bomo za napeljavo telefona v Jami je; i) novo pokopališče v Dolu. 6. Zahtevali bomo revizijo katastra, zato da bo zemljiški davek urejen po resnični vrednosti zemlje. 7. Pri vsem našem delovanju bomo pazili, da bodo stroški skrčeni na najnujnejše. Prav tako bo občinska uprava skrbela, da bo odmera davkov pravična in v skladu z resničnim gospodarskim stanjem. S tem programom se predstavljamo na volišče prepričani, da nas bodo volivci naše občine razumeli in da bodo podprli naše napore. Kandidati liste Ferletič Jožef, delavec, Doberdob; Gergolet Andrej, kmet, Doberdob; Jarc Andrej, delavec, Doberdob; Lakovič Rado, kmet, Doberdob; Lakovič Slavko, delavec, Doberdob; Lavrenčič Karlo, delavec, Doberdob; Boneta Karlo, delavec, Dol; Peric Mirko, delavec, Dol: Vižintin Viktor, visokošo- lec, Dol; Foccaro Alojz, delavec, Jamlje; Pahor Jožef, kmet, Jamlje; Lavrenčič Stanko, delavec, Poljane, Večkrat smo že poudarili, in to danes ponavljamo, da smo za veliko širšo enotnost, ki naj zajame našo manjšino kot celoto; smo za enotnost vseh na področju kulturnega, gospodarskega, športnega delovanja, skratka v vseh panogah, samo da jih ne bi razjedalo politično strankarstvo. Kdor meni, da je neodpustljiv greh, če smo «svojo nekoč samostojno politično organizacijo razpustili« (Demokracija od 23. nov. 1956), tedaj pripominjamo, da smo to napravili v korist tiste široke enotnosti naše manjšine. ki naj zajame vse nepolitične sektorje našega delovanja. Ce pa kdo meni, da moramo Slovenci imeti za vsako ceno svojo politično stranko ali organizacijo, tedaj naj si dobro prebere sledeče besede; SDZ in SKS ne marata enotnega sodelovanja vseh Slovencev na kulturnem in gospodarskem področju, ker nočeta izginiti kot tipičen organizem za ščuvanje naše manjšine proti sosednji državi, ki nam je zajamčila mir na tukajšnji meji; preprečevanje enotnega reševanja narodnih, gospodarskih ir. kulturnih vprašanj pa najlaže dosegata prav s poudarjanjem potrebe po »samostojnih« političnih organizacijah, ki naj bi še nadalje služile kot uspešno sredstvo za prepire, v katerih bi naša manjšina še bolj krvavela in otopela za o-brambo skupnih ciljev. Glede samostojnosti političnih organizacij pa menimo, da bi se nihče drug kot SDZ in SKS ne mogli, v kolikor se zaradi znanih dogodkov že nista odpovedali svoji politični . «samostojnosti», saj sta obe skupini pokazali na zadnjih državnozborskih volitvah, kolikšna je njihova politična «samostojnost», ko sta s črnim na belem zahtevali v glasilih od svojih volivcev, naj glasujejo za Krščansko demokracijo, čeprav bi se moralo ljudem, ki vodijo »samostojne« politične organizacije, tako dejanje upirati, če zaradi drugega ne vsaj zaradi narodnih pomislekov. Kaj so dobili v zahvalo za to deganje goriški voditelji SDZ in SKZ? Ali je KD kdaj pozneje povedala svoje stališče do Slovencev? Ali je KD to napravila vsaj na Goriškem, ko je imela svoj pokrajinski kongres? Ali so parlamentarci KD v zahvalo za glasove Slovencev (odnosno lipe) predlagali v parlamentu razpravo o slovenskih šolah na Goriškem, ali pa so to napravili predstavniki leve opozicije (KPI, PSI)? Ali so parlamentarci KD predlagali revizijo zakona o prosti coni, kjer naj bo v upravnem odboru tudi predstavnik občine Sovodnje, ali pa so to napravili parlamentarci KPI? Naj povedo pri SDZ, zakaj so prav pri KD tako proti dgželni avtonomiji, o kateri menimo, da je potrebna za napredek dežele in tudi pravice Slovencev? In slovensko šolstvo v Gorici! Zupan dr. Bernardis od tiste KD, za katero sta se »Demokracija« in »Katoliški glas« tako zavzemala, je vedno govoril, da je s slovenskimi šolami v Gorici vse v redu. V programu SDZ za Goriško pa beremo, da se šele «zahteva enakopravnost slovenskega šolstva«. Na vsa ta vprašanja bi morala SDZ in SKS odgovoriti negativno. Krščanska demokracija hlapčičev ni sprejela, pa čeprav so se ji sami ponudili. S čim se bosta pohvalili, ko sta napravili s pozivi, naj se glasuje za KD, narodu tako lepo uslugo? Končno naj izrazimo mnenje ljudi okoli SDZ glede njenega stališča in pisanja v dveh glasilih, ki pravijo, da ni mogoče živeti samo od #borbe za narod«, ker je to nekaj, kar se ne da ugrizniti, vsaj za ogromno večino ne. Nimajo stališča do gospodarskih vprašanj, do proste cone, do obmejnega prometa, do demokratizacije javnega življenja, kjer vlada hudo izkoriščanje, kjer nimajo notranjih komisij, kjer se ne spoštujejo delovne pogodbe. Vodstvo pa ne upošteva demokratičnih pripomb članov, da je treba taka vprašanja poudarjati, jih obravnavati, da je treba skratka dati tako orientacijo, ki bo poudarjala socialnost krščanskega nauka, ki ga v državi zagovarjajo številni napredni katoliški ljudje. Stvarne pripombe naletijo na gluha ušesa, povzročajo nezidcvolj-stvo, odstopanje... Nasprotno pa smo opazili zanimivo koketiranje »liberalne« »Demokracije« z goričkimi liberalci (Partito Libe-rale Italiano), znanimi bra- nilci interesov kapitalistov in veleposestnikov. Ali se tako branijo interesi našega delovnega ljudstva, in ker je gospodarska podlaga važna za narodni obstoj in razvoj, tudi interesi naše manjšine? Stalinist Rakosi je odgovoren za dogodke na Madžarskem, ker je raje blatil Jugoslavijo kot pa ugodil potrebam svojega ljudstva. Po sorodni poti gredo danes tudi voditelji Kp in drugih desničarskih strank, da odvrnejo pozornost italijanskega delovnega ljudstva od hudih notranjih vprašanj, med katerimi je predvidena splošna podražitev življenjskih stroškov logična posledica agresivnega napada zahodnih kolonialistov na suvereno egiptovsko državo. Prav tako kratkovidni so tudi pri SDZ in SKZ, ki po svojih glasilih hujskajo na križarsko vojno proti naprednim silam v svetu, življenjska vprašanja našega ljudstva pa zanemarjajo. E-den izmed mnogih dokazov je prav nezadovoljstvo šte^ verjanskega prebivalstva z občinsko upravo ter njegove zahteve (ki jih nikakoi ne odobravamo) po priključitvi h Gorici. Nič čudnega zato, če je po okoliških vaseh prev.adala želja po zbliževanju in odpravljanju hladne vojne med našo manjšino, kar je našlo Tov. dr. LAMBERT MERMOLJA, nosilec Liste naprednih Slovencev v Gortci izraz v sestavi list Občinske enotnosti, na katerih so ljudje, ki hočejo sestaviti dobro upravo, ki naj nepristransko skrbi za vse občane. Zaradi nepriljubljene politike SDZ in SKS je eden izmed voditeljev, občinski in pokrajinski svetovalec g. Rudi Bratuš pristopil kot neodvisen kandidat na Listo naprednih Slovencev. Vsako prizadevanje njegovih bivših sodelavcev, da bi njegovo ravnanje tolmačili na grd in človeško nesprejemljiv način, ki se upira zdravi pameti, ne bo imelo uspeha. Pač pa nam ravnanje g. Bratuša kaže, da marsikdo ne deli svojega mnenja s politiko SDZ in SKS, ker ji gre predvsem za strankarske koristi. Prepričani smo, da bodo naši ljudje presodili, kdo dela za narod z besedami in kdo z dejanji, in kdo mu lahko pomaga pri reševanju gospodarskih, narodnih in socialnih vprašanj. G. V. Naš tede pregled Vsak dan postaja pedno bolj očitno, da je tako imenovana Kadarjeva vlada na Madžarskem povsem brez moči pred pasivno rezistenco madžarskega ljudstva. Gre za edinstven primer «vlade», ki naj bi teoretično predstavljala revolucionarne težnje delavskega in kmečkega sloja, dejansko pa nima pri teh slojih nobene zaslombe. Se več: ta vlada ima proti sebi tudi madžarski delavski razred. Kljub temu, da vlada pristaja v glavnem na zahteve predstavnikov stavkajočega delavstva, je gospodarska dejavnost v deželi še vedno paralizirana. Paradoks sedanjega položaja je vprav v tem: medtem ko si vlada prizadeva, da bi delavstvo prepričala, da se njeni nameni in cilji povsem krijejo z zahtevami madžarskega delovnega ljudstva, le to ne smatra Nadarjene vlade za svojo vlado. Kje tiči vzrok za nezaupanje ljudstva do te vlade? Vzrok je vendar na dlani: ta vlada ni izšla iz ljudstva, ampak je prijadrala na sovjetskih tankih, in če se še danes sliši njen glas po budimpe-štanskem radiu, se ima za to zahvaliti le prisotnosti sovjetske vojske v deželi. Ta vojska je, hočeš nočeš, povezana z najbolj tragičnim razdobjem madžarske zgodovine, ko so neomejeno vladali Rakosi in njegoni pristaši. Cim se je ljudstvo proti tem ljudem uprlo, je sovjetska vojska te ljudi podprla in dokončno kompromitirala najprej Nagyja, nato pa še huje Kadarja, ki je storil po vrhu še nepopravljivo napako, da ni izdal znanega proglasa Program liste občinske enotnosti za občino Sovodnje Kandidati liste »Občinske enotnosti«, katere ste sami izbrali, so si postavili za delovanje občinske uprave v bodočih 4 letih naslednji program: 1. Borili se bomo, za deželno avtonomijo in za u-resničenje vseh določil ustave, da se zogotovijo narodne pravice Slovencev. 2. Vse posle bomo reševali nepristransko in ne bomo delali nobenih razlik niti P roti posameznikom niti proti zaselkom in centru naše občine. V zaselkih bomo postavili vaške komisije, da bodo pomagale svetovalcem pri delu. Zavedamo se, da je dobra le tista občinska uprava, ki ima vedno pred seboj koristi vseh občanov. 3. V notranjem poslovanju občine se bomo posluževali dvojezičnosti, in naša skrb bo, da bomo vsem občanom poročali o našem delovanju ter da bomo pri večjih investicijah upoštevali glas zbora volivcev. 4. Skrbeli bomo za gospodarski napredek v občini zlasti s prirejanjem primernih gospodarskih in strokovnih tečajev. Dali bomo pobudo za predavanja in za ustanovitev javne ljudske knjižnice, ker se zavedamo, da bomo z dvigom omike pripomogli vsej občini. 5. Borili se bomo še dalje, da se dokončno izvede zakon o prosti coni in da se reši rekurz, ki leži v Rimu že dve leti. Zahtevali bomo, da bo tudi naša občina zastopana v odboru za prosto cono. 6. Glede javnih del smo si postavili naslednje cilje; a) stalno popravljanje in urejanje občinskih cest. Vztrajali bomo pri asfaltiranju glavne poti; b) z napeljavo novega vodovoda bomo poskrbeli, da bodo dobili vsi zaselki zdravo pitno vodo; c) napeljali bomo električno luč za tiste hiše v Rubijah, ki je še nimajo; d) poskrbeli bomo za regulacijo in kanalizacijo ceste v Rupt in na Peči; e) da prihranimo izgubo časa in potrebne poti, bomo zgradili občinsko tehtnico v Sovodnjah; f) likvidirali bomo preostala jusarska zemljišča na Vrhu in na Peči; g) skrbeli bomo za reui-zijo katastra za tiste parcele na Vrhu, ki ne plačujejo sorazmernega davka, tako da bo zemljiški davek pravilno odmerjen; h) zgradili bomo otroški vrtec za Rupo, Peč in gornje Gabrije in skrbeli, da bodo otroški vrtci in osnovne šole čimbolj opremljene z učili; i) za ublažitev stanovanjske krize bomo zgradili šest-stanovanjsko hišo; j) napeljali bomo telefon in postavili javno gouorilni-co na Vrhu in drugo za Gabrije, Peč in Rupo; k) skrbeli bomo za olep-šavanje vasi (hiše, ceste itd.). 7. Pri vsem našem delovanju bomo pazili, da bodo stroški znižani na najnujnejše. Občinska uprava bo tudi skrbela za pravično odme- ro v skladu z resničnim gospodarskim stanjem. S tem programom se bomo predstavili na volitvah prepričani, da bodo volivci naše občine pravilno ocenili in podprli naše napore. Kandidati liste Ceščut Jožef, kmet, Sovodnje; Cotič Ivan, pek, Sovodnje; Gulin Ivan, kmet Sovodnje; Tomšič Andrej, rokodelec, Sovodnje; Tomšič Anton pok. Ivana, kmet, Sovodnje; Tomšič Anton pok. Antona, kmet, Sovodnje; Pipan Andrej, kmet, Gabrije; Kosič Karel, delavec, Ru-pa; Tomšič Salomon Jožef, kmet, Rupa; Cernic Marij, delavec, Vrh; Devetak Bogomil, delavec, Vrh; Malič Leonard, delavec, Peč. Program liste občinske enotnosti za občino Steverjan Kandidati liste eOBCIN-SKE ENOTNOSTI», ki ste jih sami izbrali, so si za delovanje občinske uprave v bodočih 4 letih postavili naslednji program: 1. Borili se bomo za deželno avtonomijo in za u-resničenje vseh določil usiu-ve, da se zagotovijo vse narodne pravice Slovencev. 2. Vse upravne posle bomo reševali nepristansko in ne bomo delali nobenih razlik nni proti posamezniku niti proti zaselkom in središču naše občine. V predelih bomo postavili vaške komisije, da bodo pomagale svetovalcem pri delu. Zavedamo se, da je dobra le tista občinska uprava, ki ima vedno pred seboj koristi vseh občanov. 3. V notranjem poslovanju občine se bomo posluževali dvojezičnosti, in naša skrb bo, da bomo vsem občanom poročali o našem delovanju ter da bomo pri večjih investicijah upoštevali glas zbora volivcev. 4. Skrbeli bomo za gospodarski napredek v občini, zlasti s prirejanjem primernih gospodarskih in strokovnih tečajev. Dali bomo pobudo za predavanja in za ustanovitev javne ljudske knjižnice, ker se zavedamo, da bomo z dvigom omike pripomogli vsej občini. 5. Glede javnih del si postavljamo naslednje cilje: a) stalno urejevanje občanskih cest, zlasti tis tih, ki so v slabšem stanju; b) skušali bomo doseči napeljavo pitne vode z vztraj- nim prizadevanjem, da se poišče najboljša pot za rešitev; c) posredovali bomo pri odgovornih ljudeh, da se napelje električna razsvetljava v vse predele občine; d) poskrbeli bomo za pokopališče v Jazbinah; e) s postavitvijo kažipotov, ureditvijo cest, olepša-njem vasi in z raznimi pobudami bomo skušali privabiti v vas čimvečje število turistov; f) skrbeli bomo, da bodo šolska poslopja snažna in o-premljena z učili; g) uredili bomo anagraf-ski u red, da bodo podatki vseh občanov točni; 6. Občinski upravni stroški bodo skrčeni na najnujnejše. Občinska uprava bo skrbela za pravično odmero davkov v skladu z resničnim i gospodarskimi možnostmi posameznikov ter bo objektivno reševala vsak priziv proti dosedanji odmeri. S tem programom se predstavljamo na volišče prepričani, da nas bodo volivci naše občine razumeli in podprli naše napore. Kandidati liste Kandidati občine Steverjan Stekar Slavko, kmet -Steverjan, Kakence; Humar Jožef, kmet - Steverjan, Križišče; Klanjšček Ciril, kmet -Steverjan, F.ukence; Komic Franc, kmet - Steverjan, Sčedno; Koršič Jožef, kmet - Steverjan, Jazbine; Mačus Anton, kolon - Steverjan, Sčedno; Mačus Franc, kolon — Steverjan, Britof; Planišček Karel, kolon -Steverjan, Križišče; Rožič Jožef, kmet - Steverjan, Britof; Stekar Bruno, kmet - Steverjan, Kakence; Vogrič Anton, kmet - Steverjan, Kakence; Vogrič Just, kolon - Steverjan, Ašči, pred nastopom sovjetske voj ske, ampak šele takrat, ko je sovjetska vojska že prevzela pobudo v svoje roke. Mi smo torej opozorili na te usodne napake, in danes morajo tudi najbolj kratkovidni in zaostali pristaši stalinističnih metod ugotoviti, da so te napake privedle na Madžarskem do položaja, ki je brez izhoda. K temu brezupnemu položaju so se pridružile še nove napake, kakor na primer aretacije in tudi deportacije ljudi, ki so se u-deležili upora, in to v položaju, ko se vlada obupno bori za zaupanje ljudstva. Delna priznanja in zanikanja s tem v zvezi so kaj malo prepričljiva, ko pa vedo tisoči in tisoči beguncev povedati o nasprotnem. Koliko pa veljajo taka in podobna zanikanja pa moremo soditi tudi po najnovejšem, nezaslišanem dogodku, da se Kadarjeva vlada ni niti najmanj uprla, še manj pa protestirala proti naravnost gavgstrski ugrabitvi Nagijja, njegovih sodelavcev, družin, žena in otrok, ko so, po dogovoru z madžarsko in jugoslovansko vlado, zapustili jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti, in ki bi se, po istem dogovoru, morali vrniti na svoje domove. To je spet nova, izgubljena bi tka v borbi te vlade za zaupanje madžarskega ljudstva. In ne le, da Kadarjeva vlada ni protestirala proti ugrabitvi, kljub temu, da je s svojim podpisom jamčila za to, da se bodo Nagy in tovariši vrnili na svoj dom, ampak je celo izdala uradno poročilo o edogodku«, iz katerega smo izvedeli, da je Nagyju in tovarišem, ki so se 4. t. m. zatekli v jugoslovansko poslaništvo. 22. t. m. «potekla (!?) pravica azila«, da so «Nagy in njegovi prijatelji že pred vec kot dvema tednoma (to je skoro isti dan, ko so se zatekli v jugoslovansko poslaništvo! op. ur.) zaprosili via-do za dovoljenje, da bi zapustili madžarsko ozemlje in odšli v drugo socialistično državo«!! Iz tega poročila izhaja, da pravica azilu (ki je po sem civiliziranem svetu neomejena) traja v Budimpešti osemnajst dni; da so se Nagy in tovariši zatekli pomotoma v jugoslovansko poslaništvo, in da jim je madžarska vlada izpolnila srčno željo, da bi šli v «neko drugo« socialistično državo (morda celo v Sovjetsko zvezo, kjer bi jih Rakosi sprejel z odprtimi rokami)! Dnevi te vlade so torej šteti. Ce je bilo do sedaj še upati, da si bo s priključitvijo sil, ki imajo zaupanje pri ljudstvu, podaljšala življenje, so ji ti poslednji dogodki odvzeli še to poslednjo možnost. Tega svojega tragičnega položaja se Kadarjeva vlada tudi dobro zaveda in ga javno priznava. 23. t. m. je po bud impeštanskem radiu dejala; «Pred enim mesecem je ljudstvo glavnega mesta začelo svojo revolucijo. Tisoči ljudi so žrtvovali svoje življenje za sveto stvar naše dežele. Mi se zavedamo, da nameni te revolucije, za katero se je borilo z orožjem naše ljudstvo, naša mladina, naši delavci, naši kmetje in naša vojska, še niso doseženi; toda trdno smo prepričani, da kri naših najboljših sinov ni tekla zaman in ml moramo nadaljevati in bomo tudi nadaljevali borbo z miroljubnimi sredstvi. Madžarsko ljudstvo zahteva neodvisnost in suverenost svoje države. demokratizacijo političnega življenja, spoštovanje volje državljanov in imenovanje resnično ljudske vlade. Ce bomo ohranili našo enotnost, in dobro premislili naše nadaljnje korake, bomo dosegli neodvisnost, toda to zahteva predvsem imenovanje prave koalicijske vlade«. Pot do vlade, ki jo bo ma-žarsko ljudstvo sprejelo, je še dolga, zlasti pa je še dolga pot do resnično ljudska Iliade, ki mora biti svoboden izraz volje madžarskega delovnega ljudstva. Krepitev stalinističnih tendenc tako v Sovjetski zvezi sami, v drugih vzhodnoevropskih državah in v nekaterih komunističnih strankah na Zapadu ne obeta nič dobrega. Njihova začasna zmaga ne bt le zavrta nadaljmega socialističnega razvoja v teh deželah in pripravila pot nopim tragedijam, ampak bi i tegni-la negativno m morda celo u-sodno vplivati na nadaljnji razvoj dogodkov v svetu, ki živi že v itak napetem ozračju zaradi skrajno nespametne politike nekaterih velesil, predvsem Velike Britanije in Francije, kt ju je razredna kratkovidnost potisnili v slepo ulico, iz katere losta mogli izpleči le z vrnitvijo na pot doslednega spoštovanja načel ustanovne listine ZN, Vsakršno njuno izmikanje spoštovanju teh načel ne koristi niti Veliki Britaniji, uiti Franciji niti Izraelu, u-tegnilo pa bt samo le še bolj zaplesti položaj na Bližnjem vzhodu in zavleči rešitev sueške krize, posledice katere *e če čutijo v vseh zapadnoev-ropskih deželah. d. h. r : ^ PRISPEVEK ZA MLADINSKI NOVOLETNI NATEČAJ J Od severovzhoda je zapihal veter in pripodil s sabo oblake. Nenadoma in nepričakovano. Zagrmelo je, nato zopet m zopet in začelo je deževati. Pred kratkim se je končala druga kmopredsta-va in ulice so bile polne nc vse strani hitečih ljudi, katere je dež resnično presenetil, kajti popoldne je bilo jasno in sončno. Grmelo je vse bolj in bolj in tudi lilo je močneje. »Izlilo se bo, potem se pa vnese,» je pomislil Karlo, »Nekje počakam.« Na nasprotni strani ulice je opazil odprta vrata. Stekel je, stopil v lužo, zaklel in planil v vežo. Z roko si je šel preko čela in po laseh, nato je segel v žep, vzel robec in si obrisal obraz. V kotu za vrati je opazil senco: ženska. Pokimal ji je v pozdrav. Stopil je do vrat, da je lahko v luči, ki je padala s ceste, videl koliko je moker. Na montgomerg-plašču je bilo samo tu pa tam opaziti sledove debelejših kapelj, vendar česar ni videl, je občutil, ko je šel z roko preko njega; tudi v čevljih je čutil vlago. Zopet se je ozrl v senco v kotu. Ni se motil, bila je ženska; zdaj je že razločno videl njen obris. — Kdo ve, morda je mlada? Morda je dekle? Bržkone je najmanj vsaj poročena. Morda pa je vendarle dekle. Je lepa ali grda? — Sel je počasi gor in dol po veži in obstal s hrbtom obrnjenim proti vratom: prižgal je luč. Nekaj časa je gledal zaprašeno, z žico obdano žarnico, nato je pogledal stopnice in stene okoli sebe: poslopje je bilo že precej staro. Obrnil se je, počasi šel k vratom, mimogrede narejeno malomarno pogledal žensko v kotu- Presenečen je obstal: poznal jo je. Ze nekajkrat jo je srečal na univerzi. Študirala je francoščino kot on in menda angleščino. Sicer ni z njo še nikoli govoril, ker se mn ni še nudila prilika, saj so se predavanja pričela šele pred dobrim tednom. Toda že prvi dan jo je opazil: bila je med najlepšimi; neki kolega, ki so mu ugajale samo črnolase, je trdil, da je najlepša. Gledala sta se in se smehljala: tudi ona ga je spoznale. Hotela je nekaj reči in je le na pol odprla usta, pa se je premislila. »Se kaj poznava?» je vprašal in stopil korak bliže. »Menda.* Dal ji je roko: «Ker itak prej ali slej se morava spoznati: Karlo■» »Jana.* Smehljala sta se. »Vidim, da niste bila pripravljena na dež* je dejal on, motreč njeno obleko. Bila je oblečena v švetlosiv, po telesu krojen tailleur. »Ampak saj prej, ko sem šla v kino, ni niti najmanj kazalo k dežju. No, si lahko mislite, kako me je prijetno iznenadilo, ko sem prišla ven in je začelo grmeti. Tako lepo popoldne — pa poglejte zdaj!* »A je vedno tako tu v Ljubljani?* »O, ni. Ampak zimi se bližamo. — Vi ste tujec?* »Tržačan.* »Se mi je zdelo * «Kaj pa ste gledala, če smem?* »V Komuni, predvajajo ze- Ijudje da so drugačni? Kakšni pa so? Tržačani? Seveda so Tržačani, če pa so iz Trsta! A, s tem, da reče, da so Tržačani, pove pač že vse? Zunaj pa je deževalo, kot dežuje redkokdaj. Ulice so bile popolnoma prazne. Na mokrem asfaltu so trepetali odsevi redkih neonskih napisov. Kdaj pa kdaj je mirno privozil avto, potem pa je bilo zopet vse tiho. Slišati je bilo le šumenje dežja. Govorila sta mnogo, da bi jima čimprej minil čas. Pogovor je nanesel na italijanščino. »Vse kar vem,* je dejala ona »je, da signorina pomeni gospodična in bella lepa.* Smejala se je. »Trst se pravi Trieste, si?. — Trieste e bello. Prav?* pa tam so na asfaltu trepetali odsevi neonskih luči. * * * ((Zasedeno?* Karlo je prikimal. — Morda je pa le ne bo, ne pride, kol včeraj. Manjka samo še pet minut do začetka predavanja, zakaj je še ni? Nestrpno se je premikal na stolu in neprenehoma pogledoval proti vratom, ki so se stalno odpirala in zapirala a nje ni in ni hotelo biti. Gotovo ne pride — kot včeraj. Morda se je prehladila, leži. Tedaj je vstopila. Videl je kako je zardela, ko ga je zagledala in čutil je, da je tudi sam zardel. Pomežiknil ji je, pokazal na stol. MIROSLAV MORJE »No, no, bella signorina.* je odkimal on, »Trieste e bella in ne bello. Zenskega spola: Trieste e nostra.* »Kaj pa to pomeni?* »Trst je naš!* Cez čas je dodal resno: »Samo da to sedaj se ne more prevesti: velja le v italijanščini.* Pogledal je skozi vrata. Čudno so se pačile luči na mokrem asfaltu. »Koliko je ura?* »Devet.* »Joj, a veš, da čakava tukaj že celo uro?* »Se mi ne zdi.* ji je po-duoril. »Vsekakor čakava komaj tričetrt ure.* «Osem in ena je devet.* »A sedaj je tričetrt na deveto.* »Potem pa govori, ne!* »Menda se je nekoliko uneslo.* »Kje pa!* Cez čas: »No, tudi če se je, je to zame vse premalo. Kakšna pa pridem domov!* «Stanuješ daleč?* »Precej. V Parmovi.» #Res se je nekoliko uneslo.* »Pa ne upaj, da bo prenehalo. Dobra sva do jutri zjutraj... oziroma sem.* se je popravila. »Veš kaj...* Karlo si je slekel plašč: »Obleci!* »Kaj? — A, ne!# »Daj! Hitro!* »In ti?* Pomagal ji je, da se je oblekla, ji potegnil kapuco na glavo, si privzdignil o-vratnik jopiča in jo potisnil skozi vrata. Dež jima je bil o obraz. »Druga vrata!* je zavpila. Stekla čez ulico, sunkoma odprla velika črna vrata in planila v vezo. Bila sta zasopla in mokra. »Joj, že dolgo časa nisem tako tekla!* »Daš plašč, prosim? Najbolje je, da grem takoj, ker sicer se še premislim in nevarno je, da me moraš vzeti s sabo spat.* Smehljala se je. Sla mu je z roko preko ramen in po prsih. »Saj si ves moker! — in V novembru so bili objavljeni v okviru mladinskega novoletnega literarnega natečaja sledeči prispevki: «Dan na taborjenju)) - Tabornik, »Esperanto združuje narode« -Mario Ban in «Teden» - Miroslav Morje. Komisija bo prihodnjo nedeljo objavila zmagovalca za november. Se vedno pa sprejemamo prispevke za december, ko se bo natečaj zaključil s proglasitvijo kontnega zmagovalca. lo dober ameriški film. Metro*. Nastala je tišina, ki jo je motilo le škropot anje dežju in brnenje električnega avtomata. Stopila je do vrat in pogledala na ulico- »Joj, saj danes ne bova doma!* «Kot kaže...* »Res ne misli prenehati* »Bova pa tu ostala. Meni ne bo neprijetno.* »Hm...* Obrnila se je od vrat in se nasmehnila. Tedaj je brnenje avtomata prenehalo in luč je ugasnila. »Naj jo prižgem?* »Ni treba. Cernu?* Skomignil je z rameni. »Kako pa vam tu ugaja?* je vprašala, ker nekaj sta pač morala govoriti, »Dovolite? Zdi se mi smešno, da se kolega vikata * »Saj..* »Torej?!* »No, kako ti tu...* »Tako je prav■* Zasmejala sta se. Nato ji je rad odgovarjal na vprašanja; največ ga je vpraševala o Trstu. Nikoli ni bila še tam, pa bi ga tako rada videla. Je podoben Zagrebu? Potem si ga lahko predstavlja. V Zagrebu je že bila, večkrat. Pa je lepše tam kot v Ljubljani? A, seveda je lepše, ne/. In zaradi mene.« je pristavila t.še. »Oaj, prosim!* Slekla si je plašč in mu gr dala. »Saj se že jutri vidiva na predavanjih. — Prideš, ne?« Tedaj ga je nenadoma prijela za ramena in poljubila. Nato je zbežala. Bil je presenečen. Planil je za njo, jo že na prvih stopnicah dohitel in prijel za roko. »Samo zalo ker...?« Odkimala je. Prižel si jo je na prsi in jo poljubil, nato še in še. Ni se branila. Slednjič se mu je skušala izviti iz objema, a zaman. »Prosim.* Nekaj takega je bilo v njenem glasu, čemur se ni mogel upirati. Se enkrat jo je poljubil m izpustil. Stekla je po stopnicah; femalu nate je slišal, kako so se v drugem nadstropju vrata odprla in zaprla. Stopil je ven. Počasi je šel po ulici. Dež mu je močil lese, jih lepil na čelo, mu pral obraz —- bilo je, kot da se on vsega tega ne za-teda. Hodil je počasi; slednjič se je zdrznil in obstal, nato se je spustil v tek. Deževalo je neprenehoma, kot dežuje redkokdaj. Ceste so bile povsem prazne. Tu Prikimala je. Slekla si je dežni plašč, ga dala na obešalnik, si popravila jopico, vzela torbo in se prerila med kolegi do njega. »Hvala za prostor.» »Dober dan. Zakaj te pa včeraj ni bilo?* Zopet je zardela, se popravila na sedežu in pogledala na uro — to je bil odgovor. Ni hotela priti, ni mogla, ni imela poguma. Sramovala se je tega, kar se je zgodilo, sramovala pred njim; bala se je neizogibnega srečanja z njim, nerodno ji je. V nedeljo se je prenaglila, zdaj pa ji je žal, da se je izdala. Njemu ni. Tedaj je vstopil profesor. Ko je potem predaval, si ni Karlo zabeležil ničesar. Neprenehoma je gledal samo Jano ali pa skozi okno v rr.lečnosivo meglo: tudi v megli se je izoblikoval njen cbraz. Morda je bil celo malo lepši: bil je bolj oddaljen, zasanjan, manj ženski. Jana je imela malce premesene ustnice, a nič zato. Oči ima črne. Ali ima mnogo deklet črne oči? Vsekakor ne — če jih ima ona. Lasje črni. Ni dolgo še tega, ko so mu bolj ugajale plavolase — če jo pobožaš, misliš, da imaš zlato v rokah, je dejal. Ampak če potem človek sreča tako črnolasko... Vsekakor ima oni kolega prav, ko trdi, da je najlepša. Tako je mislil, ko jo je gledal. V torek, v sredo, v petek. V četrtek in soboto nista imela predavanj skupaj. * * * V torek jo je samo spremljal do doma. V sredo sta se precej časa sprehajala po mestu. Govorila sta o vsem mogočem, največ o študiju, o izložbah, o modi v Ljubljani in Trstu, o filmih. Z nobeno besedo se nista dotaknila tistega večera. V petek sta imela predavanje popoldne. Pod večer, po predavanju, sta šla v Tivoli. Vprašal jo je, če se lahko naslednjega dne kje snideta. Poljubila ga je na lice in mu rekla, da ne ve, če bo imela čas. Ampak v nedeljo popoldne naj ga počaka doma: iskat jo pride. Rekla ni ničesar. * * * Zopet se je obetal dež: nebo je bilo že od jutra oblačne. In mrazilo je tudi. V Kamniških Alpah je že prejšnjega dne zapadel sneg. Da b: si ogrel roke, je kupil kostanjev. Pogledal je na uro: četrt na osem. Pohiteti mora. Do prijatelja ima še skoro četrt ure, četrt nazaj in potem, če ga mora še kaj počakati — no, ravno prav bosta prišla. Pospešil ,0 korak. Votlo je odmevalo od pločnika. Luči so se razlivale skozi okna v mrak na ulici. Redki so bili ljudje, ki jih je srečal; ob tem času so ulice izven centra že samotne. Ko je tako hodil je nekje opazil dobrih dvajset korakov pred sabo fanta in dekle, ki sta se pogovarjala: c n se je naslanjal na kolo, a ona je stala na robu pločnika z rokami globoko v žepih dežnega plašča, modrega dežnega plašča. Srce mu je začelo hitreje biti: spoznal le Jano. Od predavanja je verjetno šla — a, ne, v soboto popoldne nima predavanj — no, od nekod je pač šla in srečala tegale znanca. prijatelja ali kar ji pač je. — Hotel se ji je izogniti in je šel na drugo stran ulice. Neki občutek neprijetnosti je vstal v njem. Ko je prišel k prijatelj u, jv ta ravno risal. »Daj, pusti zdaj, boš nadaljeval drugič, v kino greva.* »Kam?* «V Komuno.« »Ne morem, risbo moram končati.* «Boš jutri.« »Jutri je nedelja, ne-de-lja■« »Film kot jih redko vidiš v Ljubljani.* »Ameriški?* ((Ameriški. Metro. Vsi pravijo, da je zelo dober.* «No, bova šla pa jutri.« »Ko pa je danes zadnjič-* »In moja risba?* < »K vragu!* »Tebi je lahko govoriti. Da bi bil ti na strojni... Naj vzamem dežnik?» »Ni treba. Danes ne bo še deževalo. — Ne, ne, bo bolje, da ga vzameš, da se ne boš potem kesal.« V mesto grede je Karlo govoril prijatelju o marsičem, a da je videl Jano, tega mu ni povedal. Ko sta se bližala kraju, kjer je še nekako pred četrt ure stala z neznancem, je občutil čuden nemir in s prijetnostjo mešano neznano grenkobo. Bal se je, da bo še tam; ko pa je videl, da je ulica povsem prazna, se je nasmehnil. Mimo vogala tiste hiše, blizu katere je prej stala Jana z. neznancem, sta šla in opazilo tam na zid naslonjeno kolo; ne daleč vstran se je dekle, ki je zaslišalo njune korake, izvila iz fantovega objema. Se enkrat mu je ponudila svoje ustnice, nato je odhitela naprej po ulici. Črnolaska v modrem dežnem plašču: Jana. Neznanec je vzel kolo in se počasi odpeljal mimo njiju v nasprotno smer. Karlo je pobledel in obstal. Pogledal je prijatelja in se v zadregi cinično nasmehnil: «Si vzel dežnik?* Prijatelj ga je pogledal: kaj ne vidi, da ga je vzel? »Veš, slabo je, če te dež preseneti.* Frijatelj ga je debelo gledal. Ni razumel. Karlo je nehote zavzdihnil, segel v žep in mu dal vstopnici za kino: »Mojo lahko prodaš.« Prijatelju se je zazdelo, da je uganil; nagonsko je pogledal proti kraju, kjer sta se še malo prej onadva poljubljala, nekaj časa nemo o-pazoval Karla. »Misliš—?* Karlo se je smehljal in mu ponujal vstopnici. «Si jo spoznal?* »Vzemi!* Skomignil je z rameni in vzel. Nato je pogledal vzdolž ulice, zmajal z glavo in se zakrohotal. Karlo je šel ta Jano. Dohitel bi jo lahko, ko je bila že blizu donia. Ni hotel, sledil ji je v primerni razdalji. Hitro je stopala po temni, prazni ulici, ni se ozrla. Ko je prišla do doma, odprla velika črna vrata in izginila v veži, je obstal. Vrata so se počasi zaprla. Ni čakal dolgo, da je v drugem nadstropju zagorela luč. «Pravzaprav ni niti tako lepa. In potem — ko bi bila vsaj plavolasa... tako pa...« Takrat je opazil, da je začelo pršiti: »Prekleto!* Se enkrat je pogledal na razsvetljena okna v drugem nadstropju in se nasmehnil: »Jutri bo spet nedelja. — In deževalo bo menda tudi. Svinjsko vreme.* Skomignil je z rameni in odšel. V kino. Skoda zamuditi film. Ameriški. Metro-Goldwyn-Mayer. Tak kot jih redko predvajajo v Ljubljani. Deževalo je, a deževalo, kot dežuje vedno. Leno. Ulice so bile skoro prazne. Tu pa tam sc na mokrem asfaltu trepetali odsevi neonskih luči. Mladinska dramska skupina prosvet. društva »Igo Gruden* iz Nabrežine, katere člane vidimo na sliki, je priredila pretekli teden lepo uspelo Cantinijevo trodejanko »Klatež* FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Znamka v spomin koncentracijskih V Vzhodni Nemčiji so izdali . dala znamko za 10 ' ■ priložnosti 77. nemškega K. znamko, ki ima namen zbrati določena sredstva za zgraditev spomenika v koncentracijskih taboriščih. Znamka ima nominalo 28+80 pfenigov. Torej bo 80 pfenigov od vsake znamke šlo v sklad za zgraditev spomenika. Znamka je karminske barve, na vinjeti je prikazana maketa spomenika v Buchenvvaldu, Ravensbruecku, Sachsenhausnu. Ista poštna uprava je izdala že tradicionalni znamki za velesejem v Leipzigu; prva znamka za 10 pfenigov prikazuje čipke iz Plauena, druga za 20 pfenigov pa jadrnico. Tudi Zahodna Nemčija je izdala v zadnjem času precej znamk. Poleg dveh evropskih znamk za 10 in 40 pfenigov, ki so podobne italijanskim, je iz- OB PRVI LETOŠNJI ŠTEVILKI TRŽAŠKEGA MLADINSKEGA LISTA mm mm mpmaa* Mf*y jffffi ffffiT VflTf V CALEB » ZE TRETJE LETO MED a 0VENSK0 MLADINO Poleg nove naslovne strani, j‘e tudi vsebinsko v letošnjem letniku marsikaj novega V zadnji številki ljubljanske revije »Naša sodobnost« je izšel članek — Poganjki v zamejstvu. V njem je govora o koroškem «Mladem rodu«, 'tržaških ((Literarnih vajah« in »Galebu«. Pri tem skoraj človek ne more mimo nekega hladnega dejstva. Med temi tremi mladinskimi revijami je «Galeb» najmlajši, saj sta izšla vsega le dva letnika in še ta dva močno okrnjena. Kje in kakšni so vzroki, saj je prav »Galeb« imel v nekdanjem Ribičičevim «Mladem rodu« čudovitga predhodnika in ne bi bilo treba drugega, kakor navezati se na tradicijo in jo nadaljevati. In vendar do tega ni prišlo, oziroma je prišlo šele v šol. letu 1954—55 razmeroma zelo pozno, z veliko zakasnitvijo. Sodeč po prvih dveh okrnjenih letnikih •Galeba« ne moremo reči, da ne bi bil mladini dobrodošel prijatelj, pač pa ravno nasprotno. Mladina ga je sprejela za svojega in bi ga močno pogrešala, če bi ga ne bilo. Nekdanji »Mladi rod« se je porodil in razvijal ob krepkem organizmu združene učiteljske organizacije. «Galebu» pa so botrovale popolnoma drugačne in zanj niti najmanj ugodne okoliščine. Ostra ideološka diferenciacija je še do pred -tpiion aseu B[BAajO[ uiii(}EZ5( stvo v tri stanovske organi- j zacije. Ce bi do korenin pretresli to edino-dejstvo, bi spoznali. da je iz njega izviralo vse tisto, kar je «Galeba« v njegovem razvoju in njegovi rasti tako oviralo. Zdaj je to premosteno. V letošnjem šolskem letu «Galeb» več ne go-jstači po privatnih stanovanjih, temveč je našel svoj edini pravi dom. Sindikat slovenskih šolnikov, ki združuje tri nek- Uva prizora iz igre »Klatež* danje stanovske organizacije, ga je sprejel pod svojo streho. V letošnjem šolskem letu se nam je «Galeb» tudi predstavil v novi zunanji opremi. V kritiki, ki je svoj čas izšla v koprski reviji «Bori» je pisalo, da se ne more niti ena slovenska mladinska revija ponašati s tako lepo naslovno stranjo. Mislim, da je bilo mnenje kritike pravilno. Toda •ljudje imamo radi spremembo in zlasti mladina se ob njej razveseli. »Naš rod« v Sloveniji je svoj čas vsak mesec izšel z novo naslovno stranjo, nad katero so se otroci vselej znova vzradostili. Sedanja »Galebova« zunanjost je malce izgubila v svojem liričnem na-dahnjenju, morda tudi v svoji simboliki in slikarju dr. Robertu Hlavatyju se ni tako izrazito posrečila kot prvikrat. Zlasti barvi morja in neba se nekoliko preveč bijeta med seboj in tako izgubi celota na tistem toplotnem učinku. O-stal je galeb, ta pravljični ptič, simbol morja in obale, po katerem je revija dobila svoje ime. Tudi vsebinsko je v letošnjem letniku marsikaj novega. Predvsem barvne ilustracije, ki delujejo silno učinkovito in poživljajoče ter že same po sebi približujejo mladim bralcem vsebino. Odpadla je gusarska zgodba Vladka Kogoja #Kapitan Peter« v ilustraciji Sama Pahorja, Snov se je že nekako preveč odmaknila in vezo nazaj je še odraslemu težko najti, kaj šele otroku. Sedanji uredniški odbor je to upošteval in je zgodbo nezaključeno opustil, to brez vsake večje škode. Saj se nekako isto dogaja tudi s povestjo Jožice K. Martelanče-ve, ki se bo prihodnjič končala, a bi se bila morala končati že lani s sedmo ali ofsmo zaključno številko. Le tako bi jo bili dobili otroci res v celoti, v kolikor celote že sama nadaljevanja ne razbijajo in prav zaradi Volkca je največja škoda, da «Galeb» ni mogel že prej iz svojih težav. Konec koncev so najboljši kritiki le otroci 'sami in ti so zgodbo o Volkcu kar požirali in jim je ni bilo nikoli dovolj. V resnični svet Volkčevih doživetij je umela Martelančeva spretno vplesti pravljični svet zakletih gradov in njih razvalin, junakov in čarovnic. Ob vsem tem pa kos naše zgodovine, ki s podrobnimi učiteljivimi pojasnili lahko zaživi v otroški duši. Spet se srečamo kar v treh sestavkih z Vladkom Kogojem, ki bi utegnil biti naš najboljši zamejski fabulist. Ze v prvih dveh letnikih bi bilo izšlo več njegovega, ko bi zgodba o »Kapitanu Petru« ne zavzela toliko prostora. V sestavku »Krn« na pripovedni način podaja nastanek Krna in ostalih naših gorskih velikanov. V pravljici o »Čudovitem fižolčku« se njegova fantazija po mili volji razmakne in z magično silo potegne otroško fantazijo za seboj. Letos se v «Galebu» tudi prvič srečamo z Josipom Ribičičem. Prispeval je zgodbo »Dva svetova«, v kateri odkriva pred otroškimi očmi bolečo socialno problematiko, ki je zlasti vidna v velikih mestih, kakršno je naše. Letos je imel Jože Ribičič svojo sedemdesetletnico, svoj čas je mnogo delal za tržaško mladino in še vedno mnogo dela za slovensko mladino sploh. Zato bi bilo prav in umestno, da ga «Galeb» svojim mladim bralcem tu na Tržaškem dostojno predstavi v eni izmed prihodnjih številk. Kot vidimo je »Galeb« to pot posegel tudi v zakladnico pesmi pokojne Anice Cerneje-ve, kar dve je ponatisnil — «Zakaj?» in «Lastovkam». To je vsekakor dobra zamisel, ker naša tržaška mladina Anice Cernejeve ne pozna, ali pa je vsaj ne pozna dovolj. In vsaka njena pesem govori srcu in si sama poišče pot v otroško srce. Otrokom bo najbrž všeč tudi pesem nagajivka Vere Albrehtove «V zameno«. Mehka in hvaležnosti polna čustva jim bo budila pesmica Danila Gorinška: «Mati ža- nje«. Izmed domačih pesniških ustvarjalcev je tokrat samo prispevek Fr. Skalarja: «V gozdu«, ki ga je ljubko ilustrirala Sonja Budalova. Posebnost zase je stran »Za male učenjake — Ivanček gre v šolo«, ki jo je sestavil Milan in ilustriral R. Hlavaty. To bo nekaj za mlade glavice! Zaželeni so tudi taki prispevki kot »Stonoga«, ki ga je napisal Gojko lr ilustrirala Budalova. Skoda }• le, da je proStor tako tesno odmerjen, toda da se le malo razgledaš po straneh, vidiš, da bo tudi za to treba prej ali slej najti ustrezno rešitev. Mladina mnogo koristnega znanim. vmjco k--- -a vc; izve v Drobnih zanimivostih j taji Leonardove slike {Cri je in mnogo lepega je tudi sama Sjue delle rocc^n^jeno t0ll prispevala s svojimi dopisi. In ; vl(Jen deček z _ N9j o®. kato- , Koelnu znamko za 20 pfenigov v častitev mednarodne p razstave v Essenu. m Poštna uprava v zah ^ Berlinu je izdala * tletnici 20 pfenigov ob T incke- smrti skladatelja pau «{enjgoV ja in znamko za 20 P y za industrijsko razsta Berlinu. _ izsale Nordijske države _so tako imenovane »skau vseh ske« znamke Vinjeta^ znamkah prikazuje P vzet dov v poletu; motiv po pesnitvi Hansa.Svanerne Seedorfa Pedersena dela umetnikov čopiča Ko smo ze pri ■U771Č vrt1 piča naj omenimo znamk, ki spadajo nekaj semkaj. gentino je zadela P£e<*_aralit? nim epidemija otroške Pjsivi in ves svet je z v?eml„rae»lir pomagal nesrečnim tjnS!(! skim otrokom. Arg ^ vlada je zaradi te^va]0 >r znamko, ki izraža »zan sye-gentinskih otrok nared „a ta«, kot stoji zaP«„azUje de' znamki. Vinjeta Prl .T5 v«1' tudi tu je želeti čimvečjo pestrost predvsem v izboru šol. Seveda bi to bilo nesmiselno zahtevati že v prvi številki, ko se pouk šele dobro prične. Gojkove Uganke pa križanka in rebusi bodo med otroki zopet predmet razpravljanja, dokler se ne doseže pravilna rešitev. »Galeb« najbolj potrebuje zvestih in delavnih rok in rok, ki jih ne bi zadrževala kakršnakoli druga stiska. Vsebina prve številke v celoti pripoveduje, da jih je našel, in to ] Nominala je 1 pesos. .^a^zdal® T -a nimo, da je Italija pre° znamko s celotno sl1 _r(loV® leti ob priložnosti Leo ,^aja svečanosti. Posarje P reden svoje zadnje zna h!,lo °!>' bo 1. januarja prene ,e stajati. Ta državica. •« )ct>" v predvojnih in PoV0^ jzdelf' dala celo vrsto teP,_ si }e nih znamk, in ljubi" ustvarila tudi števila telje te znamk po v *las* tu. Lepo izdelane vsakoletne znamke za,0 sli* pomoč, ki prikazuje) znamenitih mojstrov. znamke prikazujejo s til* narda («Ferroniere».^ Franca skia») I.), je pravzaprav najbolj razvese- ljubica francoskega^ '■^Šaljivo dejstvo. Vse ostalo pride. Krog bralcev in krog sodelavcev se prav gotovo ((Galebu« ne bo nikoli izneveril. MARA SAMSA Z OBČNEGA ZBORA Kluba zamejskih študentov Klub združuje tržaške, goriške in koroške visokošolce, ki študirajo v Ljubljani Nikar ne recite, da še nikoli niste slišali imenovati kluba zamejskih študentov v Ljubljani. Njegovo življenje se je pričelo že leta 1948—49 in se po rahli otroški bolezni utrdilo pred dvema letoma. Od takrat dalje deluje društvo neprekinjeno in povezuje tržaške, goriške in koroške zamejske študente v važen klub. To, lahko rečem, še mlado društvo, iz katerega vrst je že izšlo v teh zadnjih letih nekaj novih doktorjev, je ime-Jo prejšnjo nedeljo svoj letošnji redni občni zbor. Po otvoritvenih formalnostih je občni zbor proučil delo dosedanjega odbora. Predsednica Mara Novak je morala ugotoviti, da ni vse tako uspelo, kot so si vsi želeli, in da odbor ni izkoristil vseli možnosti, ki so mu bile na razpolago. Čeprav društvo ni doseglo vidnejših uspehov, ne moremo to trditi za notranje delo odbora, saj je skozi Celo leto skrbel za štipendije, materialno stanje študentov in interveniral, kjer je bilo potrebno in mogoče. Po predsedniškem in blagajniškem poročilu je sledila razrešnica starega in izvolitev novega in nadzornega odbora. Predlagan in odobren je bil petčlanski odbor, predsednik, štirje člani odbora in dva člana nadzornega odbora, katere so izvolili s tajnimi volitvami. Medtem ko je volilna komisija opravljala svoje delo se jr razvila živahna diskusija, v katero so posegli kot predstavniki raznih skupin tov. Kosmina za Slov. gosp. kult. zvezo, tov Nedoh in tov. Popovič iz univerzitetnega odbora ZSj in drugi prisotni. Sproženo je bilo vprašanje društvenega prostora, v katerem bi se počutili končno doma, ne pa kot sedaj gosti italijanskega društva Paulo Morgan. Tov. Nedoh je opisal težko stanovanjsko krizo, poudaril, da je odbor ZSJ pripravljen pomagati klubu ter predlagal, naj bi se društvo zamejskih študentov kot tako včlanilo v ZSJ, ker bi na ta način, ko n med njimi nasprotnih gledanj bilo skupno delovanje uspešnejše. Imeli bi tako pravico uveljavljati v samem ZSJ tudi svoje skromne želje. Do takrat bo Zveza študen-to\ Jugoslavije skušala dati na razpolago društvu prostor- ček za seje in najnujnejše potrebe. Tov. Kosmina je orisal delo- Rembrandtt^ in Joachima risa («Družina van » Slike se nahajajo v net^. Parizu, v muzeju v ca"1' in v muzeju «Wuyts '»,jjo2e?” pen« v Liegeju. Tud1 j scti)“ ska izdaja vsako 1® po#1 znamk v korist otros rj|s či in tudi te M>am*.0jili Z zujejo — vsaj v za 0jStr velikih ,taZulc', tih —• slike Letošnje znamke prijel naslednja dela: Jan,.. ne^L «Slika dečka« (1531). avtor nizozemske s° _vtor dečka« (1563); neznan » ^ zozemske šole »Slika .j0*e& (1563)- neznan avtor n ske šole »Slika deklic«' j# neznan avtor n'z0Le.v1ic ((Portret deklice Ee ters« (1592). -„iega flr Za zaključek danasnJ ^ s gleda naj omenimo z jUve0 j, carske znamke leto ' te«, ki izidejo v o0štn8,[ decembra. Švicarska P ^jos nje tržaških študentovskih! prava pa objavlja z«^ 0 te" društev in postavil Društvo slovenskih srednješolcev vsem za zgled. Podčrtal je pomen tesnejših stikov z delovanjem slovenskih organizacij v Trstu. Da bi do tega prišlo, je bil sprožen razveseljiv predlog, da b: med februarskimi počitnicami gostovali tržaški študenti v Trstu s komedijo, ki bi zabavno prikazovala njih življenje v Ljubljani. R...a že več o njih prej točne znamkah. Te znama je{ kot štirideset . obstajajo P° pri* talogi. Letošnje znam n ^ zujejo portret tessin (l?., hitekta Carla Mader 1629), v ozadju pa 1* katedrala sant’And oInem Valle. ki jo je zgrad' pri-ni Maderno. Tri znajn y zujeio razne metulj ■ hrošča. IMPEXPORT TRST. ULICA C BAT USTI STE V Tel. 44-20* - Telegr. IMPEXPORT 23-1 TR1Fs r UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material I Z V A Z A- tekstil, kolonijln° in raznovrstne SPECIALIZIRANO PODJEIJE ZA VSAKOVRSTNE K0MW Ribarič Ivan 1MPORT ♦ E X P O R T -£5Sg VSEH VRST LESA IN TRDIH TRST — ULICA F. CRISPI 14 ULICA UELLE MILIZ1E 19 - TEL _ TEL 93-502 g6-51# TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28373 POŽAR ARTEM|(I TOVORNI PREVOZI v vse tudi ino**** krole’ ico iro« „Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase n0‘ in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu V resnici plača oglase konkurent, ki sže dograjene, dela pa so se precej zavlekla. O poli v Drago smo že večkrat pisali in občinska u-prava jo je dala zdaj popraviti. To je že nekaj, toda pripomnili bi radi, da bi morali pot nasuti z gramozom, odnosno bi jo morali tlakovati, sicer bo po močnih nalivih spet slaba. Kdaj in kako režemo trte NABREŽINA Tisti, ki se razumejo na dramatiko, se vedno trdili, da so dramske sposobnosti naše. mladine tolikšne, da bi nam mogle odlično služiti. To mnenje je potrdil njen nedeljski nastop s Cantinijevo veseloigro «Klatež», s katero so nas zadovoljili tako kot nismo pričakovali. Ce pa bi bili igralci pravočasno vložili v igro več resnega truda, bi nam bili pokazali še večje igralske sposobnosti. S to veseloigro, ki ni tako lahko delo, so se sami prepričali, da ni igra tako lahka zadeva. Brez truda ne gre nikjer. Nedvomno bodo v bodoče to upoštevali in tako želi še večji uspeh. Ob koncu pa bi radi omenili, da smo precej nezadovoljni zaradi avtobusa, ki vozi k nam. Zlasti ob sobotah in nedeljah j Je avtobus natrpan. Podjete Zadeva o obnovi štirih v zad- bi moralo vsaj ob sobotah in DEVIN Naše šolsko poslopje je že staro, a tudi zanemarjeno. Potrebno je temeljite poprave. Pri , vsajcl. stavbi je glavno streha. Naj so prostori še tako v dobrem stanju, če ni streha v redu, pojde notranjščina dotične stavbe kmalu pozlu. Tako je z našo šolo. Zato so zlasti nekateri prostori zelo vlažni. Te dni si je šolo ogledal naš župan in se je lahko na lastne oči prepričal, da je v izogib nadaljnjim večjim o-kvaram potrebno čimprej izvršiti vsaj najnujnejše poprave. Zima nam je začela delati skrbi, ker če drugo ne, bo prinesla nekaj več brezposelnosti in večje izdatke. Gospodinje to najbolj občutijo. A bolj previdne in skrbne gospodinje so mnenja, da je treba za zimo skrbeti že med letom in imeti pred očmi predvsem najnujnejše življenjske potrebe ter se odreči raznim nepotrebnim — potrebam. nji vojni požganih vasi ima svojo zanimivo povest, ki je javnosti znana. Ves potek in način te obnove sta zavzela zelo čudne in sumljive krivulje, vse seveda v škodo prizadetih vasi (gospodarjev) torej, v škodo tistih, ki so bili pri fašistično-esesovskih plamenih nedolžni. Tako čudno se je obnova tudi zaključila. Kot večkrat prej tako nas je presenetila lanska vest, da smatra glavni komisariat obnovo za končano. Kar brez nadaljnjega so izpustili iz obnove nekaj gospodarskih poslopij. Posamezniki in občina so se za to zanimali, a pristojni organi so vztrajali pri svojem sklepu. Nedavno pa so se odposlanci prizadetih vasi zglasili pri generalnem komisarju in mu predočili to zadevo. Težko je reči, kakšen da bo uspeh tega odposlanstva. Neizpodbitno pa je, da imajo prizadeti pravico do popolne obnove svojih stavb. Vsa zadeva pa dobiva zelo sumljivo lice. Kot je namreč že naši javnosti znano, . se skuša ta stvar po prizadevanju nekega gospoda iz bližnje vasi napeljati v politično smer, češ: kdor bo član agrarnega konzorcija, temu bo ta izposloval obnovo gospodarskih poslopij. Zato je omenjeno odposlanstvo vodil Tainer. To je zapeljiva vaba, a se bojimo, da se ho iz nje rodila miška. nedeljah poslati na to progo večji avtobus. PROSEK Zaradi mraza in burje ne moremo v vinograde, kjer bi imeli dela pri trtah, zato pa pravljamo svoja dela doma, v kleti in pri popravljanju kmečkega orodja. Zaradi suše imamo letos manj vina kot prejšnja leta, vino pa je zelo dobro in okusno. Nekateri kmetje, ki so se prenaglili s trgatvijo se zdaj kesajo, ker so spoznali, da bi lahko imeli več pridelka, če bi počakali še kakšen dan s trgatvijo. To jim bo služilo za pouk. « * * * Z letošnjim martinovanjem smo precej zadovoljni. Čeprav je bilo slabo vreme, je prišlo v nedeljo in ponedeljek v našo vas veliko število okoličanov in meščanov. V gostilnah so točili domače vino in gostje so bili s tem zelo zadovolj ni. Upamo, da se bodo vsi naši gostilničarji še vnaprej držali te lepe navade in da bodo točili predvsem domače vino, s katerim bodo bolj zadovoljili goste in jih privabili vedno več v svoje lokale. Pred dnevi smo začeli kuhati žganje. Kdor ima več tropin, plača 300 lir na uro fi-nanci in pridela okusen tropinovec, ki je dobrodošel zlasti poleti. Prosvetno delovanje je spet oživelo. Pevski zbor nastopa po drugih vaseh. Zelo aktivna pa je tudi knjižnica našega prosvetnega društva in število ijitateljev se polagoma veča, kar je vsekakor pohvale vredno in zelo razveseljivo dejstvo. PESEK Pritisnil je mraz in piha ostra burja. Pridelke smo že pospravili in zdaj imamo le opravka, da si preskrbimo drva za zimo ter steljo za živino. Letošnji pridelek Krompirja je bil povprečen, ker mu je 'precej škodovala suša, ki je v poznem poletju zelo ško- pravičnosti. Z NABRZINSKEGA_ Kot v vseh občinan, imamo tudi pri nas podporno ustanovo ECA. Je dediščina bivše zavezniške vojaške uprave. Ze sam naziv podporna pove kaj je njena naloga. Nudi torej pomoč potrebnim. Takih je v naši občini razmeroma mnogo, ker so naši kraji z visokim odstotkom proletarskega življa močno pasivni. Imamo popolne proletarce (družine brez premoženja in navezane le na zaslužek) in polproletarce (z malo zemljišča). Podporna ustanova podpira odrasle in šolsko mladino. Predvsem vzdržuje šolske kuhinje, kjer dobijo potrebni šolski otroci kosilo. Ne vemo po kakšnem merilu se sprejemajo otroci na hrano, a nedvomno bi se morale pri tem upoštevati socialne razmere njih staršev. A mnogi primeri kažejo, da ni tako in se določa bolj na debelo. Zato pa je toliko slabe krvi in kritike. Ljudstvo je pri takih stvareh zelo tenkočutno in občutljivo. Naj navedemo od mnogih le nekaj primerov: Kosilo prejema otrok stalno zaposlenega delavca z dobrim zaslužkom (štiričlanska družina, dva otroka),’ tako :udi otrok dobro stoječe posestniške družine; od nekega’ pd* sestnika so v šolski kuhinji kar trije otroci. Ne dobijo pa kosila otroci proletarsk;h družin z nestalnim zaslužkom. Te so preveč očitne in že stare krivice, ki kažejo -- mi:0 rečeno — na površnost tistih činiteljev, ki pri tem odločajo. Želimo, da bi se ti seznami popravili v smislu socialne Kmet iz Rocola, ki skrbno čita strokovne članke o kmetijstvu v našem listu, nam je poslal nekaj svojih pripomb glede na zadnje članke o obrezovanju trt. Svojemu dopisu, ki ga objavljamo, je dal naslov »Mladim vinogradnikom v nasvet»: «Vinsko trto obrezujemo od jeseni do spomladi, odkar je izgubila listje pa dokler ne začne poganjati. Ne smemo je obrezovati v mrazu ne pri veliki burji, niti v deževnem vremenu. Obrezovanje trt v polnem listju ni pravilno. Pre-j veliko ščipanje listja ob cvetju pa tudi ni pravilno. V primeru, da ti je toča potolkla listje aprila, maja in junija, hitro vzemi škarje in skrajšaj vse mladike na dve očesi. Marsikoga slišim, da je pravilno puščati malo mladik in kratkih. To ni res. Pred nekaj leti sem prodal svojemu znancu 25 trt, enakih mojim. Cez pet let me je obiskal in rekel; «Trte, ki si mi jih prodal, ne rodijo in ne vem, kakšno grozdje bodo rodile«. Odgovoril sem mu, da je to nemogoče, nato pa sem ga odpeljal na svoj vrt in mu pokazal trte, ki so bile enake tistim, ki sem mu jih prodal. Začudeno je pogledal trte in mi rekel da ni še videl takih. Vprašal sem ga, če trte, ki sem mu jih prodal rastejo dobro. Odgovoril mi je pritrdilno. Meni se je pa zdelo, da jih je rezal preveč na kratko. Cez nekaj tednov sem ga šel obiskat in ga zaprosil, naj mi pokaže trte. Tedaj sem se prepričal, da je bil moj sum upravičen. Trte bi morale imeti po mojem mnenju po štiri mladike, vsaka po pet do šest očes, da bi pravilno obrodile. Imele pa so le po dve mladiki, niso prav cvetele in ne obrodile. Po mojem je članek od 4. novembra pravilnejši od članka. ki je bil objavljen 18. novembra«. KRAŠEVEC IZ ROCOLA Tako pravi vinogradnik iz Rocola. Kaj pravijo pa drugi naši vinogradniki? Radi bi sli-druge pripombe in mnenja. V nedeljo je bil v Sovodnjah velik praznik, ki ga redko proslavljamo po naših vaseh. Obhajali so 200-letnico, odkar je bila sezidana vaška cerkev in 25-letnico, ko je bile ustanovljena župnija. Ob tej priložnosti so vaščani postavili pred cerkev ličen slavolok, na katerega so s srebrnimi črkami zabeležili obe pomembni obletnici. B0RST Pred dnevi so na hribu Sv. Mihaela začeli s pogozdovanjem. Moški so pred tedni izkopali luknje, zdaj pa sadijo borovce ženske iz Boršta, Bo-ljunca in Ricmanj. Pred vojno je bil tam lep borov gozd že AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili E i a t 14UU za *u in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-29b STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel. 33-111 PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji tudi v naslednjih krajih: TRZIC Časopisna agenc. ALBANESE, Ul. Por-porella 4 RONKE - Sev.: časopisna agenc. GREGORIN VIDEM: S.A.F. železniška postaja TRBIŽ: Knjigarna Narciso BRANDALESE BENETKE: S.A.F. št. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. št. 1 Cen-tralna postaja RIM: S.A.F, železniška postaja RIM. Časopisna agencija FUCILE, Ul. Margut-ta 110 MESSINA: La Diffusio-•le della Stampa ROSOLINI (Siracusa): Knjigarna POIDOMA-NI, Ul. Umberto I Citatelji, obvestite sorodnike in znance! iz avstrijskih časov, med vojno pa so Nemci posekali gozd na borštanskem delu in odpeljali les. Tako je nastala prava goličava. Na boljunskem delu hriba ni bilo gozda, ampak le mali smrekovi nasadi, ki pa ne uspevajo. Drevesca so stara namreč že 25 let, pa niso dosegla še meter višine. Zdi se nam, da bi morali posaditi borovec, ki bi lepše uspeval. V prihodnjih dneh bo naprodaj «JADRANSK1 Zagotovite si ga pravočasno! IZKLJUČNO PRI «CASA DEL CICL0» kolesa znamke JULIA zajamčene TRST Ul. Valdirivo 21 Tel. 35-860 Avtobusno in turistično podjetje SAP-Turist biro LJUBLJANA je s 15. novembrom 1956 za izboljšanje mednarodnih zvez vzposlavilo novo redno mednarodno avtobusno progo Ljubljana - Postojna ■ Gorica 3ap-Turist «Ribi» <(Ribi» Sap-Turist biro Gorica Gorica biro robota četrtek km km četrtek sobota 6.30 17.00 — 1 jubljana 115 avt. postaja 9.45 17.30 7.45 18.00 55 Postojna 60 8.45 16.15 8.45 18.45 92 Ajdovščina 23 8.00 15.15 9.30 — — Solkan — — 14.30 10.10 19.45 115 Gorica — (Stara) 7.00 13.50 Druge postaje so: Vrhnika, Logatec, Planina, Razdrto, Nova Gorica, Gorica, državna meja. Vozna cena od Ljubljane do Stare Gorice je 575 dinarjev ali 800 lir. V letni sezoni leta 1957 bo proga podaljšana od Ljubljane do Bleda. Potniki, poslužujte se rednih mednarodnih avtobusnih prog, ki jih vzdržuje avtobusno in turistično podjetje Sap-Turist biro, Ljubljana. SEMP0LAJ Naš šolski vrtec je sicer v Heprikladnem poslopju, a ga je občina tako uredila in opremila, da čimbolj odgovarja svojim vzgojnim nalogam in - nivo ,« vieuo oviuuk, , s« otroci pod Skrbnim vod-n«secu pri pokrajinskem kme- stvom vrtnarice in pomožnega MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo: DEŽNE PLAŠČE POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN, MONTGOMERY za dame, gospode in otroke Popolno jamstvo za vsak nakup po NEPREKOSLJIVIH CENAH 1 Obiščite nas In se prepričajte t DEL CORSO MAGAZZINI SPREJEMAJO SE BONI ZA ODPLAČILA NA OBROKE TR1ESTE - Corso Halla 1 (ang. p.za della Borsa); tel. 29-043 Zlate poroke V sredo 28. novembra bo poteklo 56 let, odkar je bil v Standrežu in v Sovodnjah velik dogodek, ko sta si prisegla večno zvestobo Terezija Brajnik iz Standreža in Stefan Tomšič in Sovodenj. Velik dogodek je bil ta poroka. Se danes se je oba živo spominjata. Po poroki v Standrežu sta šla skupno z drugimi prijatelji in znanci in. ob spremstvu godbe na pihala peš v Souodnje, ker so prvikrat postavili slavolok pri prvi gostilni in na katerem je bil napis eSlava novopo-ročencema». 14 parov ljudi, ki ju je spremljalo na tej poti, je s seboj nosilo kar dva «plenirja» kolačev. Nastanila, sta se v Sovodnjah, kjer sta preživela marsikaj lepega, pa tudi hudega. Stefan se je še pred prvo vojno udejstvoval v prosvetnem društvu »Nada» in bil pri zavarovalnici goveje živine. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok. V narodnoosvobodilni borbi je bila družina vsa predana njenim idealom. Kar šest otrok je bilo pri partizanih, sedmi pa je bil aktivist na terenu. Vojna ni bila vsem naklonjena. En sir. je padel na Javorniku pri Črnem vrhu Kljub vsem tegobam življenja sta zlatoporočenca živahna in čila ter bosta v sredo, na petdesetletnico poroke, gotovo prejela obilo želja, da bi še dolgo let živela v krogu svojih dragih. Naše uredništvo jima samo želi, da bi se jima želja izpolnila. V cerkvici na Repentabru, kjer sta se pred 50 leti poročila, sta včeraj pred podobo Matere božje praznovala zlato poroko zakonca 70-letna Amalija in 77-letni Anton Wid-mar iz Rojana — Ul. Moreri. Hči Nada z možem in mali nečakinji Anamarija in Donatella, sinova Emil in Rudolf s soprogami in nečaki ter hčerka Zlata z možem in malim Nandom v daljni Argentini, sorodniki, prijatelji in vsi znanci želijo dragima in še vedno čilima slavljencema mnogo let skupnega življenja tn sreče. Včeraj sta v Bazovici praznovala 50-letnico njunega srečnega in zadovoljnega zakonskega življenja Marija in Mihael Žagar. Oba sta še čila in zdrava, tako da vidimo Mihaela še vsak dan na polju, medtem ko mu skrbna žena pridno gospodinji. V zakonu sta imela osem otrok, od katerih so še 4 živi. Oba sta zavedna Slovenca, priljubljena med vaščani, ki jima želijo vse najboljše tudi t) nadaljnjem žioljenju. Včeraj 24. novembra sta 15-letna Ivanka in njen 76-let-ni mož Ivan Vižintin proslavljala petdesetletnico poroke. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok. Proslavljala sta redek jubilej, ki po vsej pravici zasluzi, da se ga javnost »pomni in da se jima ob zlati poroki izrečejo iskrene želje vseh, da bi še dolgo let živela v zdravju in zadovoljstvu. Uršula Stefančič in Anton Bogateč po domače Kovačevi iz Križa, sta praznovala v petek redek jubilej, in sicer 60-letnico svoje zakonske zveze. Starejši vaščani ne morejo pozabiti Antona Bogatca, ko je v mladih letih prepeval v pevskem zboru eSkalav nato pa o cerkvenem zboru, še posebno pa se ga spomnijo, ko je s svojim čistim in močnim baritonom zapel znano «Ribniškos. Vse življenje je opravljal kovaški peklic in tudi danes, kljub 86. letu starosti, še vedno vzame kladivo v roke in če je potrebno podkuje tudi kakšnega vola. Zena Uršula mu je bila skozi življenje zvesto ob strani v vseh dobrih in hudih časih. Štirje otroci, ki so prav tako zavedni Slovenci kot njuni starši, so se zgrnili okoli slavljencev na dan velikega dogodka, ko sta si zakonca še enkrat, pa čeprav le simbolično, obljubila večno zvestobo. Čestitkam otrok, vnukov in pravnukov ter eseh Kržanov se pridružuje tudi u-redništvo «Primorskega dnevnika». Uredništvo »Primorsega dnevnika« zeli vsem slavljen cem: še na mnoga letal 1 j.1 < ‘J ■" D _____ SjPREDVOLILNIH ZBOROVANJ | DANES V GRADIŠKI ZAKUUCEK uOVOr M. Matteottija IV. pokrajinskega kongresa KPI goriškerau občinstva Govor, ki ga je imel sinoči tajnik PSDI Matteo Mat-teotti pred številnim goriškim občinstvom v dvorani Goriške telovadne zveze, je bil posvečen predvsem političnim vprašanjem. V uvodu je govornik dejal, da je sedanji politični položaj podoben položaju leta 1948, ko se je pričela hladna vojna dveh blokov in popolna sovjetska nadvlada nad Vzhodno Evropo. Nadaljeval pa je, da smo danes priča porajanju novih .sil v sami Sovjetski zvezi, ki ne bodo dovolile povratka starega, čeprav so začasno na o-blasti vojaške sile. Nato je rekel, da je treba razkrinkati v Italiji ljudi, ki hočejo danes istovetiti s stalinizmom vse, kar je naprednega. Preprečiti je treba poskuse fašistov, monarhistov in nekaterih cerkvenih krogov, ki zahtevajo, da se KPI postavi izven zakona. Seveda ni varčeval z napadi na komunistič. no stranko ter dejal med drugim, da vodstvo noče videti resnice. Govoreč o miru, je izjavil, da je bil izvršen nov kolonialni napad dveh velikih držav na Egipt in je poudaril učinkovitost OZN. O sueškem problemu je govoril zelo malo, ker se je osredotočil predvsem na Madžarsko in v zvezi s tem na komunistični stranki Italije m Francije, za katerih voditelje je izjavil, naj pazijo, da ne bodo zadnji stalinisti v svetu Napadel je desnico, ki nima pravice govoriti o demokraciji in svobodi. Ko je govoril še o italijanski duhovščini, je izjavil, da hoče izkoristiti psihološki trenutek za j politične volitve, ki naj bi Krščanski demokraciji ponovno pridobile absolutno večino.' Ko se je vrnil k madžar- j skim dogodkom, je omenil od- [ ločno in pogumno jugoslovansko kritiko stalinizma in pogumne poskuse poljskega delavstva za družbeno upravljanje. Končno je Matteotti poudaril važnost, ki jo ima za italijansko ljudstvo predvsem pa za delavski razred socialistična združitev, do katere bo prišlo in ki bo pomenila nove upe za uresničitev popolne demokracije, svobode in pravice. Matteotti je povsem prezrl dosedanjo socialdemokratsko podporo demokristjanom in vse pereče socialne probleme, ki prav zaradi take sterilne vladne politike tarejo italijansko ljudstvo. S svojimi napadi na KPI pa je skušal pridobiti med goriškimi volivci glasove za stranko, ki se je na žalost v goriškem občinskem svetu premnogokrat znašla ob strani demokristjanov in njihovih zvestih podpornikov monarhofašistov. Jadranski koledar je izšel 2e ta teden ga dobite pri vaških poverjenikih, v knjigarnah in v ljudski čitalnici v Gorici Vse naročnike Jadranskega koledarja, ki se tiska v Trstu, obveščamo, da je izšel koledar za leto 1957, ki bo konec tega tedna razdeljen tudi v Gorici. Kot lani bodo naročniki tudi letos poleg ko- ledarja s poučno in pestro vsebino prejeli še štiri knjige Prešernove družbe za skupno ceno 500 lir. Narocniui lahko dobe knjige na sedežu ZSPD v Ul. A-scoli 1-1., pri krajevnih poverjenikih po vaseh in v slovenskih knjigarnah v Gorici. Pomazali so lepak LNS V Straiicah so neznanci s črnilom pomazali lepak Liste naprednih Slovencev. Dejanje očitno kaže, da nekaterim pre-napetežem prisotnost naprednih Slovencev na volitvah ne prija. Storilce dejanja vprašamo, če tako pojmujejo enakopravnost našega naroda. Ali se nc zavedajo, da so nudili slab primer, kako pojmujejo demokracijo in svobodo. tilaino poročila je imel včeraj tajnik Po-letto - Delegati so se izrekli za tajne volitve Včeraj zvečer se je ob pri sotnosti okoli sto delegatov in povabljencev pričel v dvorani Ljudskega doma v Gradiški IV. pokrajinski kongres I-talijanske komunistične parti. je. Kongres se bo nadaljeval še danes in jutri. Prisostvujeta mu član CK KPI Mario Lizzero in predstavnik federacije iz Bologne Bonazzi. Najprej so glasovali o dveh predlogih glede izvolitve federalnega odbora. Zmagala je večina delegatov, ki so predlagali tajno glasovanje. Dosedanji pokrajinski tajnik Silvino Poletto je imel politične poročilo, v katerem je temeljito pregledal sedanji mednarodni politični položaj, zlasti še glede na dogodke na Madžarskem. Uvodoma je govoril o stanju v industriji ter zahteval izvedbo sklepa o ločitvi IRI od Confindustrie. Sklep ima v pokrajini popolno podporo, Razstave in prireditve za Andrejev semenj Tekmovanju traktoristov iz goriške pokrajine bo v nedeljo dopoldne na Kojcah Za letošnji tradicionalni semenj, ki se bo pričel v prvih dneh decembra meseca, vlada povsod veliko zanimanje, zaradi tega tudi občina ni hotela zaostajati za privatnimi razstavljavci, ampak je tudi letos kot pretekla leta pripravila razstavo vin, srečolov in tekmovanje traktoristov na Rojcah. V soboto dopoldne oo 10. uri bo najprej svečana otvoritev srečoiova na pokritem ,eienjadnem trgu: Srečolov, ki bo trajal tri dni je namenjen otrokom zavoda «Lenassi». I-stega dne popoldne ob 16.30 bo na istem mestu svečana o-tvoritev pokušnje novih vin, ki jih bodo razstavila razna kmečka podjetja in pa privatniki iz goriške pokrajine. Tovrstna prireditev bo brez dvoma privabila veliko število prijateljev sladke kapljice, prav gotovo pa bodo tudi tokrat mesna podjetja prodajala klobase in hrenovke za prigrizek k novemu vinu. Tekmovanje traktoristov bo v nedeljo 2- decembra ob 9. uri dopoldne, popoldne ob 15-30 bodo šli traktoristi z vozili po mestu, nato pa jim bodo izročili nagrade, od katerih bo znašala prva 25.009 lir in zlato medaljo. in pregleda dela lokalnih u-pravnih organov, ki so v stalnem stiku s trgovino prehrambenih in drugih artiklov. Posebna živilska policija, bo i-n.ela nalogo, da povsod kontrolira, kako se izvajajo zakoni in uredbe o cenah ure hrambenega blaga. Upamo, da bo komisija, v kateri so najvišji predstavniki lokalne oblasti uspešno delovala in preprečila vsako kršitev zakona, to je nepotrebno višanje cen na živilih. Goriško sod ščeinp avdnišlvo pod tržaško junsdikcijo Včeraj je stopil v veljavo zakon št. 1086 z dne 9. avgusta 1956. leta, po katerem spada goriško sodišče in pa državno pravdništvo v Gorici pod jurisdikcijo tržaškega prizivnega sodišča. S tem zakonom so tudi sodnije iz Vidma, Pordenona m Tolmezza, ki so bile po vojni pod beneško jurisdikcijo, postavljene pod sodno nadzorstvo tržaškega višjega, odnosno prizivnega sodišča. Ustanovitev posebne komisije za kontrolo cen živil Namen komisije je, preprečiti naraščanje prehrambenih artiklov Tudi v Gorici kot v ostalih krajih je bilo v zadnjih dneh opaziti mrzlico nakupovanja nekaterih prehrambenih artiklov in istočasno mrzlico dviganja cen olivnemu olju. ki je pri nekaterih trgovcih dosegla tudi po 40 lir poviška. Tak položaj je upravičeno zaskrbel pokrajinske in občinske upravne organe, ki so zategadelj predvčerajšnjim ustanovili posebno komisijo, ki bo imela nalogo nadzorovanja Natečaj za šolskeqa s'uqo Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole v Gorici razpisuje natečaj za mesto sluge -čuvaja. Razpis natečaja je nabit na oglasni deski v Ul. Randaccio 22. Ove nezgodi Včeraj ob 17.35 je rešilni , voz Zelenega križa odpeljal v bolnišnico 36-letnega Josipa Mianija iz Ločnika, ker si je pri padcu z vespo zlomil desni gleženj. Ob 20. uri pa so pripeljali v bolnišnico 19-letnega Alba-na Miunija iz S. Lorenzo. Mladenič se je prevrnil s kolesom in si potolkel čelo in obraz. V nedeljo 2. decembra bo pod okriljem ZSPD gostovalo v Gorici gledališče iz Nove Gorice s komedijo € VZORNI S Prva uprizoritev bo popoldne ob 16. uri, druga pa zvečer ob 20. uri v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi Zastrupitev s plinom Zaradi zastrupitve s plinom na delu, so morali včeraj zjutraj ob 7.40 odpeljati 41-let-nefia delavca JosiDa Reia v bolnišnico Brigata Pavia. Re-ki biva v Standrežu Unca fabaj 30, je sedaj na zdravljenju v bolnišnici pri Rdeči hiši. sa; so zanj poleg komunistov socialistov in socialdemokratov tudi demokristjani, kar je okoli 85 odstotkov goriške javnosti. Poudaril je potrebo novega odnosa do delavcev v državnih podjetjih ter zahteval, naj v skladu z ustavo sodelujejo pri upravljanju podjetij. Pri kmetijskem vprašanju je omenil veliko nazadnjaštvo v Brdih, kjer živijo koloni v izredno slabih prilikah. Takoj po osvoboditvi so si koloni pridržali 75 odstotkov pridelka, potem pa so bile pogodbe med koloni in ljudsko oblastjo spremenjene, tako da morajo sedaj oddati lastniku polovico pridelka. Govornik je zlasti poudaril krivično ravnanje ustanove Tre Venezie s slovenskimi najemniki v Pev-mi, kjer so jim odvzeli zemljo tudi zaradi raznarodovalnih razlogov. Velik poudarek je bil n avtonomiji s posebnim statutom. Dejal je, da so vodilni gospodarski krogi tako pri trgovinski zbornici kot pri prosti coni proti avtonomiji, ker oi avtonomija nujno prinesla demokratizacijo teh ustanov, ki so sedaj monopol nekaterih privilegirancev. Za temi se skriva Krščanska demokracija, ki je po goriškem županu dr. Bernardisu večkrat spregovorila, da je proti avtonomiji. Demokristjani so to dokazali tudi pri sestavi liste za občinski svet v Gradiški, kjer sc iz svoje liste izključili vse avtonomiste, ki so bili na listi v prejšnjih volitvah. Glede mednarodne politike je obsodil vojaške bloke ter pripomnil, da je nemogoče u-stanavljati socialistične države po enotnem modelu. Glede ocene dogodkov na Madžarskem se povsem strinja s To-gliattijevim govorom v Pe-rugi. Veliko poudarka je dal mir. ni koeksistenci, ki je za partijo osnova njenega zunanjepolitičnega programa miru. Poudaril je izjavo sovjetske vlade, da namerava pregledati svoje odnose z vsemi socialističnimi državami; v tem duhu so se razvijali sovjetsko-poljski razgovori in bili podpisani tudi zaključni dokumenti. Obžaloval je dogodke, ki ?o se pripetili leta 1948 z napadom na Jugoslavijo. Glede najnovejših diskusij med komunističnimi partijami je mnenja, da so take diskusije koristne. Pred dnevi je imela KPI kongres za mesto Gorica. V zaključni resoluciji so med drugim poudarili pravico Slovencev po enakopravnosti, zahtevali uzakonitev slovenskih šol, krepitev prijateljstva med tukajšnjima narodoma in med prebivalstvom z ene in druge strani meje, pri čemer ima veliko vlogo mednarodni obmejni promet. Q$P OLIMPIJSKI DNEVNIK Q$9 8 zlatih kolajn in 5 olimpijskih rekordov bilanca drugega dneva olimpijskih iger Jfo>i finalisti: Beil (ZI>A) - daljina, Davis (ZDA) - 400 m zap., Connoll.v (ZDA)-kladivo, Morrovv (ZDA) - lOO m, Reed (N. Zel.) - 50 km, JBybak (SZ) - dviganje uteži - (lahka kat.), Bogdanovski (SZ) - (srednja kat.), Italija - floret MELBOURNE, 24. — Okrog 80.000 gledalcev je danes prisostvovalo lahkoatletskim tekmam na glavnem olimpijskem stadionu, mnogi tisoči pa so prisostvovali borbam tudi na jezeru Wenduree pri Ballaratu in v drugih arenah. Vreme tudi danes ni bilo najbolj u-godno za tekmovanje, kar velja v prvi vrsti za veslaške tekme, katere so morali po prvih dveh repesažih zaradi močnega vetra preložiti na jutri. Veter je prav tako oviral lahkoatlete, predvsem skakalce v daljino, skakalce s palico in tekače na 100 m. Zaradi tega so tudi prav v teh treh disciplinah bili v finalih doseženi najslabši rezultati. Kljub temu pa je bilo v ostalih disciplinah doseženih kar pet novih olimpijskih rekordov od katerih je bil eden (v dviganju uteži) celo svetovni. Najbolj bogato žetev so drugi dan tekmovanj imeli vsekakor ameriški atleti, ki so pobrali nič manj kot 4 zlatih, 6 srebrnih in 1 bronasto kolajno, medtem ko so sovjetski atleti dosegli drugi dan 2 zlati, 3 srebrne in 1 bronasto kolajno. Do prvih kolajn je prišla tudi Italija in sicer do zlate v floretu za RACIC moštva ter do bronaste. Do prvih kolajn so prišle tudi Nova Zelandija, Francija, Finska. Šved ka in Koreja. Od jugoslovanskih atletov je danes nastopal samo metalec kladiva Račič, ki se je včeraj z odličnim metom u-vrstil v finale. Danes se je z metom nad 60 m, boljšim od starega olimpijskega rekorda, uvrstil na zelo dobro 6. mesto in pustil za seboj vrsto svetovno znanih metalcev. Njegov plasma pomeni glede na točkovanje prve šestorice prvo točko za Jugoslavijo. K včerajšnji vesti o uspehu metalke diska Kotluškove moramo dodati, da se je v finalu uvrstila na 12. mesto takoj za Italijanko Paterno-strovo. Jutri, v nedeljo bodo atleti počivali. Na programu bodo. če bo vreme dopuščalo, samo zaostali repesaži v veslanju. V naslednjem navajamo podrobne tehnične rezultate drugega dne: Abdom Pamich (It.) 4.39’00”; 5. Roka (Madž.) 4.50'09”; 6. Smith (Avstral.) 5.00’08”; 7. 7. Welnacker (ZDA); 8. Johnson (V.B.); 9. Hall (V.B.) 10. Barbu (Romunija). Sabljanje FLORET — MOŠTVA Po zmagi Italije nad ZDA z 8:4 so se v finale plasirale Francija, Madžarska, Italija in ZDA. Finale Italija Madžarska 8:8 (Italija je zmagala , zaradi večjega števila zadetkov.) Francija - ZDA 10:6 Italija - ZDA 9:7 Francija - Madžarska 11:5 Finale za prvo mesto Italija - Francija 9:7 Finale za tretje mesto Madžarska - ZDA 9:5 NOGOMET Sovjetska zveza-Nemčija 2:1 LAHKO ATLETIKA 400 M ZAPREKE Polfinale 1. skup.: 1. Southern (ZDA) 50”1; 2. Davis (ZDA) 50”7; 3. Porgieter (J. Afr.) 51”3. 2. skup.: 1. Culbreath (ZDA) 50”9; 2. Lean (Avstral.) 51"4; Litujev (SZ) 51”8. Finale 1. DAVIS (ZDA) 50”1 (nov olimpijski rekord); 2. Southern (ZDA) 50”8: 3. Culbreath (ZDA) 51 ”6; 4. Yuri Litujev (SZ) 51”7: 5. Lean (Avstral.) 51”7; 6. Gerardhus Potgieter (Juž. Afr.) 56”. SKOK V DALJINO Finale 1. GREGORY BELL (ZDA) .83: 2. Bennett (ZDA) 7.68; „. Valkama (Finska) 7.48: 4. Bondarenkb (SZ) 7.44; 5. Olo-wu (Nigerija) 7.36; 6. Kropid-lovvski (Polj.) 7.30; 7. Neville- DEZURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese Ul. Rossini 1, tel. 24-43, do 12. ure pa je dežurna lekarna Cristofoletti na Travniku 14, tel. 29-72. — KINO — CORSO. 14.30: «Avtobusna postajali, M. Monroe, v cine-mascopu. VERDI. 14.30: «Veter daljnih deželi), G. Ford, E. Borgni-ne. VITTORIA. 15.00: «Druga ljubezen*, J. Wyman, R. Hudson, v cinemascopu. CENTRALE. 1500: «Crna zavesa*. A. Steel. A. M. Sandro, v vistavisionu. MODERNO. 15.00: «Rdeče kape*, A. Ladd. JLestvice KLASIFIKACIJA PO VREDNOSTI KOLAJN zlata srebr. bron. ZDA 7 4 1 SZ 3 6 3 Italija 2 2 2 Nemčija 2 3 1 Švedska 2 2 V. Britanija 1 2 N. Zelandija 1 CSR 1 Avstralija 1 2 Madžarska I 1 Francija 1 Danska 1 Finska 1 Koreja 1 Poljska Iran Kanada Švica 1 KLASIFIKACIJA PO TOČKAH ZA KOLAJNE ZDA 4«, SZ 36, Nemčija 20, Italija 18. Švedska 12, V. Britanija 7, N. Zelandija 5. CSR 5. Avstralija 5, Madžarska 4, Franrija 3, Danska 3, Finska 1, Koreja 1, Poljska 1, Iran 1, Kanada 1, Švica 1. KLASIFIKACIJA PO TOČKAH PRVE SE-STORICE V FINALU ZDA 78. SZ 70, Avstralija 16, Italija 13, Madžarska ?3, Poljska 13, Koreja 11, Švedska 7, Iran 6, CSR 6, Japonska 6, N. Zelandija 6, Francija 5, Tri-nidad 4, Finska 4, Kanada 3, V. Britanija 2, Nigerija 2, Nemčija 2, Jugoslavija 1, J. Afrika 1, Argentina 1. priče (J. Afr.) 7.28; 8. Fedeos-sov (SZj 7.27; 9. Crittenden (V.B.) 7.15; 10. Grabovvski (Polj.) 7.15; 11. Wilmshurst (V.B.) 7.14; 12. Donazar (Uru-gvay) 6.57 TEK NA 100 M — ZENSKE Polfinale 1. skup.: 1. Stubnik (Nem.) 11”9; 2. Cuthbert (Avstral.) 12”; 3. Leone (It.) 12"1. 2. skup.: 1. Matthews (Avstralija) 11 ”6; 2. Armitage (V. B.) 11”6; 3. Daniels (ZDA) 11 ”7. V predtekih je bila Leone v 1. skup. prva, Peggion v drugi skup. šesta, Musso v 3. skup. četrta. TEK NA 100 M — MOŠKI Polfinale 1. skup.: 1. Murchison (ZDA) 10”5; 2. Agostin: (Tri-nidad) 10”5; 3. Germar (Nem.) 10”6. 2.' skup.1 1. ”Morrow (ZDA) 10’3; 2. IValter Baker (ZDA) 10”4: 3. Hečtor Hogan (Avstral.) 10”5. Finale 1. BOBBY MORROW (ZDA) i 10”5; 2. Baker (ZDA) 10”5; 3. Hogan (Avstral.) 10”6; 4. Murchison (ZDA); 5. Germar (Nem.); 6. Agostini (Trin.). TEK NA 800 M Polfinale 1. skup.: 1. Courtney (ZDA) 1'53”6; 2. Spurrier (ZDA) 1' 53"6; 3. Farrel (V.B.) 1’53”7; 4. Butchart (Avstral.). 2. skup.: 1. Sowell (ZDA) 1’50”; 2. Boysen (Nor.) 1’50”, 3. Johnson (V.B.) 1’50”2; 4. Leva (Belgija). SKOK S PALICO Predtekmovanje Minimalno višino za vstop v finale 4, 15 je doseglo 14 atletov: Chiesa (It.), Boulatov (SZ). Jatnszewski (Polj.), Gu-towski (ZDA), Landstroem (Fin.). Wazny (Polj.), Rouba-nis (Gr.). Mattos (ZDA). Su-tinen (Fin.), Preuszer (Nem.), Cernabaj (SZ), Richards (ZDA), Lundberg Šv.). Petrov (SZ). Izločeni so bili: Cruz (Portonco), Pever (Avstral.), Denton (Avstral.), Sillon (Fr.), Ditta (Pak.) MET KLADIVA Finale 1. CONNOLLY (ZDA) 63.19 (nov olimp. rek.); 2. Krivono-sov (SZ), 63.03; 3. Samotsve-tov (SZ) 62.56; 4. Hall (ZDA) 61.56; 5. Csermak (Madž.) 60.70; 6. Račič (Jug.) 60.36; 7. Egorov (SZ) 60.22; 8. Strandli (Norv.) 59.21; 9. Allday (V. B.) 58.00, 10. Niklas (Polj.) 57.70. HOJA NA 50 KM Finale 1. READ (N. Zel.) 4.30’42'8; 2. Maskinkov (SZ) 4.32’57”; 3. Ljunggren (Šved.) 4.35’02”; 4. V prvi izločilni tekmi olimpijskega nogometnega turnirja je Sovjetska zveza premagala Nemčijo z 2:1. Gole so dosegli Isajev in Strelcov za SZ ter Habig za Nemčijo. Tekmo je gledalo kakih 20 tisoč gledalcev. Nemci so začeli napadati v prvih minutah toda ruski igralci so kmalu prevzeli iniciativo in večkrat nevarno ogrožali vrata Nemcev. Prvi gol so Rusi dosegli v 23’. Nemci so skušali izenačiti, toda Rusi so jim to preprečili z ostro igro. V drugem polčasu je bila Sovjetska zveza ves čas v premoči, toda zaradi nepreciznosti napadalcev ni prišla do gola. Šele tik pred koncem tekme so dosegli gol najprej Rusi in nato častni gol Nemci. Program tekem v četrtfinalu je naslednji: 28. nov. ZDA - Jugoslavija 29. nov. Indonezija - Sovjet- clr o 7VP73 30. nov. Tajlandija - V. Britanija (ali Bolgarija) 1. dec. Indija - Avstralija (ali Japonska). Košarka IZLOČILNA TEKMOVANJA Francija-Sovjetska zveza 76:67 Urugvaj - Nac. Kitajska 85:62 Bolgarija - Koreja 89:58 Brazilija - Avstralija 88:66 ZDA - Tajlandija 101:29 Dviganje uleži Finale LAHKA KATEGORIJA 1. IGO.R RYBAK (SZ) (nov olimpijski rekord) 380 kg; 2. Rival (SZ) 370.500; 3. Chang Kirn (Koreja) 370; 4. Onuma (Jap.) 366.500; 5. Tamraz (I-ran) 365; 6. Czepulkowski (Polj.) 360. KINO SKEDENJ predvaja danes 25. t. m. ob 16. uri barvni film: «udvaiiena rusncana» Igra Anthony Quinn V ponedeljek ob 18. uri ♦ Tc^pa s Temze* Kino v Križu predvaja danes 25. t. m. od 15. do 18. ure «Vesela potepuha* STANLIO in OLIO ob 19. uri “M I S I„ Maria Schell, C. Jurgens KINO PROSEK-KONfOVEL predvaja danes 25. t. m. ob 16. uri barvni film: METRO bratil« Igrajo; Robert Taylor, Stevvart Granger in Ann Blyth. SREDNJA KATEGORIJA 1. Fedor Bogdanovski (SZ) 420 kg (132,5 - 122,5 - 165) (nov olimpijski rekord); 2. Pete George (ZDA) 412,5; 3. Pignat-ti (It.) 382,5; 4. Bochenek , (Polj.) 382.5; 5. Kirn Sung Jip (Koreja) 380; 6. Beck (Polj.) 380 kg. I Peteroboj Vrstni red v drugi disciplini — sabljanju: 1. Vena (Ko*-{ 1.111 točk, 2. Korhonen (Fino 963, 3. Moblirich (Madz.) 4. z enakim številom točk ■ Benedek (Madž.), Bobi (Madz. , Hall (Šved.), Andre Po prvih dveh disciplin® vodita': 1. Hall (Šved.) točk, 2. Korhonen (Fin.) 1"» točk. Veslanje Repesaži SKIFF (N. Zel.) 1. Hill (N. Zel.) 8'29”9;.J: Katziaykoumis (Gr.) 11®.,’ Froemberg (Meh.) °d'stopY; Hill se je kvalificiral za P°‘ finale. _ . cetverec brez krmarja 1. Nemčija 8’27”2. Odgovorni ureannt STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • Tr*1 predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Ridolini in taščina ogrlica Ob 16. uri barvni ruski film iz novele Čehova: V' «SKRZAT» film- Ne zamudite prilike ter oglejte si ta prekrasn V ponedeljek ob 18. uri je ponovitev istega film® Jamb r e Ha 150 cc rt U A. MEROLLI tdmi zastopnik za Goriško GORICA - Ulioa Garibaldi, B Telet» 2722 PRODAJNA CENA L 150.000 DOBRIČA COSIC met m sonce OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOO?OOS»OfOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOrJ0OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOvJOOOOOOOOOOObOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC prasnil z vžigalico. Veter se je zaganjal v kolibo, suval skoz razsušena in razmajana vrata, razbijal z železnim zatlfa\,o in oknicami, se kradel pod praprotnato in travnato str ’ suho šumel in ječal v bilkah. V kolibi ni bilo drv. Molf* se dogovorili, stopili ven, nabrali v gozdu drva in muk°n,0 zanetili ogenj. Kmalu je švistnil plamen, obsijal kolibo ih • napolnil z dimom. Pavle je odložil usnjeno komisarsko torbico, sezul opah in sedel k ognju. Isto sta storila Uča in Gvozden. Ves ta čas niso spregovorili niti -besede. u Komisar je bil človek, ki mu je bilo všeč, da so se . ljudje pokoravali. To lastnost je spretno prikrival al ...n0 želel, da bi jo spretno skrival. Komisarski položaj in P° ila, življenje sta to potezo njegovega značaja še posebej raz V resnici je ta želja, da bi vladal nad ljudmi in bi se n* pokoravali, izhajala iz velikanske, redko zazibane vere . Deloma, ker je poznal ljudi, še bolj, ker je slutil zapleteh ^ človeške narave, je Pavle spoznal in naglo doumel, ljudje ne pokoravajo radi. Zato si je vztrajno prizadevat, bi ga vzljubili in se mu sami razkrili ter mu potem J* bilo težavno nanje vplivati in jih po svoje usmerjati. U ^ neprimerno vedenje — tako je sam pri sebi imenoval sp ^ njim pred odredom — je zadelo v živo njegovo samoljhbJ komisarski ponos. Trepetal je od jeze, obujal v spominu ^ herno besedo, tehtal njeno težino, očital sam sebi, *e:r tako ali drugače postavil besede, pri vsem tem pa mu Je &I-nenehno samo nekaj pred očmi: kako bodo to spreje11 ^ «.e tizani, kaj bodo rekli na to. Sprva se je trdno odločil* bo z Učom o tem resno pogovoril. Pozneje pa se j®, pil, odpovedal. Uča je preveč občutljiv in trdoglav, užaljen uStiti, odvrnil bi se od njega, česar za nobeno ceno ne sme dop gftj. zlasti ne v takšnih okoliščinah. Mimo tega mu je ^ bližji človek v odredu. Z vsemi#je tovariš, toda samo u je prijatelj. Zato se je Pavle odločil, da se bo vedel, ka je se med njima ni nič zgodilo in kakor da ni užaljen, načel pogovor o zimi, odredu in obleki. . ,