Življenje slavnih Slovanov.
XIV.
Fr. M. Appendini.
Omenimo tukaj moža, ki scer po roda ni bil Slovan, kipa zavolj ljub a ve do slovanske zemlje, na kteri je bival, in do slovanskima naroda, med kte-1 i ni je živel in koristil, popolnoma zasluži, da njega spomin med Slaveni hvaležno se ohrani.
Franc Maria Appendini, mašnik reda pobožnih sol, bivši vodja in nadučitelj blagorečnosti u Dubrovniku, je bil mož visoko učen in glasovit, ki, glede na jezik slavenski in dalmatinsko-dubrovačko slovstvo, si je bil velike zasluge pridobil.
Akoravno ptujic — rodii je bil iz Piemonta — je bil med ilirskimi Slovenci z enako iskreno gorečnostjo za blagor naroda slovanskiga nadušen, s kakoršno nekdaj Dobrowsky pri čeho-slavenskih bratih. Trudil se je bil verlo o podučevanju sebi izročene slovanske mladine, pa pismeno tudi delal, kar je bilo na korist novi domovini njegovi.
Tako je leta 1808 dal pervokrat na svitlo slovnico ilirsko (horvaško-dalmatinsko), poklonivši jo ta-dašnjimu ravnitelju Dalmacije, maršalu Marmont u. Ti glasoviti vojskovodja ni bil samo hraber vojak, temuč tudi ljubitelj učenosti, in sam visoko učen mož. Imel je on slovanski jezik, gledee na njegovo notranjo vrednost in nezmerno množino narodov, ki ga govore, posebno za vojaški stan za najpotrebnisi. Zatorej je on dve leti pozneje, ko je bil zapoveditelj Ilirije, u Ljubljani za svoje visi častnike učil išče slovansko bil utemelil pod imenom: Schola palatina slavica.
Appendini je postal eden naj izverstniših pisateljev u Dubrovniku. Dal je na svitlo: Pripovest od staroveč-nosti in slovstva Dubrovničanov u dveh delih u talian-skim jeziku pod naslovam:
Notitsie istorico-criliche sulle anlichitu, storia e lettera-tura de Ragusani.    Bagusa 1802—1803.    2 vol. 4.
Verlo razsvitljeni mož naučil se je z velikim tru-dam temeljito vsih slovanskih narečij, ter posluževal se jih z nenavadno marljivostjo tako u dogodivšini ilirskoj, kakor u jezikoslovju slovanskim. Poleg tega pa ni ma-nje prekrasno u svojim materinskim, to je, laškim jeziku,  u   latinskim pa tako izverstno in zveršeno   pisal,
—   50   -
da med naj slavniše   taiste   dobe   pisatelje  ga   averstiti zamoremo.
Umeri je Appendini 7. grudna leta 1834.   Naj bo verli ptujic   lep izgled lastnim eioam matere Slave!
J. Š.
—   51    —