Ventil 5 / 2020 • Letnik 26 323 BESEDA UREDNIŠTVA Tak je bil naslov razstave v Narodnem muzeju Slo- venije, ki je bila na ogled od lanskega decembra do letošnjega avgusta. To je bila za Slovenijo, za slo- vensko metalurgijo in tudi za slovensko strojništvo in celotno slovensko občestvo izjemno pomembna razstava. O njej pišemo tudi v tej izdaji revije Ventil. Razstava pokaže, da je metalurgija na področju da- našnje Slovenije prisotna že več tisoč let. Z arheo- loškimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da so prebi- valci kolišč na Ljubljanskem barju in v okolici poznali metalurgijo bakra in iz njega izdelovali orodje že tri tisoč let pr. Kr. Od takrat pa vse do danes so se na tem območju ukvarjali z metalurgijo. Razne arheo- loške najdbe, kot na primer svinčena cev za pretok vode, ki je bila izdelana okoli prvega stoletja po Kr. in najdena v okolici Krškega, ali pa kovinski meči, naj- deni v Ljubljanici, potrjujejo prejšnjo trditev. Od približno 14. stoletja pa imamo na Slovenskem poleg arheoloških dokazov tudi pisna gradiva, ki izpričujejo zelo intenzivno dejavnost, povezano z rudarjenjem in metalurgijo praktično na celotnem osrednjem, severnem in zahodnem področju dana- šnje Slovenije. V nekaterih krajih je bilo bolj prisotno železarstvo, v drugih pa rudarjenje in metalurgija drugih neželeznih kovin. Zbornik, ki je izšel ob razstavi, podrobno opisuje ce- lotno zgodovino metalurgije na Slovenskem. V njem številni imanentni avtorji z besedo in sliko predstavi- jo zgodovino metalurgije, iz katere lahko sklepamo, da so se in da se ljudje na območju Slovenije vse- skozi ukvarjajo s tehniko. Ta človek je več tisoč let s svojo pametjo in rokami rudaril, izdeloval naprave in tehnologijo taljenja različnih kovin ter iz njih izde- loval orodja za razna opravila, orožje za obrambo in druge produkte, potrebne za vsakdanje življenje. Razstava in zbornik sta pokazala, da so se v prete- klosti v takratni industriji pri nas srečevali s popol- noma enakimi težavami, kot se srečujemo danes v naši industriji. Zelo jasno se je pokazalo, da so bile tudi takrat gospodarske krize, da so se menjali la- stniki podjetij, da je bila konkurenca in da se je tudi takrat premalo vlagalo v razvoj in raziskave. V vseh stoletjih, odkar obstajajo pisna gradiva o kovinarstvu in metalurgiji na Slovenskem, smo v razvoju zaosta- jali za metalurgi v severni Italiji, Avstriji in Nemčiji. To pomanjkanje znanja se je reševalo z »uvažanjem« strokovnega kadra, ki je prihajal v naše kraje od dru- god, predvsem iz Furlanije in iz drugih krajev sever- ne Italije, Nemčije in celo iz Češke. Na primer, ko so v Nemčiji uvedli Bessemerjev postopek taljenja rude in nekaj let kasneje, ko so se v železarstvu začele uvajati Siemens-Martinove peči, smo v takratni Slo- veniji potrebovali več kot 30 let, da smo dobili prvo takšno peč. Podobno je danes. Država relativno veliko vlaga v inovacije, raziskave in razvoj, vendar smo še vedno v zaostanku za razvitimi državami. Toda vprašanje je, ali so ta vlaganja pravilno usmerjenja, ali dajo re- zultate z novo dodano vrednostjo in z novimi zapo- slitvami. Po naši oceni preveč vlagamo v teoretične raziskave v javne zavode ter univerze in premalo ne- posredno v industrijo za zvišanje dodane vrednosti in za širjenje proizvodnje z novimi delovnimi mesti. Druga težava v celotni zgodovini metalurgije je bila razdrobljeno lastništvo. Posamezni lastniki z majh- nim deležem niso bili zainteresirani za vlaganje v ve- čje investicije, katerih stroški bi se povrnili na daljši rok. Bili so nezaupljivi, kar je opazno tudi danes v naši industriji. Kako velika težava je bila to, si lahko ponazorimo z razumevanjem prejšnjega sistema v naši državi, ki je temeljil na samoupravljanju. Druž- bena lastnina z upravljanjem vseh zaposlenih je lepa teorija, ki se v praksi ni obnesla. Tudi današnji direk- torji večjih podjetij potrjujejo, da je za razvoj podje- tja glavna ovira velika razpršenost lastništva. Ob razstavi Ko zapoje kovina moramo omeniti tudi pomanjkljivost. Največja je bila premajhna promoci- ja razstave med občani in predvsem med mladimi prebivalci naše države. Prav neverjetno je, kako so glavni javni tiskani in drugi mediji razstavo večinoma ignorirali. Zavedamo se, da je bila epidemija, kljub temu pa bi se lahko naredilo več. Druga pomanjkljivost po naši oceni pa je, da je bilo v razstavo premalo vključeno strojništvo. Strojništvo brez kovine ni strojništvo. Ali se danes povprečen slovenski prebivalec sploh zaveda pomena kovin, pomena njihovega pridobi- vanja in proizvodnje kovinskih izdelkov za celotno Slovenijo? Prepričani smo, da je tega zavedanja premalo. Takšna razstava je bila prilika, da se to po- pravi. Razstavo bi si morali ogledati vsi srednješolci ne glede na usmeritev šole. Razstava bi morali biti predstavljena na javni televiziji, in to ne enkrat, am- pak večkrat. Metalurgija in strojništvo sta danes pomemben del slovenskega gospodarstva. Brez teh dejavnosti ne bi bilo standarda, kot ga imamo. Zakaj temu ne damo večje teže? Zopet so težava mladi, ki jih o tem ne seznanjamo, ne obveščamo in jih ne spodbujamo za šolanje in opravljanje poklicev v teh dejavnostih. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem d ohod k u. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Ko zapoje Kovina