TRST, petek 25. novembra 1955 Leto XI. - Št. 279 (3208)
kdMsTVO: ul. MONTECCHl it. S, II. nad. — TELEFON 93-1M IN M-63* — poStnl predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA It. 2i — Tel.
-M« - Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico MI., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak nam Širine 1 > 'n-* za v,se vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI do 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 d n PoStnt tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdata ZaloiniStvo tržaškega tiska D. ZuZ-Trst
Eghi se morh spet ukvurihti
državnimi nameščenci In Solniki
vprašanji ne trpita več dolgega odlašanja, razlike med zahtevami '*likatov in vladnimi ponudbami pa so še vedno velike - Po Oroueliijevili bodilih poskuša zdaj Leone posredovati za nporazum o ustavnih sodnikih
)^d našega dopisnika)
jjjp 24. — Medtem ko se jltJuiejo posvetovanja in i 1'ovanja za ustavno sodi-jjj maja ponovno v ospred-ik . ai. javnih nameščencev ^ ln šolnikov posebej. O-I 'Prašanj res ni mogoče plačevati in ministrski ■" eanik Segni se jih je , P^av v času, ko poslan-; . zbornica razpravlja o I 'a poviških, s katerimi i, vk»da delno kriti pove-4'^atke.
•!je r sindikalne organi-■,. ClSL Pastore, ki bo v odpotoval v ZDA,
‘k.
Ob
htevami šolnikov in vladnimi predlogi velika razlika, ki jo bo težko premagati.
Danes popoldne je Segni na
ba k tezi ((depolitizacije« kandidatov in sicer z izbiro treh novih imen. ki ne bi bila politično kvalificirana in ki bi
Montecitoriu sprejel člane taj-1 mogla zbrati precejšnjo veči-
bo udeležil manifesta-., združitvi obeh velikih
1')
Kite"ih sindikalnih organi-in CIO. je imel že vj s Segnijem izmenjavo i ‘,? tem, kako bi pospe--IsfSitev obeh vprašanj. ^ Predlaga takojšnjo re-ijevPrašanja vključitve do-za navzočnost v poeno-»1m tucl* za novinc'e-
6 državnih nameščen-
'laja reševanje v za-fazo, ki predvideva iU^gim ureditev pravne-»ožaja in napredovanja. ;wn° ministrstvo je baje f'Pravilo potrebne lestvi-(|e’ Pa ne bodo objavljene. J Jih ne odobri ministr-
!^et.
Se je moral lotiti tu-^ Ptašanja šolnikov in o ((•'^Poldne razpravljal s Jn'k°m Scaglio, ki na-i a. ie prosvetnega mini-
“ssija, ki se bo šele 6-rbra vrnil z obiska v jk i®gni in Scaglia sta ^Mala predvsem o lest-iij,“»končnih poviškov u-f,"' plač. o Katerih so ,*Vaele žolčne polemike Vj Z' z neko objavljeno i« *Z' j' vlada odreka i,. Zčsničnost. Toda ne gle-ta demanti je med za-
ništva sindikata osnovnošolskih učiteljev, včlanjenih v CISL. Sekretar sindikata Sar-chito je poudaril, da učitelji že težko čakajo na dokončno ureditev in izvajanje začasnih ukrepov.
V soboto bo Segni sprejel predstavnike šolske fronte. V nedelja pa se bo sestal izvršni odbor 1 sindikata gimnazijskih ravnateljev in rednih profesorjev in razpravljal o pogajanjih z vlado.
Predsednik republike Gron-chi je danes na Kvirinalu sprejel predsednika poslanske zbornice Leona, za njim pa predsednika vlade Segnija. Oba razgovora se uvrščata v prizadevanje za rešitev vprašanja ustavnih sodnikov. Si-ce pa je edina novost na tem področju ta, da je Merzago-ra odložil svoje posredniške funkcije in da jih je prevzel Leone.
Po odložitvi skupnega sestanka predstavnikov vseh strank, ki je bil napovedan za danes, so bile možnosti, da Merzagora doseže kak uspeh, praktično izčrpanje. Vendar je predsednik republike mnenja, da še ne kaže povsem vreči puške v koruzo in da vsekakor še obstajajo možnosti za sporazum. Zato je sprejel Leonovo ponudbo, da bi on nadaljeval, kjer Merzagora ni uspel. Nastal pa je vtis, da demokristjansko vodstvo ni kdo ve kako zadovoljno __z Leonovo pobudo.
Doslej se je Leone sestal s Fanfanijem:	na osnovi tega
razgovora se bo odločil za nadaljnje akcije. V političnih krogih sodijo, da se predsednik poslanske zbornice nagi-
ojna ji: nesmiselna ^umskem razdobju
no. Ker je tudi Nenni predlagal nekaj podobnega, je mogoče soditi, da se opozicija temu predlogu ne bi upirala. Drugačna je stvar z demokristjani, ki bodo verjetno do zadnjega hoteli vztrajati pri svojem kandidatu Cappiju
ni še predložila načrta zakona o razmejitvi, pač pa samo priloge, ki vsebujejo dva predvidena sistema«. Ko bo komisija proučila vladni načrt, bo predložen parlamentu v pretres,
Vlada je sklenila predložiti dva predloga za ponovno razmejitev okrožij in je prepustila skupščini izbiro. Na podlagi prvega sistema se Francija razdeli na 537 volilnih
Isto velja za manjše stranke okrožij. Vsako okrožje vse-
nnntfo le i en <.» H n inlll.e 1 > Knin 7!v	vnlumatt	in	CP	ne
,)iDgtonski komentarji ob eksploziji sovjetske vodikove bombe
^INGTON. 24 — Spo- trenutku zelo težko prišlo do sestanka med Edenom in Ei-
jl^nUNGTON, 24. — Spo-tj, a,meriške atomske ko-
Mida je v Sovjetski zve-jjt do eksplozije vodi-% ■“ombe doslej še nevi-Pjta °®ti, razlagajo v wa-<S	pristojnih	krogih
Pivu 0 ameriško uradno h&V’ *ma tud' ZSSR hklearno orožje,
'itn*11' opozarjajo, da je sovjetski ministrski 1 lSa'k Malenkov 9. avgu-“ izjavil, da so ZDA ‘ktJ monopol termonu-W?a orožja. Takrat so 1» , strokovnjaki priznu-1 sv°. v ZSSR verjetno od-fitjj 'Vnost termonuklearne |id®j ne pa še tudi nači-;'tl5v ave vodikove bombe, ijvij a takšnega orožja, so ESo zahteva izredno za-j4||e tehniko, uporabo na-bombe kot de-jtjJa in eksplozivno maso i j« vodika. Ta tehnika l'* j ifhingtonskim krogom ; Sa.akrat ameriški mono-Je bii prvi ameriški ? b. i?earnl poskus izvršen Vbti koncu leta 1952 na JUl« i Vendar je takoj R Cnkov°vi izjavi predsed-er'ške komisije za a-jjtil energijo Lewis Strauss JV da ZDA «nikoli niso Pjtfte da izdelava termonu-'•tj „Sa orožja presega mož-°vjetske zveze».
IT j. eti p0 Malenkovovi :z-'tj Strauss v nekj uradni iVjij^enil «čedalje inten-i hapore sovjetske vla-,tiy “i povečala sv-o-j po-.Hn nuklearnega orožja«. 3ov a)u nekaterih strokov-ta izjava utegnila % ' priznanje, da je jS^dbsegla raven ZD\. V atomskem orožju °i odvisna samo od Vi bomb v skladiščih, št0iadi velike rušilne mo-orožja je v ?m položaju tisti, ki Ye-krajšem času spravi J, 0 bomb na sovražne Sm,
'*>	pa so v Washing-
' i^henja, da je bila po-'5 a kmeriška zunanja po-{tv^eclvomno prilagojena aa je ZSSR sposobna m izdelovati termo-* ta, prožje. To tudi raz-40 y°j ameriškega stali-.)?t0^SSR, ki je pripeljal e julijske ženevske "• jace načelnikov štirih
senhowerjem, ker predsednik še vedno ni okreval. Vendar gledajo v ameriškem glavnem mestu na ta sestanek naklonjeno in sodijo, da bi do njega utegnilo priti proti koncu zime, pred Bulganinovim in Hruščevovim obiskom v Londonu, ki je predviden za prihodnjo pomlad.
Razgovor, dodajajo v ameriških krogih, bi bil zelo koristen. ker bi na njem lahko vskladili angleško in ameriško politiko do ZSSR v prihodnjih 18 mesecih. V Wa-shingtonu namreč sodijo, da bo potrebno približno tolikšno razdobje, preden se bo položaj toliko razvil, da bi bila priporočljiva nova konferenca na visoki ravni z ZSSR. Eden in Eisenhovver bi se raztovarjala predvsem o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu konference v Ženevi.
faz voj je po mnenju * s?'°nskih krogov posle-Je ribanja obeh velesil, 'iSm-]ha v sedanjih časih p 0ri7la- Eisenhower je že hpdom v Ženevo izja-t *iti -Y°ina danes pome-Aaj.hožičen samomor«.
PM 1 tega sporočilo o so-.pj, eksploziji vodikove vnaaa resnično no-■ peiltov v alneriško po-1(4» aa Pa ta vest potrju->?(> je preživelo staro ,<tva v°jne kot zadnjega tik v reševanju medse fotij.
El3f!(ltHIWBr-EllB
■kffNGTON, 24.
h dobro obveščenih
centra, ki so se že toliko borile za svojega kandidata in ki so dejansko razbile prvi sporazum, ki ni predvideval njihovega zastopnika v ustavnem sodišču.
Predsednik poslanske skupine PSDI Simonini je dejal, da so socialdemokratski parlamentarci sklenili, da je treba poskušati najti sporazum o petem sodniku, ki bi moral uživati naklonjenost večine in ki ne bi smel biti neljub večini opozicije, torej levici. Zaenkrat pomeni ta izjava predvsem to, da socialni demokrati odklanjajo monarhistične in neofašistične ponudbe, ki jih zagovarja tudi demokristjanska desnica.
Skratka, tako demokristjani kot manjše stranke centra hočejo omejiti diskusijo na petega kandidata, kar pomeni, da ne popuščajo od svojih dveh. Toda tudi glede petega kandidata postavlja center svoje pogoje: za demokristjane ne sme biti to kandidat KPI, za socialne demokrate ii republikance pa ne kandidat desnice. Vprašanje je, koliko se bo v tem položaju tijogla uveljaviti zamisel predsednika poslanske zbornice Leona.
Zanimive podrobnosti so se razvedele o včerajšnji seji odbora demokristjanske poslanske skupine, na kateri so predvsem razpravljali o notranji disciplini. Zatrjujejo, da so uvedli nekaj zelo podobnega vojaški disciplini. Tako bi se morali poslanci vsak dan na sedežu skupine javiti in s podpisom potrditi navzočnost. Nadalje bi bili poslanci razdeljeni v skupine 10 do 15 p5u cuuatvom posebnega zaupnika. Vprašanje pa je, ali se bo Fanfaniju tudi s takšno disciplino posrečilo odpraviti pogosti pojav usko-štva.
Poslanska zbornica je danes nadaljevala z diskusijo o zakonskih ukrepih o poviških davkov na kavo in na mazil-na olja. Razvnela se je precej živahna diskusija, v kateri so poslanci levice obto-
ževali vlado, da vodi razred- treba, da bi vladna kriza _ v
no davčno politiko proti delovnim slojem. Končno sta bila oba ukrepa odobrena in to z minimalno večino 15 oziroma 1Q glasov. Senat pa je razpravljal o zakonu o davku na tekoči plin.
A. P.
Spremembe v vodstvo sovjetskega agitpropa
MOSKVA, 24. — Sovjetski tisk je sporočil, da je bil Fjo dor Konstantinov imenovan za načelnika oddelka za agitacijo in propagando pri CK KP ZSSR. Tisk ne omenja, kakšno dolžnost je prevzel Vladimir Kružkov. ki je bil doslej na tem mestu
Konstantinov je bil do začetka tega leta glavni urednik revije ((Problemi filozofije«. V začetku aprila je Konstantinov stopil v uredništvo revije «Komunist». Obenem je bil Rumjancev, načelnik referata za znanost in kulturo pri CK, imenovan za odgovornega urednika «Komun:sta» namesto Abalina.
Konstantinov	ni bil med
člani ali kandidati centralnega komiteja, ki je bil izvoljen na 19. kongresu KP ZSSR leta 1952.
Današnja «Pravda» je objavila uvodnik, v katerem pravi, da je glavna pomanjkljivost propagande v ZSSR v njeni «slabi	prilagojenosti
realnemu življenju«. Propaganda, pravi	Pravda, ima
»akademski in doktrinarski značaj, ki ne vzbuja nobenega živega zanimanja«. Propaganda «bi morala pomagati javnosti, da izvršuje svoje vsakodnevno dolžnost za graditev komunizma, to pa je treba storiti na praktični način: besede in gesla ne zadovoljujejo delavce, dogmatičen in formalističen študij teorije pa je tuj revolucionarnemu in ustvarjalnemu	duhu marksi-
zma«.
«Pravda» zatrjuje tudi, da je treba bolje organizirati in poživiti delo za politično vzgo jo delavcev,
LONDON, 24. — Predstavnik britanskega ministrstva za letalstvo je izjavil, da se bo posebna formacija britanskega letalstva udeležila tretje vrste atomskih poizkusov, ki bodo na otokih Montebello
buje 75.000 volivcev in se ne naslanja na sedanje upravne meje. Drugi sistem pa upošteva upravno razdelitev države in spremembe prebivalstva v zadnjih 28 letih.
Ce bi bil sprejet prvi sistem bi se razdelitev poslanskih mest v skupščini znatno spremenila. Državni statistični zavod je medtem sporočil, da bo 31. marca imelo volilno pravico 25.250.000 državljanov, od katerih je 11,800.000 moških in 13,500.000 žensk. To število se je od 31. marca lanskega leta zvišalo za 300.000.
Predvideva se, da bo skupščina začela debato o volitvah prihodnji teden. Medtem pa v političnih krogih skrbno proučujejo rezultate upravnih volitev za socialno skrbstvo, ki so bile prejšnji teden, čeprav te volitve ne morejo veljati za politične, ker gre tu predvsem za sindikalne organizacije. Volitve se nanašalo na 11 milijonov delavcev (ki bodo bodoči «politični» volivci), od katerih se je volitev udeležilo 75 odstotkov. Pri teh volitvah je Splošna zveza dela dobila večino glasov, in sicer 43 odst., katoliški sindikati so dobili 20,9 odst., socialistični sindikati pa 16.2 odst.
Medtem pa je nastala za vlado nevarnost krize iz drugih razlogov. Skupščina je sinoči z veliko večino odobrila resolucijo opozicije, s katero se odklanja razprava o vladni zahtevi za dodatne kredite. «razen če vlada znatno ne zviša mezd za francoske delavce«. Resolucijo so predložili socialisti in je bila sprejeta s ;2C1 ilat-fcvi proii 199, čeprav je vlada poudarjala, da je treba nujno odobriti dodatne kredite za približno 80 milijard frankov. Finančni minister je tudi izjavil, da proračunski primanjkljaj 500 milijard frankov ne dovoljuje v sedanjem trenutku nobenega zvišanja mezd. Današnji časopisi pišejo z velikim poudarkom o možnosti bližnje vladne krize. Pripomniti je
CAFE FILHO POUDARJA 'Narodna Armija
da se ne odreka oblasti 0 procesu proti BBO
Živahni razgovori, da bi dosegli pomiritev med strankami * Poslanska zbornica odobrila zakon o obsednem stanju
RIO DE JANEIRO, 25. — Brazilski senat je na svoji nočni seji odobril zakon, ki določa proglasitev obsednega stanja za 30 dni. Zakon mora podpisati predsednik Nereu Ramos in bo nato stopil v veljavo.
RIO DE JANEIRO, 24. — namerava zapustiti Rio de
Poslanska zbornica je danes odobrila s 178 glasovi proti 91 načrt zakona, ki določa uvedbo obsednega stanja. Pozneje je zakon odobrila tudi senatna komisija, zvečer pa se je začela razprava na plenarni seji senata.
Skoraj ves današnji brazilski tisk, od levičarskega do skrajno konservativnega, protestira proti uvedbi cenzure, ki jo predvideva zakon o obsednem stanju.
Brazilski tisk objavlja z velikim poudarkom prve izjave Cafe Filha, ki je poudaril, da hoče znova prevzeti oblast. »Ljudstvo me je izvolilo, je dejal Filho, in jaz se ne bom odpovedal mandatu, ki mi je bil zakonito podeljen.«
Filho je dejal, da se politično ravnanje vojnega ministra generala Lotta ne razlikuje od ravnanja Vargasa 'e-ta 1937, ko se je polastil oblasti. Ko so ga vprašali, ali
Janeiro, je Filho odgovoril: «Nimam nobenega vzroka, da bi odpotoval, ker moje mesto je tu.»
2e od predvčerajšnjim so namreč v teku pogajanja za pomiritev med strankami. Dnevnik «Diario Carioca« piše. da je padel tudi predlog, naj bi predsednik Cafe Filho odstopil, z druge struni pa naj bi se Joao Goulart, ki je bil izvoljen za podpredsednika, umaknil. Kakor se vidi, pa Cafe Filho ne pristaja na ta predlog.
Isti list dodaja, da Goulart ne bo sprejel nobenega sklepa s tem v zvezi in da prepušča odločitev strankam, ki so podpirale njegovo kandidaturo. Te stranke pa poudarjajo, da ni dopusten niti najmanjši pritisk proti investitu-ri Kubička in Goulaeta, ki sta bila redno izvoljena na zadnjih volitvah. Predsednik
se je že razgovarjal z Goulae-tom na njegovem domu.
Vojni minister pa bo v kratkem razdelil podrobno poročilo o zadnjih dogodkih. Sedaj je v vsej državi mir, zaradi česar so umaknili večino vojaštva, ki je bilo razmeščeno po prestolnici.
»Jornal« pa piše, da bi obsedno stanje spričo 30-dnev-nega političnega premirja u-godno vplivalo na sedanje razgovore, ter je mnenja, naj bi guvernerji posameznih držav vplivali na politično po-mirjenje.
Pinay o Posarju
PARIZ, 24. — Francoski zunanji minister Pinay je danes v zunanjepolitični komisiji skupščine izjavil, da namerava Francija braniti svoje materialne in moralne interese v Posarju. Dodal je, da se, francoska vlada strinja z za-hodnonemško vlado, da bi po-sarsko vprašanje rešili na podlagi pogajanj.
Ugledni pariški lisi <le Monde* opozarja, da grozi videmski proces proli antifašistom poslabšati odnose med Italijo in Jugoslavijo
BEOGRAD, 24. — Ogorčenje jugoslovanske javnosti zaradi procesa, ki se pripravlja v Vidmu proti bivšim partizanskim borcem, je prišlo danes do izraza tudi v glasilu oboroženih sil Jugoslavije »Narodna armija«.
»Namesto, da bi skupn i borba jugoslovanskih in italijanskih ■ antifašistov služila kot osnova za vsestranske prijateljske odnose med dvena sosednima državama, ugdavlja list, se skuša v videm.kem procesu z lažnimi materiali tu borba uporabiti proti razvoju italijansko-jugoslovansk t sodelovanja in se prikazvi kot zločin, čeprav je ta skupna borba prispevala k porazu fašističnih sil Hitlerja in Mussolinija«.
»Narodna armija« poudarja, da so rešitev tržaškega vprašanja in drugi sporazumi med
kar je v interesu ne samo obeh držav, temveč tudi utrditve miru v svetu. »Videmski proces dokazuje, nadaljuje «Narodna armija«, da so v Italiji še vedno vplivni elementi, ki so izkoristili celo sodišče za izvajanje svoje protidemokratične in protijugoslovanske delavnosti. Tu gre za maščevanje nad partizanskimi borci in pripadniki jugoslovanske narodne manjšine. ki so se borili proti fašizmu. za skonstruiran politični proces, ki ga pripravljajo tisti krogi v Italiji, ki so proti razvoju sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo«.
Videmskemu procesu posve-čf1 obširen dopis svojega rimskega dopisnika Jeana D’Ho-spitala tudi znani pariški list »Le Monde«. V svoji predvčerajšnji številki poudarja «Le Monde«, da «grozi videmski
ozračje medsebojnega spoštovanja in sodelovanja in postavili osnovo za vsestranski razvoj prijateljskih odnosov,
Uspešno posredovanje Krišne Menona za kompromis glede alžirskega vprašanja
Ujeguv predlog sii sprejele tudi arabske delegacije - ZDA popustile glede sprejema Zunanje Mongolije v UZI\I? - Hadaljuje se debata v odboru za razorožitev
Nove težave za Faurovo vlado
PARIZ, 24.	— Francoska
vlada je predložila danes komisiji za splošne volitve načrt zakona za novo razmejitev volilnih okrožij. Komiiija pa je sklenila odložiti razpravo o tem na jutri. Gre sicer za vprašanje postopka, vendar pa tolmačijo v parlamentarnih krogih to odložitev kot slab znak za vlado. Ista komisija pa je z druge strani odobrila resolucijo ljudskega republikanca Floretta, s katero protestira, ker vlada ((kljub razširjenim glasovom
sedanjem trenutku odgovarjala želji večini poslancev, ki ne želijo, da bi se njihova poslanska doba skrajšala.
MOSKVA, 24. — Moskovski radio je javil, da je bil prvi ministrski podpredsednik Mi-kojan danes odlikovan z Leninovim redom.
NEW YORK, 24. — Kakor javljajo, je bil med delegacijami dosežen sporazum, naj glavna skupščina OZN ne bi razpravljala o alžirskem vprašanju. S tem v zvezi bo indijski delegat K išna Menon predložil jutri političnemu odboru resolucijo, v kateri se izjavlja, da glavna skupščina ne bo razpravljala o alžirskem vprašanju, »s katerim se bo torej prenehala ukvarjati«.
Na to resolucijo so pristale arabske in latinsko-ameriške delegacije in , . ajo, da bo linS:	dabaie -	skoraj
soglasno. Nato pa naj bi jo sprejela še glavna skupščina na plenarni seji. ki se bo sestala jutri zjutraj takoj po seji političnega odbora.
Ta rešitev bi nadomestila rešitev, ki so jo predlagale nekatere latinsko-ameriške delegacije, ki so zahtevale, naj glavna skupščina enostavno črta zadevo s svojega dnevnega reda. Taki rešitvi so nasprotovale arabske delegacije in če bi bila sprejeta, bi oo-vzročila v skupščini razkol. Danes pa so arabske delega-
PARIZ. 24. — Bivši predsednik vlade Mendes France je sprejel vabilo ameriške univerze v Louisville, naj bi 2. decembra na tej univerzi govoril o mednarodnem položaju. Mendes France bo govoril predvsem o vprašanjih Severne Afrike.
W ASH IN GTON, 24. — Državni departma javlja, da bo portugalski zunanji minister Paulo Cunha prihodnji teden prišel na tridnevni uradni obisk v Washington. kjer se bo razgovarjal z Dullesom in z drugimi predstavniki ameriške uprave.
Spomladi bo Gronchi obiskal Ameriko
WASHINGTON, 24. — Agencija ((United Press« poroča iz dobro obveščenih virov, da bo predsednik italijanske republike Gronchi prihodnjo pomlad obiskal ZDA kot gost predsednika Eisenhowerja. O obisku se je začelo govoriti, ko je ameriški državni tajnik John Foster Dulles pred ženevsko konferenco obiskal Rim in bil sprejet na Kviri-nalu.
Gronchijevo potovanje spada v okvir vrste obiskov evropskih državnikov v ZDA, ki so na programu za prihodnje leto, da bi se poudarila povezanost med ZDA in Evropo.
Indijsko - sovjetski razgovori o gospodarskem
Uvodni sestanek Gromika in Kumikina z indijskimi predstavniki Skrajšan program obiska v Burmi za podaljšanje razgovorov z Nehrujem • Ameriško mnenje o sovjetskih ponudbah gospodarske pomoči
NOVI DELHI, 24. — Iz za- i podtajnikom v zunanjem mi-
1 dobro obveščenih j bodo na otoKin Monteoeno v ^riujejo, da bo v tem \ aprilu prihodnjega leta.	1
upanja vrednih virov poročajo. da sta Bulganin in Hru-ščev, ki sta zdaj na obisku v Indiji in ki bosta nato obiskala Burmo in Afganistan, sklenila skrajšati svoje bivanje v Burmi za dva dni, da bi lahko podaljšala drugi del svojih razgovorov z Nehrujem. Iz Kalkute se bosta 30. novembra odpeljala v Ran-gun m se verjetno vrnila že 5. decembra namesto 7., kot je bilo prvotno v programu. Istega dne bosta Bulganin in Hruščev odpotovala iz Kalkute v Novi Delhi, kjer se bosta ustavila do 12. decembra, nato pa bosta odpotovala v Kabul, kjer bosta zaključila svoje potovanje.
Danes sta Bulganin in Hruščev predpoldne prisostvovala telovadnemu nastopu mestne mladine, nato pa sta si ogledala tovarno »Tata« in državno kmetijsko posestvo in mlekarno v okolici Bombaya.
V Novem Delhiju pa sta se namestnik zunanjega mimstr-sta ZSSR Gromiko in namestnik trgovinskega ministra Kumikin sestala z generalnim sekretarjem indijske vlade R. Pilajem in s
niatrstvu S. Duttom. V urad' nih krogih niso dali nobenega podrobnejšega obvestila o tem razgovoru, zdi se pa, da je šlo za uvodni sestanek pred vrsto razgovorov, ki jih bosta Gromiko in Kumikin v prihodnjem tednu imela s predstavniki raznih indijskih ministrstev za izdelovanje konkretnih načtrov za indij-sko-sovjetsko sodelovanje na gospodarskem, tehničnem in znanstvenem področju. Kot poudarjajo v Novem Delhiju, bodo ti sestanki olajšali razgovore, ki jih bo imel Nehru z Bulganinom in Hruščevom ob njunem povratku iz Burme.
Londonski «Daily Mirror«, časopis z največjo naklado, v Angliji napada danes Fo-reign Office zaradi izjave, ki je dolžila Bulganina hinavščine zaradi njegovega govora v indijskem parlamentu. »Izjava Foreign Officea — piše list — ne bi mogla priti v manj primernem trenutku. Celo Dulles je v teh dneh bolj zadovoljen in pravi, da je /SSR opustila svoie metod« groženj in žalitev. Zakaj naj bi ji Anglija dala v roke pretvezo, da .začne znova? Je
mogoče v Foreign Office kak nesramen funkcionar, ki bi želel vnovič sprožiti mednarodne spopade na osnovi žalitev? Anglija lahko izhaja tudi brez takih brezdušnih birokratov, ki se zabavajo z napadi na državnika, ki bo prihodnje leto gost naše države«.
V ameriških političnih krogih pa z največjim zanimanjem zasledujejo Bulganinov in Hruščevov obisk v Indiji, predvsem zaradi sovjetskih ponudb gospodarskega sodelovanja in pomoči. Vendar sodijo v Washingtonu, da sta Bulganin in Hruščev v svojih govorih prevečkrat omenjala možnost gospodarske pomoči Indiji, da bi bilo mogoče iz tega sklepati, da se bodo ponudbe na koncu obiska konkretizirale v sporazumih. V Washingtonu sodijo, da se bodo sporazumi predvsem tikali tehničnega sodelovanja, ne pa prave gospodarske pomoči.
Medtem je «Times of In-dia«, list, ki izhaja v angleščini v Novem Delhiju, včeraj v uvodniku kritiziral dejstvo, da so sovjetski voditelji «izrabili svoj obisk v Indiji za napade na zahodne i države«.
cije sporočile, da sprejemajo formulo, ki jo je izdelaj Krišna Menon, in ki so jo latinsko-ameriške delegacije že prej sprejele.
Vest o doseženem sporazumu je napravila ugoden vtis pri vseh delegacijah v OZN, ki upajo, da bo sedaj uglajena pot za povratek francoske delegacije že med sedanjim zasedanjem, kar je posebno važno zaradi morebitnega u-krepanja o sprejemu novih članov v OZN, čeprav ni sprejem azijskih držav pogodu 1 ranciji, -ci se bodo teni povečale protikolonialne sile v OZN. V zvezi s tem izjavljajo v dobro obveščenih diplomatskih krogih, da misli ameriška vlada omiliti svojo nepopustljivost glede sprejema Zunanje Mongolije v okviru kanadskega predloga in da bo skušala prepričati formoško delegacijo, naj v Varnostnem svetu ne izreče veta proti temu sprejemu.
V odboru OZN za razorožitev pa so danes govorili predstavniki SZ, Velike Britanije in Kanade, preden se zadeva izroči političnemu odboru.
Sovjetski delegat Soboljev Je izjavil, da pade odgovornost, ker ni bil dosežen sporazum o razorožitvi, predvsem na ZDA. Dejal je, da na ženevski konferenci niso hotele ZDA sprejeti nobenega sklepa o zmanjšanju oborožitve in o prepovedi atomskega orožja, Velika Britanija in Francija pa sta jim sledili. Naštel je nato sovjetske predloge in dodal, da sedanje zadržanje zahodnih držav pomeni nazadovanje spričo njiho' vega prejšnjega stališča.
Končno je Soboljev pouda ril, da mora OZN sprejeti resolucijo, ki naj izreče «moral. no obtožbo« nad otomskim o-rožjem, in je dodal, da se morajo velesile obvezati, da ne bodo prve uporabile atomskega orožja proti komur koli. Potrebno je takoj sprejeti ukrepe za prepoved atomskega orožja. OZN mora imeti na tem področju vlogo velike važnosti.
Za Soboljevom je govoril britanski delegat Nutting, ki je dejal, da sovjetski predstavnik «želi smoter, ne želi pa sredstev«. #SZ, je dejal Nutting hoče prepoved atomskega orožja, toda odklanja posamezna razdobja, ki lahko privedejo do končnega smotra«. Dodal je, da je sedanjega zastoja kriva Sovjetska zveza, ker se noče sporazumeti o mehanizmu nadzorovanja pred razorožitvijo. Izjavil je tudi, da učinkovit nadzorstveni sistem ni še na vidiku.
Kanadski delegat Martin pa je bil bolj optimističen in je izrekel prepričanje, da možnosti za sporazum v pododboru za razorožitev niso izginile.
Po kratkih besedah francoskega delegata Mocha, ki je pozval Soboljeva, naj pojasni, ali SZ načelno nasprotuje sintezi raznih predlogov, je perujski delegat Balaunde predlagal, naj skupščina OZN pozove razorožitveni odbor, naj nadaljuje svoje delo. Na prihodnji seji razorožitvenega odbora, ki bo jutri, bo govoril ameriški delegat Cabot Lodge.
Martinovi razgovori z japonskimi državniki
TOKIO, 24. — Danes je imel zunanji minister Martino v Tokiu razgovore z ministrskim predsednikom Hatojamo in z zunanjim ministrom Si-gemicujem. Hatojama je Martinu tudi uročil red vzhajajočega sonca prve stopnje za Segnija.
V razgovorih s Sigemieu-jem se je Martino dotaknil splošnega svetovnega položa-
ja in raznih vprašanj, ki za-1 Jutri bo Erharda sprejel nimajo Italijo in Japonsko. I predsednik vlade Segni. nato
Med drugim sta govorila tudi o vprašanju novih sprejemov v OZN, kjer je položaj obeh držav enak, Obravnala sta tudi gospodarska vprašanja in ugotovila, da bi bila zaželena poživitev trgovinske izmenjave. Izmenjane so bile tudi izkušnje s področja brezposelnosti, ki je hud problem za obe državi. Japonska vlada je obljubila, da bo deblokirala italijansko dobroimetjp xip Jap-mskem v vrednosti po milijonov dolarjev, ki je blokirano še iz vojnih časov.
Erhard v Rimu
RIM, 24. — Nemški minister za gospodarstvo Erhard je prispel danes zvečer na letališče Ciampino pri Rimu, kjer sta ga sprejela ministra Vanoni in Campilli. V kratki izjavi tisku je Erhard potrdil, da je prišel v Italijo, da bi vrnil nedavni Vanonijev obisk v Nemčiji in da bi se seznanil z italijanskim gospodarskim položajem. Razgovori, ki jih bo imel s predstavniki italijanske vlade in potovanje v južno Italijo in Sicilijo, je dejal Erhard, mu bodo omogočili, da se podrobno seznani z načrti za obnovo in gospodarski razvoj južnih pokrajin.
Italijo in Jugoslavijo ustvarili proce.s 'proti antifašistom v
-* ** n o i n nsA/teAnninaitn ennCŽA-
Vidmu poslabšati odnose med Italijo in Jugoslavijo«. List obširno navaja nedavne izjave Aleksandra Rankoviča in pravi, da italijanska vlada doslej še ni reagirala na te izjave, ker z njimi ni direktno prizadeta, saj je Rankovič govoril o «določenih italijanskih elementih«. Vendar sodi dopisnik, da uradni Rim teh izjav ne bo mogel prezreti, kajti če je Rankovič govoril kot predsednik bivših borcev, pa je tudi podpredsednik jugoslovanske vlade. List omenja tudi razburjenje italijanske desnice glede Rankovičevih izjav in zaključuje, da je poslabšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo obžalovanja vredno tudi zato, ker se je odražalo prav 'te dni v Rimu na konferenci o tržaškem pristanišču.
pa bo imel v ministrstvu za proračun sestanek z ministroma Vanonijem in Campillijem V zvezi z Erhardovim obiskom se ponovno širijo govorice o možnosti investicij nemškega kapitala v Južni Italiji.
Pred obnovllvijo pcaelanj o
BEOGRAD, 24. — Kot poroča Jugopress, bi se morala v prihodnjih dneh v Beogradu nadaljevati italijansko-ju-goslovanska gospodarska pogajanja. Konec oktobra so bila pogajanja začasno	preki-
njena, da bi italijanska delegacija lahko proučila	njihov
dosedanji potek. Kolikor je mogoče zvedeti, so	doslej
vzporedno proučevali možnost sklenitve finančnega sporazuma in sporazuma o ribolovu. Ni pa izključeno, da	bi bilo
mogoče po obnovitvi pogajanj obe vprašanji obravnavati ločeno. V Jugoslovanskih uradnih krogih poudarjajo, da nekatere okoliščine v zvezi z ribolovom na Jadranu zahtevajo, naj se to vprašanje reši čimprej in na zadovoljiv način.
Sultan Ben Jusef zaključil pnsvetovanja
RABAT, 24. — V sultanovi palači so danes objavili poročilo, ki pravi, da so se posvetovanja, ki jih je začel sultan za določitev ministrskega predsednika, ki naj sestavi vlado, zaključila.
V torek, sredo in četrtek je sultan sprejel delegacije Istiklala, demokratične stranke neodvisnosti in maroške zvezte dela ter osebnosti, ki pripadajo različnim tendencam in krogom. Demokratična stranka neodvisnosti, Istiklal in maroška zveza dela so obljubile, da bodo pismeno odgovorile na vprašanja sultana. Računajo, da bo sultan imenoval ministrskega predsednika prihodnji teden.
Razen tega so tudi objavili, da je iraški prestolonaslednik Abdul Illah povabil sultana v Irak, ko ga je obiskal v Saint Germain En Laye. Sultan je vabilo, načelno sprejel, toda za sedaj ne misli napraviti nobenega potovanja na Srednji vzhod.
Tajni diplomatski razgovori o položaju na Srednjem vzhodu
Ldenove izjave v spodnji zbornici - Naserjeve izjave • Jugoslovanski minister v Jeruzalemu pri namestniku izraelskega zunanjega mini. stra . Sovjetski veleposlanik v Kairu obiskal sede£ Arabske lige
LONDON, 24. — Anthony Eden je dal razumeti v svoji izjavi v spodnji zbornici, da so v teku tajni razgovori o položaju na Srednjem vzhodu, pri katerih je udeležena tudi Velika Britanija.
Voditelji opozicije pa so na današnji seji spodnje zbornice vztrajno zahtevali debato o tej zadevi in Eden ni izključil možnosti take debate čez petnajst dni.
V zvezi s svojim govorom, ki ga je imel 9. novembra na banketu Lorda Mayorja, je Eden izjavil, da se pred tem govorom ni posvetoval ne z izraelsko vlado in tudi ne z nobeno arabsko vlado in da tedaj ni sploh omenil, kje in kako bi lahko pristali na koncesije, ter je dodal, da nima niti danes namena tega napraviti. Dalje je Eden dejal; »Edino upanje za rešitev med Izraelom in arabskimi državami je opustitev sile in začetek razgovorov. Ker se te države nočejo neposredno pogajati, bi posredovanje tretjih sil lahko imelo ugoden učinek. Britanska in ameriška vlada se povsem strinjata o tem«. Ko ga je Shinvvell vprašal, ali to pomeni, da on ponuja svoje o-sebno posredovanje med E-giptom in Izraelom, je Eden odgovoril: «Delamo vse, kar moremo, kar sicer dela tudi ameriška vlada, in nameravamo nadaljevati naše napore«.
Nekateri opozicijski voditelji so nato kritizirali Edenov govor, ki ga je imel 9. novembra na banketu Lorda Mayorja, in eden od njih je med drugim vprašal Edena, kakšen je bil namen njegovega govora, Tedaj je Eden
dejal: «Pozval sem obe pri- 1 nove razgovore s predstavni-zadeti strani, naj pristaneta ki obeh vlad.	»
na koncesije. Razen Izraela iz Jeruzalema pa javljajo, bodo morali tudi drugi pri- 1 da se je vršilec dolžnosti iz-stati na velike koncesije; na raelskega zunanjega ministra
področju beguncev, blokade in priznanja Izraela«.
Predsednik egiptovske vlade Naser je dopisniku francoskega lista »France-Soir« izjavil, da «ne želi uničenja Izraela, pač pa razgovore za izvedbo resolucije OZN iz leta 1948».
Golda Meyrson danes sestal z jugoslovanskim ministrom v Jeruzalemu Jovanom Vuk-manovičem. Poročilo, kd so ga pozneje objavili, pravi, da sta se oba ministra razgovarjala o položaju na Srednjem vzhodu.
Po mnenju nekaterih kro-
Zatem je Naser dejal, da ' gov je ta razgovor v zvezi
bo Egiipt lahko izpolnil razliko, ki obstaja med njim in Izraelom glede oborožitve, ko bo dobil češkoslovaško in francosko orožje, ter je izrekel mnenje, da bo «enakost sil pripomogla k zmanjšanju napetosti, ker gotovost o svoji nadmoči navaja Izrael k napadu na Egipt«. »Pozneje, je dodal Naser, želimo pogajanja na podlagi, kakršno je predlagal britanski ministrski predsednik Eden v svojem zadnjem govoru: načrt OZN o razdelitvi iz leta 1947».
Končno je Naser izjavil, da bosta dve »temeljni zahtevi« arabskih držav do Izraela povratek ali odškodnina za a-rabske begunce in popravki meje.
Medtem je general Burns objavil izjavo, v kateri pojasnjuje stališče, ki sta ga zavzeli egiptovska in izraelska vlada do njegovih in Hammarskjoeldovih predlogov za varnostne ukrepe na demilitariziranem področju.
Burns pravi, da »egiptovska vlada sicer ne zavrača predlogov, predlaga pa dodatne ukrepe, medtem ko izraelska vlada, ki predlog načelno sprejema, želi nadaljnja pojasnila o številnih točkah«. Zato predvideva Burns
bližnjim potovanjem maršala Tita v Egipt, in pripominjajo. da bi Izrael želel ob tej priliki Titovo posredovanje. V izraelskem zunanjem ministrstvu pa o tem ne dajejo nobene izjave.
Sovjetski veleposlanik v Egiptu Daniel Solod je včeraj prvikrat obiskal sedež Arabske lige, kjer se je dve uri razgovarjal z vršilcem dolžnosti glavnega tajnika Belamo in njegovim pomočnikom Abdelom Moneimom Mustafo.
Belama je izjavil, da se je Solod zanimal za reagiranje arabskih držav na Edenov predlog, naj Velika Britanija sodeluje pri urejanju palestinskega vprašanja. Dodal je, da je to vprašanje, o katerem bi morala odločati vsaka arabska država posebej.
Egiptovski listi pišejo, da se je sovjetski poslanik razgovarjal z Belamo o vseh vprašanjih, o katerih so govorili na seji političnega odbora Arabske lige, zlasti pa o oazi Buraimi, ki so jo zasedli Angleži. Sovjetski poslanik se je zanimal tudi za stališča arabskih držav do miroljubne uporabe atomske sile in o njihovi orientaciji po ženevski konferenci,
»POMIK»KI »SEVI
Na danaSnji dan je leta 1914 umri Davorin Jenko, slovenski skladatelj.
Danes, PETEK 25. novembra
Katarina, Kotomif ' Sonce vzide ob 7.17 in za 16.27. DolUna dneva 9JO ^ vzide ob 13.36 »n zatone Jutri, SOBOTA 26. novembra Kon-rad. s^tedrag
ŠE NEKAJ IZJAV
ob ponovni krivici
TISKOVNA KONFERENCA NOVEGA PREDSEDNIKA TRGOVINSKE ZSORNICE
V zvezi s krivico, ki je bila »torjena Slovencem, ker vladni komisar ni imenoval v predsedstvo trgovinske zbornice predstavnika slovenskih kmetovalcev, ki predstavljajo ogromno večino neposrednih obdelovalcev zemlje na področju, smo se včeraj obrnili tudi na tajnika Italijanske republikanske stranke (PRI) dr. Colmanija, ki nam je dal naslednjo izjavo;
»Glede krize, ki je nastala v trgovinski zbornici, je Italijanska republikanska stranka zavzela stališče, da se mora jo predsedstvo in predstavniki predsedstva trgovinske zbornice izbrati na osnoui njihove dejanske vloge v posameznih kategorijah, izključujoč kakršnokoli imenovanje političnega značaja. Glede imenovanja predstavništva neposrednih obdelovalcev zemlje, bi morali tudi slediti gornjemu načelu.
Zato Italijanska republikanska stranka smatra za upravičeno težnjo obeh organiza cij slovenskih neposrednih ob delovalcev zemlje, da bi bili zastopani v sekciji za kmetijstvo in gozdarstvo trgovinske zbornice, da bi lahko ščitili interese svojih članov. V tem smislu bo Italijanska republikanska stranka posredovala pri vladnem komisar ju«.
V razgovoru je dr. Colma-ni tudi poudaril, da je povsem upravičena zahteva slovenskim kmetovalcev, ki so na tem področju v večini, po zastopstvu v predsedstvu zbornice. Dejal je, da je to važno tudi z narodnostnega stališča, ker imajo Slovenci pravico biti zastopani tam, kjer so celo v večini.
* * *
V naslednjem objavljamo še izjave treh županov okoliških občin, še druge izjave pa bomo objavili v naslednjih številkah.
Vladimir Obad, župan zgo-niške občine ie ir'«vil:
Kot župan pretežno kmečke občine, kjer so vsi kmetovalci Slovenci moram v zvezi z novimi imenovanji predstavnikov kmetov pri tukajšnji zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo poudariti, da taki ukrepi ne odgovarjajo demokratičnim principom in težnjam tukajšnjega kmetijskega prebivalstva, ki želi biti v tej gospodarski u-stanovi primerno zastopano; Pristojni organi bi pri tem imenovanju ne smeli prezreti dejstva, da je kmetijsko prebivalstvo področja v o-gromni večini slovenske narodnosti. Ukrep je pri prebivalstvu zgoniške občine naletel na splošno negodovanje.
Zupan repentaoorske občine Alfonz Škabar pa ie dejn': »Vest o imenovanju novih članov predsedstva Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo je vzbudila med našimi občani, ki se v ogromni večini ukvarjajo s kmetijstvom in so stoodstotno Slovenci, veliko presenečenje in nezadovoljstvo, predvsem zaradi tega, ker sta bila imenovana za zastopnika kmetijstva in kmetov osebi, ki ju sploh ne poznamo in ki nimata nobenega stika s kmetijstvom, niti s kmeti našega ozemlja.
V tej važni ustanovi bi morali zastopati tukajšnje kmetijstvo in kmetovalce Slovenci, taki ljudje, ki imajo razumevanje za potrebe kmetijstva in uživajo ugled pri kmetih. To nam pritiče kot kmetom in kot Slovencem, ki na tej zemlji delamo in živimo. In še nekaj. Na določbe Posebnega statusa se sploh niso spomnili«.
Miljski župan Giordano Pac-CO ie izjavil'
»Mnenja sem, da pri imenovanju predsedstva Zbornice niso upoštevali potrebe in zahteve tržaškega prebivalstva in gospodarstva, saj se ne more smatrati, da zastopnik tržaške Delavske zbornice predstavlja vse delavce, ker v predsedstvu Trgovinske zbornice ni predstavnika večinske sindikalne organizacije.
Poudarjam tudi, da ni«o u-poštevali zahteve malih in srednjih kmetovalcev, ker ne verjamem, da bi dr. Brunner lahko predstavljal kmetijstvo našega področja«.
Gospodarska de'eqacija ČSR na obisku v Irslu
Včeraj je prispela v Trst čehoslovaška delegacija, katero vodi opolnomočeni minister Cech in ki je sodelovala v Rimu na mednarodno konferenci o tržaškem pristanišču.
Ob 16. uri je sprejel delegacijo predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Luzzat-to Fegiz in se z njo zadržal
v krajšem razgovoru. Zvečer pa so članom delegacije priredili tržaški poslovni ljudje svečano večerjo v prostorih hotela «Excelsior».
Češkoslovaška delegacija je prišla v Trst na povabilo tržaške trgovinske zbornice in bo imela pomembne stike s tukajšnjimi gospodarskimi kro-gi.
Trgovinska zbornica je povabila v Trst tudi predstavnike Madžarske, ki so sodelovali na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču. Ni pa še znano kdaj bodo madžarski predstavniki prispeli v naše mesto.
Vprašanje Rdečega križa
Delegacija DZ odpotovala v Rim
Včeraj je odpotovala v Rim delegacija Delavske zveze z dr. Piso na čelu, ki se bo raztovarjala s poslancem Russom
glede dopolnilnih kreditov za kritje bilance Rdečega križa.
Ob tej priliki bo delegacija navezala tudi stike s tistimi sindikalisti CISL in UIL, ki so poslanci, da se bo posvetovala z njimi o zakonu o pooblastilih ter jim obrazložila položaj bivših uslužbencev ZVU, tako da bodo lahko v parlamentarnih diskusijah o zakonskem načrtu za te uslužbence uspešno braniti njihove interese.
Senat sprelei
zakon „o eni pelini"
Včeraj ob 9. uri Je senatna komisija za industrijo in trgovino odobrila raztegnitev zakona o obvezni eni petini državnih naročil tudi na Tržaško ozemlje. Ker je imela komisija dokončen glas, je s tem postopek v senatu končan. Sedaj je zakon poslan v poslansko zbornico, ki ga mora dokončno sprejeti.
Zakon o eni petini se nanaša na raztegnitev zakona, ki Je do sedaj veljal le za Južne pokrajine in ki predvideva, da morajo vsa državna in ostala javna podjetja in ustanove pri vsakem naročilu zagotoviti eno petino naročila za industrijska in obrtniška podjetja omenjenega področja. Raztegnitev tega zakona bo zaradi tega delno olajšala krizo nekaterih malih tržaških podjetij.
OBVESTILO
Zaradi državnega praznika FLRJ ne bodo uradi predstavnika vlade FLRJ poslovali za stranke 28., 29. in 38. novembra t. 1.
Dr. Luzzatto Fegiz o zastopstvu slovenskih kmetov v zbornici
Glede imenovanja v seKcijo z e Kmetijstvo bodo vprašali Zam ne nje vse strokovne Kmečke organizacije
Včeraj dopoldne ob 11. uri je imelo novo predsedstvo Trgovinske zbornice sestanek, na katerem pa ni prišlo do razprave o različnih perečih vprašanjih, saj je to bil prvi sestanek in je imel zaradi tega bolj svečan značaj.
Ob 12,30 pa je imel novi predsednik zbornice prof. Luzzatto Fegiz tiskovno konferenco s predstavniki tržaškega in tujega tiska. Predsednik zbornice je na konferenci prečital daljšo izjavo, v kateri v začetku govori o odnosih med zbornico in tiskom
njegovem v tej zvezi vršitvi Ijenosti njenih članov od tržaški tisk.	I predsedstva, svetovalcev, sek-
Glede zbornice pa je pred- . cij do članov komisija.
rini l/ ifi n.tii 1 rlivla/m.	/J	n	M.L-i-I.	.	L	i!
sednak izjavil sledeče;
«V teh dneh sem opazil, da Tržačani zelo cenijo to ustanovo, ki ima pomembne tradicije. Vendar pa mnogi pričakujejo od novega predsedstva velike stvari in mislim, da bi bilo s strani tiska napačno podpirati take upe. Izvršna oblast zbornice je zelo omejena in zaradi tega lahko zbornica neposredno le malo naredi. Zbornica je posvetovalni organ in njen vpliv za
vlogi, katero mora po | visi od resnosti in priprav-
Dr. Luzzatto Fegiz v razgovoru z novinarji
PO VKBTKH O PRIPRAVLJANJU NEUGODMKG4 ZAKONA
Dva predloga za ureditev
položaja uslužbencev bivše ZVU
VprtiHttnje ziinimn I.0S3 sedanjih uslužbencev vladnega komisa« rialu in nad 5000 policistov, finuneurjev ter jetniSkih paznikov
V včerajšnjem poročilu o predavanju dr. Aurelie Gruber Benco smo omenili, da bomo danes obširneje poročali o zahtevah obeh združenj uslužbencev bivše ZVU. Iz diskusije, ki je sledila predavanju, je bilo razvidno, da je neposredno na vladnem komisariatu zaposlenih skupno 1.033 uslužbencev, od katerih je 622 uradnikov in 411 delavcev. Diskusija je tudi pokazala. da niso interesi vseh uslužbencev enaki, zaradi česar sta tudi nastali dve združenji.
Delovanje sindikata nameščencev vladnega generalnega komisariata, vključenega v Delavsko zbornico, ki ga vodi dr. Verza, je že precej znano, medtem ko je zveza uslužbencev vladnega generalnega komisariata nastala kasneje. Sindikat, ki ga vodi dr. Verza, je postavil za rešitev vprašanja bivših uslužbencev ZVU naslednje zahteve:
1. Ustanoviti je treba posebne prehodne staleže, ki bodo popolnoma ločeni od posebnih predhodnih staležev dru-
gih državnih nameščencev.
2. Priznati se morajo leta službe pri ZVU pri zaračunavanju periodičnih poviškov.
3. Priznati je treba službena leta pri ZVU glede vključitve v posebne prehodne staleže' ter za policiste glede napredovanja v službi.
4. Da se prepreči znižanje plač, je treba priznati uslužbencem dodatek «ad pcrso-nam», ki pa bo vključen v poznejše poviške.
5. Policistom, ki ne bi mogli biti vključeni v sestav osrednje policije, bi morali zagotoviti druge državne službe.
6. Glede pokojnine bi morali imeti uslužbenci pravico, da bi plačali vzvratne prispevke za čas pred 26. oktobrom 1954.
7. Uslužbencem ZVU je treba priznati možnost, da se prostovoljno odpovedo službi še tri mesece po izdaji zakonskega ukrepa, ki bo uredil njihov položaj.
V bistvu zahteva ta sindikat, da se uslužbenci bivše ZVU vključijo v državni u-
Z VELJAVNOSTJO OD 1. DEC. DALJE
IVOVE NAJVIŠJE MEJE
denarnih poštnih operacij
V veljavnost bo stopil tudi nov pravilnik o obsegu poštnih zavojev
Od 1. decembra dalje bodo v veljavi nove mere za poštne operacije. Za zavarovana pisma bo najvišji zavarovalni znesek zvišan od 30.000 na 500.000 lir, : za zavarovane pakete pa na 200.000 lir. Za pošiljke po povzetju bo znesek zvišan od 30.000 na 200.000 lir, za vzorce pa od 300 na 1.000 lir. Za inkaso kreditov se bo
katerem bodo razpravljali o zaščiti njihovih pravic. Ob tej priliki organizira sindikat tudi anketo z raznimi vprašanji, kot na primer koliko let ima določena šivilja, ali je vajenka ali pa pomočnica, kje dela, koliko ur dela na dan, ali dela tudi ob praznikih, ali ji plačujejo nadure, koliko zasluži na teden, koliko dela
najvišji znesek dvignil od opravi povprečno na teden 100.000 na'500.000 lir. Za pošt- itd. ne položnice bo najvišji zne-rek 100.000 lir. Najvišji polog na poštni tekoči račun, ki ga izvrši ista oseba na isti tekoči račun, v istem dnevu in istem uradu, kakor tudi najvišje nakazilo po poštnem tekočem računu v enakih po< gejih bo znašal največ 2 mili-
jona lir na glavnih poštnih uradih. 1 milijon na krajevnih, 200.000 lir pa na podružnicah.
Najvišji polog, ali dvig na poštne hranilne knjižice v istem uradu, v korist iste osebe in v istem dnevu bo lahko znašal največ 5 milijonov na glavnih uradih 3 milijone na krajevnih uradih in 1 milijon v podružnicah Isto velja tudi za izdajanje in izplačilo poštnih bonov.
Znižane bodo tudi zadevne poštne pristojbine. Za zavarovana pisma bo znašala pristojbina 100 lir, za zavoje pa 250 lir, za prvih 100.000 lir vtednosti z dodatkom 50, oziroma 125 lir za vsakih 50.000 Ur vrednosti.
Prav tako bo znižana pristojbina za izterjanje kreditov Do 100.000 lir bo pristojbina znašala 100 lir * dodatkom 50 lir za vsakih nadalj njih 50.000 lir. Določen je bil tudi nov obseg poštnih zavo-]cv, ki sc delijo v tri kate-gorije.
Zborovanje šivilj
Sindikat delavcev oblačilne industrije organizira 11. de ,cembra zborovanje šivilj, na
pravni aparat po zakonu 961 ter da dobe prejemke državnih uradnikov.
Zveza uslužbencev vladnega generalnega komisariata pa zahteva:
1. Naj se ustanovi poseberi organski stalež vladnega generalnega komisariata za tržaško področje, ki bo neposredno povezan s staležem predsedstva vlade.
2. Civilno osebje bivše ZVU, ki je sedaj v službi pri vladnem komisariatu, naj se vključi v omenjeni stalež.
3. Za to civilno osebje naj še nadalje velja kolektivna pogodba za kovinsko industrijo. Osebje mora ohraniti dosedanje prejemke.
4. Ko stopi v veljavo zakon, ki bo ugodil tem zahtevam, morajo imeti moški uslužbenci, ko dosežejo 65 let starosti, in ženske s 55 leti po nepretrgani šestletni službi pri ZVU in pri vladnem komisariatu pravico do upokojitve z 80-od-stotno pokojnino oziroma 50-odstotno za vdove. Za ostalo osebje se mora ustanoviti poseben pokojninski sklad.
5. Civilnemu osebju, ki bo sprejeto v posebni stalež komisariata, se mora priznati pravica, da prestopi v državni prehodni organski stalež.
Bistveno se zahteve te zveze razlikujejo od zahtev sindikata Delavske zbornice po tem, da mora za uslužbence še nadalje veljati delovna pogodba za kovinarsko stroko, da se mora uvesti poseben stalež ter da se mora poskrbeti tudi za dostojno upokojitev uslužbencev.
Prepovedana sečnja iglavcev
Ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sporoča, da je od 1. decembra do 6. januarja strogo prepovedana vsaka sečnja iglavcev. Lastniki, ki bi v tej dobi hoteli uporabili omenjeno drevje, morajo vložiti prošnjo,na Gozdno nad-zorništvo v Ul. Monte Grap-pa 3-1, navesti kraj sečnje, vrsto in mero dreves, ki jih nameravajo posekati, ter v kakšen namen jih bodo uporabili.
Vsaka sečnja brez predhodnega dovoljenja ni dovoljena in kršitelje bodo kaznovali po obstoječih zakonih.
Isto ravnateljstvo opozarja, da je zatiranje borovega prelca po zakonu obvezno. Lastniki borovcev ali gozdov in parkov, kjer rastejo bori, morajo zatirati borovega prelca na svoje stroške; začeti je treba do 15. decembra t. 1. in končati do 15. februarja 1956.
Odrezati je treba veje, na katerih so legla borovega prelca, legla pa je treba sežgati na mestu. Po 16. februarju 1956 bodo kršitelji predpisov kaznovani in pobiranje borovega prelca bo odredilo Gozdno nadzorništvo na njihove stroške.
Vsa potrebna navodila bodo prizadeti dobili na Gozdnem nadzorništvu v Ul. Monte Grappa 3-1.
Žica ga je ožgala
Sinoči ob 21.55 so pripeljali na II. kirurški oddelek glavne bolnišnice 19-letnega Bruna Zollio od Sv. M. Magdalene spodnje 1317. Zollia je izjavil, da ga je pri delu v «Trofile-rii Triestini« v 2avljah. ob 21,15 uri ožgala žareča žica po desnem in levem stegnu.
Palec pod žago
Med delom v neki mizarski delavnici v Ul. Apiari se je 25-letni mizar Emilio Casa-grande iz Ul. del Friuli včeraj popoldne porezal po palcu desne roke. zaradi česar se je moral z rešilnim avtomobilom zateči v bolnišnico. Tu pa so mu rano samo izprali in ga obvezali ter ga nato odslovili s priporočilom nekajdnevnega počitka.
»Mislim, da obstaja obširno področje vprašanj, glede katerih so v soglasju interesi Trsta z interesi ne samo ostalega dela Italije temveč tudi z obmejnimi državami. Na drugih področjih pa obstajajo nasprotja med koristmi Trsta in koristmi drugih mest in gospodarskih področij. V teh primerih je potrebna največja soglasnost in skupni napori«.
Začudenje pa Vzbuja zadnji del sledeče izjave;
((Potrebno je povečati čisti dohodek, katerega se na kakršni koli način proizvede na področju, ki teži k Trstu. Da bi lahko vsak dobil večji kos torte, je potrebno, da se torta poveča. Druge poti ni. Rešitev vseh naših vprašanj je treba gledati le v tej luči. Nič ni bolj absurdnega kot borba proti neki produktivni panogi zato, ker da zaslužiti neki osebi preveč. Na osnovi delovanja ekonomskih zakonov postane zaslužek drugih takoj tudi zaslužek vseh. Korist pa je največja, kadar neko novo produktivno podjetje proizvaja z nižjimi stroški kot slična italijanska ali ostala podjetja po svetu«.
V tem odstavku presenečajo ugotovitve o nepotrebnosti naporov, da se omeji prevelik zaslužek določenih kategorij. Res je sicer, da predstavlja osrtovo za rešitev vseh gospodarskih vprašanj povečanje čistega dohodka, vendar pa to še ne pomeni, da ni prav v korist povečanja čistega dohodka neke gospodarske celote potrebna odločna borba proti vsem oblikam previsokih monopolističnih dobičkov. Poleg tega ne zavisi dohodek različnih slojev samo od veličine torte, temveč tudi od velikosti kosa, katerega dobe od te torte. Zbornica pa zastopa tudi interese delavcev in zaradi tega ne more mimo vprašanja razdelitve dohodka — vprašanja mezd, socialnih podpor itd.
V nadaljevanju svojih izjav je prof. Luzzatto Fegiz pojasnil, da nima nobenih stikov z Conlindustrio in da tudi institut 69oxa, kateremu načeluje ni v zvezi s to organizacijo,
V zaključku je predsednik poudaril zaupanje v razvoj Trsta, ker ima Trst najdragocenejše bogastvo — ljudi in to; delavce, obrtnike, tehnike in poslovne osebe, ki so izredno visoko sposobni.
Izjave novega predsednika trgovinske zbornice pa se ne dotikajo niti enega izmed številnih konkretnih tržaških gospodarskih vprašanj in zaradi tega ne predstavljajo programa zborničnega delovanja. To je do neke mere razumljivo, saj se novi predsednik še ni mogel podrobno upo-znati s stališči vseh kategorij, katere zbornica zastopa. Pričakuje pa se, da bo do tega v čim krajšem času prišlo.
Po teh izjavah ni bilo običajnih vprašanj in odgovorov, ker se novi predsednik še ni mogel z vsemi podrobno u-poznati.
Vendar pa Je predsednik zbornice na vprašanje urednika našega lista odgovoril glede zastopstva slovenskih kmetovalcev v zbornici, da Je to nedvomno izredno važen problem in da morajo biti kmetovalci zadovoljivo zastopani.
Prof. Luzzatto Fegiz je nato izjavil, da bo predsedstvo v kratkem pričelo razpravljati o članih različnih sekcij in med njimi tudi o imenovanju članov sekcije za kmetijstvo, saj imenuje člane sekcij" predsedstvo samo. Predsednik zbornice je zagotovil, da bodo napravili vse, da bi bili vsi tržaški kmetovalci v njih sekciji primerno zastopani a sposobnimi strokovnjaki in da- bodo zaradi’ tega vprašali za mnenje vse strokovne kmečke organizacije.
. Po tiskovni konferenci je zbornica priredila zakusko.
S skuterjem v žensko
Komaj je stopila iz veže stavbe v kateri stanuje in hotela prekoračiti cesto, že se je 69-letna Giuseppina Messe, por. Roreghe iz Ul. sv. Marka 45 znašla na tleh. V trenutku ko je stopila s pločnika na cesto jo je namreč 21-letni Umberto Simeoni iz Ul. Ghir-landaio, ki je bil tedaj namenjen s svojim skuterjem v smeri Sprehajališča sv. Andreja. podrl na tla, pri čemer je ženska zadobila razme.oma hude poškodbe.
Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi rane nad očesom s precejšnjo podplutbo, verjetnega zloma čelne kosti, hudega udarca na ramah z verjetno kostno poškodbo pridržali na II. kirurškem oddelku, Ce ne bo komplikacij bo ženska okrevala v 20 ali najkasneje v 30 dneh.
Tovornik jo jo stisnil
Sinoči ob 19.30 je prišlo v Ul. don Bosco do nesreče, katere žrtev je postala 16-letna Bruna Toson iz Ul. don Bosco 31, Dekle je stalo na pločniku pred liišo, ko je s tovornega avta, ki se je ustavil poleg pločnika, razkladal blago 19-letni Bruno Cecchet iz Ulice Molino a vento 74. Ko je mladenič raztovoril blago je hotel zavoziti nazaj po ulici, toda vozilo se je nenadoma nagnilo na desno in pritisnilo Tosonovo k zidu. Pri tem je bila Tosonova poškodovana po obeh nogah predvsem pa po levi ter se je morala zateči po pomoč v glavno bolnišnico, v kateri bo ostala okrog 30 dni.
Usoden padec
2e pred štirimi dnevi je 70-letni upokojenec Nicolč De-grassi iz ezulskega taborišča v Ul. Čampo Marzio nerodno padel v baraki naselja in kljub hudim bolečinam ni hotel zdravniške pomoči. Včeraj pa so ga bolečine prisilile da se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga morali zdravniki, ki so mu ugotovili zlom stegnenice leve noge, pridržati s prognozo okrevanja na ortopedskem oddelku.
Sprejem na «New Jersey»
Včeraj popoldne med 16. in 18. uro je komandant Šeste divizije ameriških križark priredil na bojni ladji «New Jersey» sprejem za številne predstavnike tržaškega javnega življenja, med katerimi smo opazili gen. vladnega komisarja dr. Palamaro, podžupana ing. Vdsintina in druge zastopnike lokalnih oblasti ter konzularnih zastopništev v Trstu. Gostje so si ogledali impozantno ladjo, nato pa se zadržali v prijetnem pogovoru z gostoljubnimi gostitelji.
Izjava Delavske zveze o ustanovni skupščini
Delavska zveza je izdala poročilo, v katerem v zvezi s člankom objavljenem včeraj v nekem listu, izjavlja, da ni nikoli ovirala sklicanja skupščine ter da je vse pripravljalno delo vedno potekalo sporazumno med tajništvi CGIL, Delavske zveze in sindikatov, vključenih v CGIL, ki so že obstajali v Trstu. Ce ni bilo mogoče sklicati skupščine, je treba to pripisati posebnim okoliščinam, za katere niso odgovorne omenjene organizacije.
Pripravljalni odbor je bil sestavljen na podlagi predpisov osrednjega tajništva CGIL ter mu predseduje tajnik CGIL poslanec Santi. Zato je naloga pripravlajlnega odbora, odločati o kakršni koli zahtevi ali predlogu.
# * *
Glede ustanovne skupščine smo že zavzeli svoje stališče ter objavljamo izjavo Delavske zveze zaradi objektivnosti, ker se nas njena polemika z določenim listom neposredno ne tiče. Vsekakor pa nas veseli trditev, da je naloga pripravljalnega odbora, odločati o kakršni koli zahtevi in predlogu ter upamo, da se bo pri svojih odločitvah ravnal po izjavi CGIL, ki pravi med drugim, naj se ji vsi pridružijo «ne glede na politično usmerjenost, narodnost in versko prepričanje».
Bilten Neodvisne socialistične zveze
Izšel je bilten odbora Neodvisne socialistične zveze »Orientamenti socialisti«. Bilten prinaša aktualne članke o pokrajinski avtonomiji, o prosti coni, sindikalnih vprašanjih, članek o enotnosti delavcev in članek Valda Ma-gnanija «Pot socialistov« itd.
Sestanek delavcev bivše tovarne Kozmann
Novi lastnik bivše tovarne Kozmann je zagotovil voditeljem sindikata kovinarjev Delavske zveze da bo v prvih dneh prihodnjega tedna izplačal delavcem in nameščencem, ki so bili zaposleni v omenjenem podjetju, odpravnino. Drevi ob 19. uri bo v Ul. Zonta 2 skupščina delavcev Kozmann, na kateri jim bodo sporočili, na kakšen način jim bodo izplačali odpravnino.
Pogajanja na Im jndustrijcev
V ponedeljek 28. t. m. bo na Zvezi industrijcev sestanek, na katerem bodo razpravljali o 15 odpustih v podjetju Genel.
KONCERT Silim OKTETA
JUTRI, 26. ob 20.30 in v NEDELJO 27. t. m. ob 20.30
v dvorani na stadionu nPRVI MAJ« - Vrdelska cesta 7
Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15-11 - tel. 31-119 danes in jutri od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, v nedeljo od 11. do 13. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta v dvorani.
Yolitve v podjetju Zamperoni
Na gradbišču podjetja Zamperoni v Rocolu so bile včeraj volitve tovarniškega odbora. Delavska zveza je dobila 88 glasov in 2 predstavnika, Delavska zbornica pa 64 glasov in 1 predstavnika.
Pogajanja na uradu za delo
Na uradu za delo se bodo obnovila pogajanja med predstavniki uslužbencev javnih obratov in delodajalci. Ta po-« gajanja so se prekinila, ker so lastniki javnih obratov izvolili nov odbor svojega združenja. Sedaj se bo novi odbor pogajal z uslužbenci.
Izid volitev v podjetju Sadoch
V podjetju Sadoch so bile včeraj volitve tovarniškega odbora. Delavska zbornica je dobila 64.9 odstotka glasov, Delavska zveza pa 35.1 odstotka. Delavska zbornica je "torej phčcej nazadovala, saj' je dobila na lanskih volitvah 73 odstotkov glasov, Delavska zveza pa je izboljšala svoj položaj, ker je na prejšnjih volitvah dobila 27 odstotkov vseh glasov. Število predstavnikov v tovarniškem odboru pa je ostalo nespremenjeno, ker je dobila Delavska zbornica 2 predstavnika, Delavska zveza pa enega.
O Od 26. t. m. dalje bosta pri vseh poštnih uradih v prodaji dve novi znamki za 10 in 15 lir, izdani ob 100-let-nici smrti Fra Giovannija iz Fiesole. Znamki bosta veljavni za frankiranje do 31. decembra 1956, zamenjati po ju bo mogjoče do 30, junija 1957.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Skoraj 3 leta bosta sedela
zaradi napada, žalitev in tatvin
Tretji obtoženec je bil obsojen na 5 mesecev, naslednja dva pa na denarno kazen
Banalna tatvina, ki sta jo marca letos izvršila 26-letni Mario Priester in 31-letni Leo-poldo Pretner se je v njuno nesrečo spremenila, predvsem zaradi napada na čuvaja, ki ju je zalotil pri nepoštenem delu, v roparski napad, ki ju je skupno s 33-letnim Lucianom Francom, avtorjem treh tatvin in Marije Pellis por. Colla, ki je ukradeno blago kupovala, pripeljal pred porotno sodišče. Dvodnevna razprava se je včeraj končala z obsodbo vseh, tudi starega Giovannija Depicolzuana, ki je bil obtožen, da je brez potrebnega policijskega dovoljenja oddal Pellisovi v najem svojo starinarnico.
Tožilec, ki je včeraj zjutraj prvi spregovoril, je zahteval obsodbo vseh in sicer Prie-sterja in Pretnerja na 5 let zapora in 60.000 lir globe, Franca na leto dni in 12.000 lir, Pellisovo zaradi nakupa ukradenega blaga, katerega ni proti policijskim predpisom vpisala v posebno knjigo na 8 mesecev zapora, 12.000 lir globe in 20.000 lir denarne kazni ter končno Depicolzuana, ki zaradi starosti in bolezni ni mogel prisostvovati celi razpravi, na 2 meseca pritvora.
Zagovorniki so hoteli v glavnem prikazati, da ni mogoče govoriti o roparskem na-padu temveč le o poskusni tatvini, pri čemer sta obtožena Priester in Pretner uporabila silo, da se rešita aretacije, Njihovo teza ni zadovoljila sodišče, ki je Priester-ja in Pretnerja obsodilo, sicer ne s strogostjo, ki jo je zahteval tožilec, tudi za roparski napad. Za to obtožbo bosta morala mladeniča, ki sta s svojimi družinami živela v skrajni revščini, presedeti v zaporu 2 leti in pla-
čati 30.00Q lir globe. Vrhute-ga ju je sodišče obsodilo tudi za povzročitev telesnih poškodb čuvaju na 4 mesece zapora. Medtem ko bo moral Pretner presedeti nadaljnjih 7 mesecev zaradi žalitev policijskih organov, pa so Prie-sterja obsodili zaradi tatvin na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo 8.000 lir globe. Franco, ki je bil tudi obtčžen tatvin skupno s Prie-sterjem je bil obsojen na 5 mesecev in na 7.500 lir. Skupno bo moral torej Priester sedeti 2 leti 9 mesecev in 10 dni ter plačati 38.000 lir, njegov prijatelj Pretner pa 2 leti in 11 mesecev ter plačati 30.000 lir globe.
Pellisova kateri so glavno obtožbo spremenili v neprevidni nakup ukradenega blaga, se je rešila samo z denarno kaznijo: njena prekrška ji bosta stala 30.000 Ur- Depicolzuana pa je bil obsojen le na plačilo na 8.000 lir denarne kazni.
Preds. Rossi, tož. De Franco, zapis. Tessier, obramba odv. Kezich, Antonini in Moro.
Zastrupitev s plinom
Sinoči ob 20.10 je rešilni avtomobil Rdečega križa pripeljal v glavno bolnišnico 27-let-no Ledo Gaspard iz Ul. Her-met 2. Gaspardova je bila v lažjem omotičhem stanju. Zdravniki so ji ugotovili zastrupitev s plinom. Izvedelo se je, da je bila Gaspardova popoldne pri frizerju in je že pri pjem začutila slabost. Zdi se, da je zastrupitev nastopila zaradi okvare kakšne plinske cevi v salonu.
Jutri „Mojzes" v gledališču Verdi
Jutri ob 20.30 bo v gledališču »Verdi« otvoritvena gala. predstava Rossinijeve opere »Mojzes« za red A v parterju in na balkonih ter za red B na galerijah Opero bo vodil in dirigiral dirigent Franco Capuana, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Boris Christoff, Anita Cori-dori. Laura Didier. Attilio Planinšek. Ermanno Lorenzi, P'ir.,o Clabassi in drugi. Koreografka in prva plesalka Nives Poli Sodelujejo zbor. baletni zbor in orkester Tržaške filharmonile. Zborovodja Adolf Fanfani. Režija Eneico Frigerio.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje razdeljevanje izkaznic za abonente za vse štiri rede.
Danes zapade rok za prevzem abonmajskih izkaznic za red U na galerijah, ker se jutri začne prodaja vstopnic za preostale proste prostore.
Ione Mihelič
v galeriji «'lrieste»
V umetniški galeriji itTrie-
stes, v Drevoredu XX. septembra razstavlja svoja dela slovenski slikar Tone Mihelič. Razstava bo odprta do 30. novembra. Mihelič razstavlja 61 oljnatih del ter različne risbe in osnutke.
tftoG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 25. t. m. ob 20.30 na KONTOVELU
Ivan Cankar:
Martin Kačur
Društvo slovenskih srednješolcev priredi v nedeljo 27. t. m. ob 18.30 v Ulici R. Manna št. 29
ples
Igra orkester «Morenas» Vsi prijatelji plesa vljudno vabljeni
Ljudska prosveta
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 25. t, m. ob 26. uri na sedežu v Ul, Roma 15,
Rossetti. 21.00:	Operetna	pred-
stava.
Excelsior. 15.00: ((Simfonija liu-bezrii« (Schubert), Marina Vla-dy, Claude Laydu, Lucia Bose.
Feiiice 15 00: «Mož brez strahu«, Kirk’ Douglas. Jeanne Crain.
Nazionate. 15.30:	»Simba«.	Dick
Boga rde. Donald Sinden. Virginia Mac Kcrurva.
Od ucerai do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. novembra t. 1. se ie v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE:	slaščičar
Sergio Degrassi in gospodinja Germana Mattich, kurir Carlo Cecchini in šivilja Maria Lorus-so, šofer Domenlco Fornasaro m gospodinja Giuseppina Loredan, fotograf Giorgio Gregori in urad. nlca Letizia Mariami, pleskar Ro* mano Uva in gospodinja Aurora Lorusso, šofer mehanik Umberto Papa in gospodinja Bruna Ci-vran.
UMRLI SO: 25-letni Lucio Ma-stracehio. 63-1 etni Agostino Lui-sa. 60-letni Antonio Fersini, 49-letni Mirone Saridachi. 89-ietri« Elisabetta Karis vd. Mazzoraua. 88-letna Celeste Maria Delle Fa-ve vd. Martinolli.
VREME VČERAJ
Najvlšia temperatura 10,2, najnižja 6,3. ob 17 uri 9.2 stopinje, zračni tlak 1010,2, veter 3 km na uro severovzhodnik, vlaga 10 odst., nebo 1 desetino pooblače-no, morje mirno, temperatuia morja 12.
nočna služba lekarn
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11: Al Galono, Ul. S. Clilno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg s Francesco 1; Ravasinl, Trg Lt-berti 6: Harabaglia v Backov-ljah in N koli v Skednju.
Fllodrammatico. l6'°°:*?!^> v ec iz Hongkonga«, Clark u le in Susan Hajnvart. ^ Superclneina. Zaprto žaram
Arcobaleno. 16.00:	in
Hongkonga«. Clark G*
Susan Hayward ,m.rivanec Astra Rojan. 16.00: «^1? „ v Rimu«, Alberto Sordi. M Pia Casillo.	. i are
Capitol. 16.00: »Cirkus * 0 t|„.
nami«. Jerry Lew s, D ^j. Cristallo. 16.00: »Orli V n«* nosti», J. Sfcewart. J. ^^0», Grattacielo. 16.00: »Nad ^ Eleonor Parker In G***" pro-Alabarda. 15.30: »S karavan« ti iugu«, Tyrone Power san Hayward.	„ go-
Artaton. 15.00: «Quo vadiš. . jn bert Taylor, Deborah K"
Leo Gen«.	_	z jen-
Antonia. 15.00: ((Trgovina t skami«, V. Ralston. G-j-nn.t Aurora. 15.30: «Edenska Jt. po Steinbeckovem rom« • men Dean In Ji*11', hmJ Garibaldi. 15.30: ((Robin Jpfodi. gozdni tovariši«. Richard
J Rice.	,	__. ]n»ri<l
Ideale. 16.00:	»Norost«,	*
Bergman, B. Montgomerr. yef. Impero. 16.00: «Kamila». “• zetti ln L. AngioJtMO. |r|0t». Italia. 16.00: »Zadnjih P« "L sl-Linda Darnell. Vittor o De ca in Rossano Br,af'Mavrov’' S. Marco. 16.00: «Dolina M«
J. Havvkins in Glynis -voii 110 Kino ob morju. 1« °°;
je«. John Pa.vne, L " L’sr«e», Moderno. 16.00: »Mate: Bwi D*1 Giacomo Rondinella.
Monte in Tina Pka. jsftl' Savona. 15.30: «Usoda na tu«, Kirk Douglas.	Al'
Viale. 16.00: «Vellk VarlS- Sk>' berto Sordi. Vlttorio Vittorlo Veneto. 16.30. p-ggn.
študent«. A. Blyth. b. _reiaz». Azzurro. 16.00:	j	N«*1,
Dennis Morgan, Pal 'anSke n' Belvedere. 15.30: «BurrrTSrlark, gre«, D. Morgan In D. g|. Marconi. 16.00: »Parižanka ^ mu«. Alberto Sordi. o.
Ferrero.	„	_	Marie«.
Massimo. 16.00: »Rose 1w fes-Bl.vth, Hovvard Keu nando Lamas	,	stra®**'
Novo cine. 16.00: »Gm Maria Felix.	_,h	smeti«.
Odeon. 16.00: »Smeh. smem Tognazzi. Billi jn„!šhsvi Radio. 16.00: »Falvvortnsk'
Tonv Curtis in ,Jan®trine Venezla. 15.30: «Kleopf-5 m bežni«, Rhonda Fleni llam Lundigan.	--j	stre-
Skedenj. 18.00: »Devica P°“ ho«,
Kino na Opčinah,
hO»,	,	o	/WJ-	»UP0*
Ino na Opčinah. 18uu' v bloku 11».
PETEK, 25. noveB>hfa ^
'i iiisr i*«**iAJ jjoo J*
11.30 Zabavna gDfT3'/, tehničnega sveta; U ni <*$0 gar nekaj; 12.45 KU „a; 1' nik; 12.55 Operna g‘»el: K<£ Plesna glasba: l8 00.fl .g Sl^Ao cert za levo ioko; J“iteSt*r:1’L Suita za violino in or pri\&
Z začarane P01*®;,,’	19.0?	L*
ljene lahke melodije. ^,5 s nist Moura Lympa«y. „ glaJL, in vzgoja:	19 30 pes^, irkkR
20.00 Šport
i^TV^i Sg;
20.00 Šport; 20.05 Lj** Sl<-za orgle Hammond: Jb- ( ^
Skl motivi; 21.00 TrŽJ^ve.fjo ni razgledi: 21.15 Strh^d:««, lodije; 21.30 Vokalni k» .rej li Prokofjev: stavki	£e',mel'
liubljert v t-rt	4
syetovn,e književno9t*shn(on'“ nostl; 22.15 Franck:	leS.
D-duru; 22.50 Večerni
T K s »'	*•	.	12.'?
11.45 Komorna Orkester Millejuc1.	eta; 1
pianista Renčja	21.00	vjo
Iz gledališkega *ve‘a’	^
fonični koncert.
GjU,era’ ,1«.»*« Ilrvat.ka ..uročila: vsak«
<0 21)	nurnhl«.	6.19.
Ilalljan»ka	poročna,	o.
19.00	10 j*	,,uročila!	6.J0. *•
,Slovenska	, , , jj.30.
LIJU.	14.30	lJ-30 m	^
ledar, vremenska -^4«“";
poved časa; 7.05 G>a ^ w bro Jutro; 7.30 z,a je je
d!ia°
esejski«
atšf z lijaki: Pozdrav z Dolenj tJu .
godba Ljudske mJllcf fjaoe; 14.45 Narodne: tercet, na harmoniki Giasee'3 Avgust Stanko; D13.	-	i»u
JO. 14.30	19.30	«•	"Tio	tf.tr
i.OO Jutranja giasb^ rf. n
vremenska n»o■	£
Avgust Stanko; «<• xrrKJ; *".n| mozaik: 17.45 Belo |n)830 OPfr.z Iz delavskega sveta. 0' 2o,00 ‘ odlomki; 19.15 SpoG. g,av6f operet in fl'lmov: ?0Av tr»^ ske pesmi; 2100 Lahka n PlK
na glasba; 21-30. ki lik! 'm cini in njegov, žen*!.,, pjeS" 31 obletnici smrti,
3,7.1 ..I, 733.1	*
lJ<>roČII;» ob 3.00.	^,00.
13.00, 15.00. 17.00. 19-00-	, jl.O*
11.00 Radijski k°!edfi.'l5 $ Gospodinjski nasvet , ,l 4s melodije do melodije. (]<rlS'j cibanom - dober	llf
na Brenk:	žnesmi •£{}.
Slovenske plese m pAlt,on Jajo vokalni kvintet s svo) fat» m Miško BaranJ	ornest
ansamblom; I2 40 l8	iz ff
Mantovani; 13.30 Odlomi _ po nIh oper; 14.35 Zelehj' gI(SPJ; slušajtei: 15.15 rature 'k||-15.30 Utrinki iz l‘ter&4J Ofi Solohov: Sivo lutro’	glasb? ^
ški zbor Zavoda za ^ i«.‘; vzgojo; 16.00 Modni	konec
Popoldanski simfon ^oj; I
Ljubljana; 21.40 Fi»re’
d‘Je’ rut KV,i"';!*gooH<
17.30 Po stari GrčiJ'. .Ke«*1*' cont; 20.45 A. Dumas s
r h s Ul. »v Fran. člška 28/1*1 t*,. J7-338 sprejema 1» serute mal«	atsHt°
oglase, osmrtnic* ■ do u Hft 12.JO ID
TURISTIČNI -	-
ADRIA EXPKE
. Tc}. 29243 Ul- Cicerone. 4
Socialist Pineau o neuspehu francoske zunanje politike
N»d;
avno so v francoskem li-1 predstavlja vojaško samo dru-
»Franc Tireur» objavili za-^**v članek z naslovom »JVe-tiaše diplomacije«, ki ga I* »apisal poslanec in bivši |*tol|ter socialist Christian Pi-H. V omenjenem članku se na zelo oster in kritičen r{in dotika aktualnih vpra-F,J francoske zunanje politi-» Članek je zanimiv zlasU rS ker ga je napisal Fran-r- Toda	trHgedija	mnogih
*'ht>ehov	francoske	zunanje
»tike ni	toliko v	samem
"istvu, da je do tega ali one-j* dogodka prišlo, kolikor v V da Francozi ne uvidijo, 'tern jr> vir nesreče. Pineau ! to dobro pogodil glede ne-jtttrih vprašanj. V začetku '•nka se	Pineau	sprašuje:
J13« kdaj bo Quai d‘Orsag vo-® francosko zunanjo politiko *» ponižanja do ponižanja!’« J*tor članka meče nato kriv-*• ne samo na sedanjega zu-'tnjega ministra Pinaya, am-,,k tudi na njegove predhod-H «. . . Prepričan setu dcce-‘ 1 da je zlo nastalo že pred *3'tn in da v sedanjosti znat-^ Presega okvir osebnih vpra-Po njegovem mnenju ne ■ t0,t krivde en sam človek ali 'h sam minister. «Drama na-diplomacije izhaja iz dej-**»«, da se še ni razumelo, da p obstaja ueč francoska ar-P*d«, ki bi bila sama v sta-11,1 rešiti neki mednarodni J,0Mem in da Francija, k ljub I *da ostaja še vedno ve-''•a na kulturnem področju,
Morski roparji sc vedno na delu
^si znaki kažejo, da so mor-
roparji napadli in izropa-
»ki
K ktotorno ladjo «Yoyito», ki ] J0 io našli te dni zapuščeno ^ pol potopljeno v Tihem 0t*anu. ra 70-tonska luksuz-jahta, ki so jo uporabljali |y*t trgovsko ladjo, je odl> u-Pred dobrimi petimi tedn. i.! Apie proti Samoi in Dre/.
liuU	®e'e 7<*a3 B'"
Mt nier‘° na P0' pot JP')e’’u I trodje s-edi oceana in ga |5?vJekii v Malau na otokih
|jWži. Pre »kava je pokazala, ?* je ustavila to ladjo na mor j« neka nruga in da so jo ■? ™tneje najbrž izropali. Pod 6*lubo, kjei so stroji, je bilo J* izmed okenc odprto, da * v ladjo vdrla voda Iz tega kepajo, da so jo hoten ro-*»tji potopiti
, H pa sc bili tanki zn nal-Jr Čo polovice napolni -m z IJMto, druga polovica pa z Hom. st ladja m mogl i do-^*a potoriti. Na krovu je bi-. demonfrano vse. od kcm-, fj** in radijske post ije na Hte valove do radijskega vitica. Shrambe za živila so j prazne. Manjkajo tudi ve Posode, ki jih na splav ne kl thogii naložiti. Na ladii je j i’,r- 2« potnikov in notnar-3 |,V| ki pa so se lahko zatekli I la1"0 na sPlav če bi bila 'at*' *ašla v vihar.
gorazredno silo.*
Da bi z dokazi podkrepil to svojo trditev, Pineau našteva problem za problemom, ki po njegovem mnenju pomenijo poraze za francosko diplomacijo. Evo, kaj on piše;
ZA INDOKINO; «Nekaj let smo mislili, da bomo v Indo-kini zlomili odpor Vietminha, uporabljajoč izključno silo. in smo zato zanemarjali politične, gospodarske in druge oblike indokitajskega problema. Zato predstavlja Dien-Biev-Fu prej poraz naših diplomatov, kakor poraz naših vojakovo»
ZA TUNIS; »V Tunisu smo ustvarili slepe ulice, po katerih smo tavali do dne, ko je Mendes-France — verjetno brez posvetovanja s funkcionarji v Tunisu, dosegel politično rešitev vprašanja*
ZA ALZITt: ((Mislili smo. da bomp z lahkoto strli upor izključno z vojaškimi sredstvi Nismo predložili resnih reform, tako da je bila naša aktovka praznu, in smo s tem ostali brez obrambne možnosti, ko je bilo vprašanje postavljeno pred ZN. Francija se je morala pompozno umakniti a ne vidimo, kakšne koristi bi mogla izvleči iz tega umika. Vlada se trdovratno upira, kakor da bi bila dejansko prepričana, da si more naša dežela privoščiti trajno mednarodno izoliranosti
ZA MAROKO: »Mi smo z neverjetno lahkomiselnostjo zamenjali bivšega sultana (Ben Jusefa), pri tem pa nismo pomislili na to. če razpolagamo s sredstvi, da bi s silo ublažili posledice tega u-krepa.»
ZA EOZ: «Kar se tiče Evropske obrambne zveze smo žrtvovali dejansko varnost in evropsko izgradnjo ugledu francoske armade, ki bi v primeru svetovnega spopada predstavljala te šibko dopolnilo e-nega od obstoječih taborom Ne smemo st delati utvar; glasovanje od JO. avgusta 1954, ki pa je odobrila večina naših diplomatov, je vsebovalo v svojem jedru kotastroto, tako tisto, ki smo jo takrat utrpeli, kakor ono. ki se nam še obeta .»
ZA POSARJE: sKako to. da nismo razumeli, da je bil neuspeh neizbežen? Ali je mogoče s pametjo zahtevati od r.ekega naroda, da izbira med Evropo in Nemčijo, če zaradi naše napake Evropa ne obstr-ja? Ali je resno trditi, da se Francija ne bo pogajala o tem vprašanju, ko dobro vemo, da so pogajanja neizbežna in da ne bomo mogli ohraniti Posarja pod režimom vojaške okupacije?*
Ob zaključku te ocene glede posameznih vprašanj, Pineau piše: «To naštevanje kaže, da smo v vsakem posameznem trenutku pretirano ocenjevali naše sile. Toda nič ni slabšega v očeh sveta od groženj, ki jim ne slede praktične posledice«.
Ali je mogoče ozdraviti ta položaj? Pineau postavlja to vprašanje takole; #Imamo samo dve sredstvi za izhod iz tega položaja: da se ustvari v 3jaška sila. ki bi našim diplomatom nudila ustrezna sredstva (pri tem se seveda postavlja vprašanje, ali Francija razpolaga v tem primeru z etničnimi,- gospodarskimi in finančnimi sredstoi, da bi mogla za svojo armado žrtvovati četrtino ali tretjino soojepa nacionalnega dohodka); ali da se radikalno spremeni naša diplomacija, da se prizna, da francoska armada more v bodoče služiti samo za častno podporo sistemu kolektivne varnosti in da naša zunanja politika temelji na načelu ekonomskega, socialnega in kulturnega sodelovanja Francije z vsemi narodi sveta.*
Tudi če se z nekaterimi mislimi, ki jih je Christian Pineau napisal v tem svojem članku, ne moremo povsem strinjati, je članek vsekakor zelo zanimiv in ima vsaj to prednost, da je iskren in odkrit.
TEMNE	PLATI	IN	NASPROTJA
Motil Pi se, kdor bi menil, da Je to kaka — vsekakor ne preveč posrečena — skulptura. To sta dva ameriška visokošolca-bruca, ki si z rokoborbo v blatu »utirata pota med
polnopravne visokošolce
Anglija v borbi za svoj e interese na Bližnjem in Srednjem vzhodu
se je
Te dni
zaključila konferenca sveta ministrov bagdadskega pakta. Njen uspeh bržkone ni bil
zadovoljiv za vse partnerje enako, ker so si tudi nagibi, ki so enega ali drugega pripeljali v okvir tega, bili v marsičem različni. Res, po formalnem tolmačenju potrebe, ki je sklenitev takega pakta narekovala, bi šlo za skupno obrambo proti skupnemu sovražniku, toda dežele-članicc, kot so Irak, Pakistan in druge, so kmalu morale ugotoviti, da skriva Anglija za svojimi zatrjevanimi stremljenji tudi določene cilje, ki se ne skladajo z načeli njihove nacionalne neodvisnosti. Težnja, da se britanske pozicije na Srednjem vzhodu okrepe, in to prav s pomočjo takega pakta, ni mogla, da bi v teh, zaradi šele pridobljene svobode in neodvisnosti v tem pogledu skrajno občutljivih deželah, ne rodila odpora. Zaenkrat se ti nesporazumi ne manifestirajo na zunaj, toda
v Bagdadu | nasprotna si stališča med raznimi predstavniki držav-čla-nic bagdadskega pakta v nekaterih osnovnih vprašanjih,
na pr. o vlogi in pomenu pakta, nakazujejo že danes na njihovo odstranitev ter omi-ljenje, marveč neogibno zaostritev. Mimo tega se postavlja še vprašanje realne potrebe in nujnosti takegale regionalnega vojaškega sporazuma (dasi se Angleži trudijo, da bi ga predstavili kot obliko tudi drugačnega sodelovanja) v pogojih, ki so z njimi podane možnosti za bistveno spremenitev odnosov v svetu v smislu pomiritve, torej tudi , za odpravo vojaških sistemov kot proizvodov splošnega nezaupanja in napetosti, ki sta doslej vladala.
Izkušnje uče, da lahko v pozitivnem smislu odigrajo svojo vlogo kvečjemu regionalne zveze, katerih člani o-hranijo svojo polno neodvisnost, ki ne pripadajo nobenemu bloku, a je med njimi prišla
ING. ALOJZ HROVAT: .KRAŠKA ILOVICA, NJENE ZNAČILNOSTI IN VPLIV NA ZGRADBE*
   	n — .. — ■ ■-i.i ■■
Kaj mora naš Kraševec vedeti
o zemlji-> ki jo že stoletja obdeluje
Naš kraški človek si s svojo pridnostjo polagoma sam izpodkopuje osnovo svojega življenjskega obstoja, rahlja namreč zemljo, ki jo nato padavine in burja odplavljajo, oziroma odnašajo
Znanstvena knjiga profesorja na tehnični visoki šoli v Ljubljani, ing. Alojza Hrovata, »Kraška ilovica, njene značilnosti in vpliv na zgradbe«, je izšla pri Državni založbi Slovenije sicer ze pred dvema letoma, vendar se vedno ni prepozno, da o njej spregovorimo.
Knjiga je gotovo razveselila vsakogar, ki se zanima v kakršnemkoli pogiedu za na» Kras. četudi je knjiga v prvi vrsti namenjena tehniku, gradbeniku, ki ima poklicno posla s tem važnim materialom, ki pokriva velik odstotek slovenske zemlje. Toda zanima prav tako iz praktičnih gospodarskih razlogov kraškega kmeta, kakor tudi kulturnega človeka, iz potreb splošne izobrazbe in za spoznavanje domače zemlje. Delo namreč obsega v dobri tretjini bolj teoretična raziskovanja o postanku in značilnosti ilovice, druga tretjina pa razpravlja o raznih kraških pojavih, ki jim je ilovica glav-
ni činitelj. Komaj zadnja četrtina knjige je posvečena tehničnim vprašanjem o vplivih ilovice na zgradbe in protiukrepih.
Več Kot polovico knjige oa obsegajo fotografije o obravnavanih kraških pojavih, slike, ki so pravzaprav ze znanstvena dokumentacija in krajevna ilustracija in registracija pojavov. Te se nanašajo seveda le na ozemlje, ki ga ie avtor raziskoval kot strokovnjak za kraske pojave in tudi kot krajevni poznavalec, ro-jak-Kraše.vec, namreč Dolenj-
kakih 5 odst. vse snovi. Ostalih 95 odst. pa je kalcij, ki ga voda raztopi in odnaša po podzemeljskih poteh v morje ali pa ga izloča ze prej v obliki kapniških tvorb sige. drstlja itu. Hitrost topljenja oz. razkrajanja apnenca pospešujejo razni klimatski či-nitelji, posebno toplota, vlaga in padavine.
I pliv klime
na barvo ilovice
Zato je značilno, da imamo
rdečo zemljo le v toplem sre-jaK-tvrasevec, namreč umcuj-	.	.
skega in delno Notranjskega	dozemskem	P^hjbju n se vu
Krasa. S tem seveda nič ne	imumo	raznobarvne gline.	pri
izgubi na zanimivosti za nas.	katerih	je	barva odvisna	od
ker so teoretična dognanja e-nako veljavna za ves predmet proučevanja, za kras, pisan z malo začetnico, kar pomeni geološko oznako za apnenčev svet, ki ga zaradi velike raztopljivosti kamenine spremljajo vsi znani kraški pojavi.
CII.]] |N NAMENI ANGLEŠKE EKSPEDIC1JR NA JUŽNI TEČAJ
Je Antarktika celina ali le sknpina otokov?
Člani ekspedicije bodo hkrati tudi nekaki poizkusni kunci za pro-Sevanje posledic dolgotrajnega bivanja v izredno mrzlem podnebju
H Angleži se pripravljajo na |i.v transarktični podvig. Vo* j. Ra bo dr. Vivian Fuchs, >ktor znanstvenega institu-8 na Falklandskih otokih, d*" Predsednik angleške vla-Anthony Eden je nedolgo V8,* otvoril nabiralno akcijo »korist ekspedicije. Doslej so ^'"reč bila zagotovljena sa-w aredstva za opremo in od-jj ekspedicije, ki bo po .edvidevanjih trajala okrog V» leti in pol.
»itii
Cilj
in načrt dela? Olavn'
js'°ter, ki si ga je ekspedici-»ično celino od ene obale
drugo in pri tem sestaviti 'ihlje
t»-?astavila je. prekoračiti an-“*ktif Ih
L'"‘iepisno karto terena, po 6rem bi jih vodila pot. Ob-šk*11' k' se Posamezrl’ člani U^hedicije ukvarjali z razni-p Znanstvenimi raziskovanji. 0 Predhodnih računih bi (jr 0 potovanje od ene do *e obale trajalo štiri me-
: »*ce
I kr* ’ a Celotna
ekspedicija
Kk re*eno> dve *et' in P0'-|j ako bi se ekspedicija lotiti!	naloge? Prva skupi-
V9j ' le pred kratkim odpoto-lOjg' bi imela do januarja 1. ik- Postaviti na južnnameri-tl9 -*trani Antarktike, in sicer ktv *top. zemljepisne čirine. 1^ 0 izhodiščno taborišče. Ja-J>infiria 1957 pa bi druga sku-ktiS ha novozelandski strani, 03 lla 3500 kilometrov daleč Hj^cve, postavila drugo tabo-j0 Naloga te skupine, ki i*fv Vot,il s*r Edmund HiI-ti9 ’ znan po svojem vzponu ’ehl	Everest, bi bila v
ti da na neki visoki plano-k0	notranjosti postavi veli-
tkim*tladišče nakar bi se na-in a Proti južnemu tečaju £Se sestala s prvo skupino Ženstvena raziskovanja bi toč'V»la najrazličnejša pod-t>o»	Posebna pozornost bo
V*čena geologiji, seveda n* bodo tla vseskozi pre-
krita s predebelim snegom in ledom. Dva ogromna zaliva — Rossovo in Weddellovo morje, ki se na zemljepisni karti nahajata na nasprotnih straneh kontinenta — dajeta slutiti, da bi tu morali biti dve celini, povezani med seboj z debelo plastjo ledu. Doslej je bilo ugotovljeno, da sta geološki strukturi teh dveh delov Antaktike popolnoma različni. Člani ekspedicije upajo, da bodo končno lahko z gotovostjo določili, ali gre res za enoten kontinent ali za otoke ki so med seboj povezani z o-gromno planjavo ledu.
Ko je dr. Fuchs, vodja ekspedicije, s tem v zvezi pred časom govoril v radiu, je podčrtal, da ekspedicija ne bo stikala niti za, uranom niti za zlatom ali katerokoli drugo rudo.
V svoj program znanstvenih raziskovanj bo ekspedicija vključila meteorološka proučevanja gornje atmosfere. Leta 1957 bo v notranjosti, kakih 470 km od obale, postavljena v višini 2000 metrov meteorološka postaja. Ljudje na »ej postaji bodo izpostavljeni velikim naporom, ker se predvideva, da se bo temperatura tu spustila tudi do 70 stopinj pod ničlo.
Ena prvih nalog ekspedicije bo tudi merjenje debelosti ledene skorje, ki je z njo prekrita Antarktika.
Zanimivo je. da je 1. 1950-1951 neka britansko-norveško-švedska ekspedicija ugotovila, da je kakih 320 km od obale led debel nič manj kot 200 metrov. Sam južni tečaj lezi na višini 3300 metrov in, v kolikor bi se ugotovilo, da se debelost veča proti tečaju, bi se lahko domnevalo, da kontinent sestoji iz nekai skupin otokov, ki so med seboj povezani z ledom. Vendar smatra
dr. Fuchs, da to ne bo tako in da se debelina ledene površine proti tečaju manjša.
Za proučevanje debeline ledu bodo uporabljali posebne vrtalne naprave, da bi mog.i z njihovo pomočjo iz ledu P'j-tegniti njegovo jedro. Iz profila tega jedra bi se namreč dalo ugotoviti, kakšni so bili pogoji pod njim v preteklih dobah.
Važen sestavni del programa, ki ga ima izpolniti ekspedicija, zadeva tudi proučevanje človeškega bitja m njegove aklimatizacije v pogojih izredno nizkih temperatur. Dalje se bodo ob tej priliki opravila tudi natančna fizm loška proučevanja glede posledic, ki jih v živem organizmu povzroči daljše bivanje v pogojih hladnega pod »cbja Znano je, da so te dru ?ačn; kot v primerih kratkotrajnih poskusov. Vsi člani ekspedicije bodo v ta namen tudi neke vrste poskusni kunci, *i se bo z njimi eksperimentiralo.
Krat z malo začetnico
Takoj v začetku pisec ugotavlja obsežnost kraškega sveta, ki se razteza krog in krog Sredozemlja: od Italije, južne Francije, skoro vsa Španija in južna Portugalska, vsa Severna Afrika, prednja A-zija s Turčijo. Palestino in Sirijo, do Grške ter obmorskega dela Jugoslavije od Črne gore preko Dalmacije do 1-stre ter južnozapadni del Slovenije. V Sloveniji kras zajema večji del Dolenjske z Belo krajino in KočeVsko, Notranjsko ter večji del Slovenskega Primorja z vključenim našim Krasom,
Kras je namreč neločljiv od kraške ilovice ali gline, oz. rdeče zemlje, ali kot jo strokovno imenujejo, tudi terra rossa. Ta ugotovitev je bila pravzaprav izhodišče za proučevanje krasa, bodisi iz geološkega, kemičnega in pedološkega (poljedelskega) vidika. O tem, posebno pa o nastanku ilovice, obstaja namreč cela literatura in več različnih teorij. Ena od teh smatra, da je rdeča zemlja pravzaprav naplavina ali usedlina morja iz diluvialne dobe, nanesena od rek in tokov na dno Pont-skega (Črnega) morja, ki je segalo preko Panonsko-ogrske nižine ob Dravi in Savi navzgor v naše kraje. Nekateri celo domnevajo, da je ilovica usedlina ostankov vulkanskega pepela. Največ pristašev in tudi stvarnih argumentov pa ima tako imenovana teorija preostankov, ki ji tudi naš pisec prinaša novih dokazov. Po tej je ilovica le neraztop-ljiv ostanek apnenca, komaj
Železniški ukop nad Petrovo vasjo pri Črnomlju. V nizkem krasu Je proces razpadanja apnenca mnogo intenzivnejši
istih činiteljev. Tako Je opazoval nemški znanstvenik Lang, da nastajajo pri razmeroma nizkih padavinah in pri nizkih temperaturah rumene ilovice, pri srednjih temperaturah rdeč«*, pri visokih pa laterit (praženordeča glina). Pri višji količini padavin pa nastane pri tem rjava, pri še večji pa črna zemlja, po tej pa surov humus (to je rodovitna črna zemlja, kot jo imamo v Ukrajini). Zato pa apnenec zelo hitro prepereva pod visoko plastjo zemlje, ki hrani mnogo vlage, ki neprestano luži skalo, dočim se tenka plast zemlje hitro posuši, posebno na sončni strani in zato zelo malo razkraja apnenec. PopoLnoma odkrit apnenec skoroda ne prepereva. Iz istega razloga opazujemo pri kraških dolinah in dolih, da imajo prisojno, to je proti severu stoječo stran pobočja vedno položno, ker se ao-nenec pod osušeno zemljo počasi razkraja, medtem ko je osojna stran senčna, ki drži več vlage, vedno bolj strma ali celo navpična s skalnatimi stenami.
Kako nastane urez
Med pojavi v kraški naravi se avtor posebno ukvarja s kraškimi dolinami, ki jih na Dolenjskem imenujejo tudi vrtače, po našem Krasu pa doline ali drage, če so posebno velike in divje. Po opazovanjih pri vkopih železnic, cest ali kamnolomov nam avtor poda svojo razlago o nastanku dolin. Pogoj za to je pravzaprav podtalna voda, Ki odnaša v globino preostali material, ki je nastal pri prepe-revanju apnenca ter s tem podkoplje ilovicp, ki se za tem ugreza. Doline torej nastajajo od spodaj ter s tem povzročajo greze, nato pa se ostrejši robovi rušijo v grez ter se počasi oblikujejo v položna pobočja dolin. To »e zgodi včasih nenadoma, pod težo človeka živali, zaradi padavin ali pa s počasnim ugrezanjem. Seveda grez dejansko ni nastal nenadoma, ker se je prej počasi rušila izsušena ali premočena ilovica v spodkopano votlino ali naravnost v podzemeljsko vodno strugo. To je trajalo toliko časa, da je na površju ostala le še bol) ali manj tenka zemeljska plast, ki jo drže v ravnem položaju le se travne ruše ali korenine dreves in grmovja.
Najbolestnejši pojav za kra ško gospodarstvo pa je izpiranje ali odnašanje ze itak plitve kraške obdelovalne zemlje. Pisec ugotavlja važno o-kolnost, da je odnašanje zemlje najmočnejše vprav tam. kjer je zemlja najbolj rahla to je obdelana po njivah, vrtovih in vinogradih in to po-
sebno v krajih, kjer je zemlja bolj ali manj nagnjena Tako si torej Kraševec s trdim delom polagoma sam izpodkopuje osnovo svojega življenjskega obstoja. To je sicer ze tudi dolgoletna izkušnja naših kraških kmetov, ki se borijo proti temu s kopanjem prečnih jarkov k> zadržujejo odplavljeno zemljo. To /emljo nato, ko je jarek poln, odnašajo na gornji konec njive ali pa jo raztresejo po vsem polju.
S tretjim delom, to je izključno tehničnimi zaključki za stavbarstvo na kraškem, 1-lovnatem svetu, se tu ne bomo ukvarjali, ker to zanima dejansko le tehnika, inženirja. Sicer pa je, upam, bralcu že s tem podan vsaj približen pojem o tej zanimivi knjigi,
ki nam podaja ne le izsledke iz velike avtorjeve izkušnje, marveč nam v glavnem pokaže tudi današnje stanje znanstvenih dognanj o krasu.
Hvale vredna pobuda
Vsekakor ugotavljamo, da je že ta temeljita knjiga delo Slovenca, ki bo mnogo koristila tuni znanstvenikom drugih narodnosti kot dragocen delež k raziskovanjem o krasu. V ta namen ima ta knjiga tudi kratek izvleček zaključkov v nemščini in angleščini. Sicer pa lahko kar takoj d6-damo, da ze to delo pomeni dober začetek ali tudi del jib-ve poti, ker je bil že kmalu po izidu te knjige v Postojni prvi jugoslovanski speleoloski (jamarski) kongres, in je temeljitih poročil o krasu natis-
njena cela knjiga. Kongres sam pa je povzročil vrsto pobud. na pr. za bolj sistematično proučevanje po vsem jugoslovanskem ozemlju z ustanovitvijo speleoloških društev ter institutov za raziskovanje krasa, dalje pobudo za izdajanje speieološke revije, kar se bo tudi v kratkem u-resničllo. Pobudo za speleolo-ški kongres je neposrecno dal Institut za raziskovanje krasa, ki je ustanova Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Spričo vseh teh del in pobud lahko smelo trdimo, da se je že tudi med Slovenci trdno zastavilo delo za raziskovanje krasa in da naš kras ni več le fevd in predmet raziskovanja tujih znanstvenikov,
Z. JEI INCIC
Grez za Sepuljami-Tomajem, nastal pred približno 40 leti
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Deček ali deklica?
Zadnja leta so tako v medicinskih revijah, kakor tudi v različnih ilustriranih žur-nalih opetovano pisali o metodah, po katerih že .lahko med nosečnostjo ugotovimo spol otroka. Razumljivo je, d« bi žene že med nosečnostjo rade zvedele, ali naj pletejo, odnosno nakupijo prva otroška oblačila v modri ali rožnati barvi.
Ze stari Egipčani so poznali test, po katerem so ugotavljali sppl otroka v materinem telesu. Polili so pšenično in ječmenovo zrnje z urinom noseče žene. Iz različnega načina rasti žitaric so nato skušali ugotoviti spol otroka, ki so ga pričakovali. O zanesljivosti tega postopka niso ohranjeni točni podatki. Zgolj dejstvo, da ima pšenično-ječmenov test danes le še zgodovinsko vrednost, nam daje slutiti, da napoved ni bila vedno točna.
Drugi, prav tako biološki postopek, je ribji test, ki sta ga opisala profesorja Glaser in Haempel leta 1942 v Arhivu za razvojno mehaniko organizmov. Po tej metodi vbrizga neki ribici, tako imenovanemu grenčaku, in sicer samcu in samici izredno majhno količino že po določe-
nem postopku prepariranega urina nosečnice. Ce dva dni po vbrizganem seču ribji samec spremeni svojo barvo v svatovsko, lahko računamo z rojstvom dečka, če se pa pojavi pri samici cevka za polaganje jajčec, nam to dokazuje, da bo otrok deklica.
Pred kratkim so v neki nemški ilustrirani reviji zelo izčrpno poročali o tem testu Metoda pa ni zanesljiva, saj je po lastnih podatkih obeh profesorjev le 87 odst. vseh napovedi zanesljivih. Predvsem pa Je izvedba teh poskusov zelo težka in če že samo avtorja metode računata na 13 odst. napačnih ugotovitev, potem lahko zanesljivo smatramo, da bo drugim ta metoda še bolj odpovedala. Ze predpriprave urina zahtevajo več kot dvajset delovnih procesov, da postanejo injekcije za te majhne ribice pripravne za vbrizg. Poleg tega mora imeti urin določeno specifično težo, večkrat ga moramo filtrirati, sterilizirati, upariti in ga pomešati z različnimi kemikalijami. Torej ni čudno, da vsebuje tako kompliciran postopek precej pomot in da ni ravno najcenejši.
Zaradi popolnosti moramo
omeniti še en test, o katerem so lani mnogo govorih. Gre za kemičen postopek, ki sta ga izdelala ameriška zdravnika Rapp in Richard-son. Ta test ugotovitve spola temelji na dokazovanju moškega spolnega hormona v slini nosečnice. Metoda je relativno lahko izvedljiva; z dodatkom posebnih kemikalij h kapljici sline, nastane pri pozitivnem izidu reakcije rjavo obarvana tekočina. Pozitivna reakcija pa pomeni moškega potomca. Rapp in Richardson domnevata, da nastopijo pri navzočnosti moškega embri-ja v materini slini tudi moški hormoni, ki potem povzročajo pozitiven izid reakcije. Ce pa je na poti deklica, obarvanje pri pomešanju sline s kemikalijami ne nastopi. Rapp in Richardson sta ocenila svojo metodo v 98 odst. primerov za zanesljivo, medtem ko so drugi, ki so preskušali zanesljivost te me-tede, doživeli 25-50 odst., zgrešenih rezultatov.
Tako pridemo do zaključka, da lahko s pomočjo kovanca ugotovimo prav tako točno diagnozo kot z Rapp-Richard-sonovim postopkom, ker je možnost, ugotoviti spol pred rojstvom tako le 50:50.
do združitve ne samo v smotru vojaškega, marveč vsestranskega sodelovanje ne vseh področjih, da bi se tako potrdilo moderno načelo mirnega ter plodnega sožitje med državami tako v ožjem, t. j. med njimi samimi, kot v širšem obsegu, se pravi v svetu nasploh.
Bagdadskemu paktu eni o-čitajo, da je napadalen, a nasprotna stran se tega očitke brani trdeč, da to ni, ker da je obrambnega značaja. Lahko da drži tako ena, kot druga trditev, ker je resn-ca v tem primeru povsem subjektivna, a v bistvu ostane osnovno vprašanje, namreč vprašanje iskrenega zalaganja za ohranitev ter utrditev miru, na ta način v nekakšnem začaranem krogu, iz katerega ni praktično najti nobenega pozitivnega izhoda. Saj je očitno, da !e pri takšnem obojestranskem stališču samo krepe blokovska pojmovanja in »ideologija«, pri čemer se sestavni elementi na obeh straneh u-trjujejo na svojih nepremičnih pozicijah in objektivno ie naprej razvijajo zaostritev odnosov med Vzhodom in Zahodom.
Ce pa se na eni strani, kot je to primer z bagdadskim paktom, ustanavlja vojaška zveza držav, ima vsekakor nasprotna stran pravico, da se vpraša, za koga in proti komu je ta naperjena. Naperjena je proti njej, razumljivo, zakaj drugih nasprotnih si partnerjev tu ni. In tako pride, da tudi ta od svoje strani podvzame določene »ustrezne« ukrepe.
S svojim namenom, da v tem predelu utrdi svoje pozicije, Velika Britanija praktično tu samo zaostruje že itak z izraelsko-arabskim sporom dovolj zaostreno stanje, in to ne samo v lokalnem, marveč tudi v svetovnem merilu. Glede na uspehe, ki jih britanska diplomacija trenutno v tem pogledu žanje, j.a se zdi, kot bi se nevarne igre ne zavedala in se ji ne bi no-tela odpovedati.
Po drugi strani so ZDA začele kazati neko omahovanje glede tega, kakšna naj bi bi bila njihova politika ra tem področju. Doslej so se potegovale za svoj pristop k bagdadskemu paktu, a se je temu upirala Anglija, v bojazni, da ji ZDA ne prevzamejo njene vloge. Posebno zadnji čas pa je ameriško javno mnenje podvomilo v pravilnost dosedanje politike v tem predelu sveta, izreklo na ta račun ostro kritiko, nakar je Washington poslal v Bagdad samo svojega opazovalca, da oceni situacijo ter svetuje, kaj bi bilo storiti.
Splošno zapletenost stanja na Srednjem vzhodu je zatem, kot znano, še bolj zapletla intervencija Vzhoda " obliki navezovanja gospodarskih stikov z Egiptom in drugimi arabskimi deželami, tikajočih se v glavnem dobave orožja, kar predstavlja očitno reakcijo za namene ter načrte, ki jih v tem predelu sveta skušajo realizirati zahodne dežele. To potrjuje praško »Rude pravo«, ko na zahodne očitke odgovarja, da »ne gre za ogražanje miru (od CSR). ampak za ogražanje pozicij nekaterih nezaželenih zaščitnikov Bližnjega vzhoda (Zahod)«, s čimer priznava, da je vzhodna poteza naperjena proti tem pozicijam, se pravi, da je v bistvu protipoteza na predhodne poteze Zahoda na tem področju.
Kdor pri tem plačuje so seveda arabske dežele, ni se čedalje bolj zavedajo, da so v tem blokovskem spopadu kot žitno zrno med dvema mlinskima kamnoma. Dvomi pri teh o koristnosti bagdadskega pakta se večajo, a iz tega se pri večini arabskih dežel poraja proti njemu neki odpor. Skoda le, da je ta odpor večkrat povezan z določeno diplomatsko igro, opirajočo se na blokovska nasprotja, kar je zelo nevarno in najmanj ne koristi. Za resnično neodvisnost in splošni razvoj arabskih dežel na Bližnjem in Srednjem vzhodu bi bilo potrebno, da .-e te v prvi vrsti odtržejo (.4 vsakega bloka in od vseh blokovskih pojmovanj, zatem pa da se pridružijo vrstam tistih oežel, ki se bore za mir in odpravo blokov, ker je samo v teh nevarnost za blagostanje in napredek narodov, torej tudi njih samih.
Antibiotik proti spalni bolezni
Pet portugalskih specialistov za tropske bolezni je poročalo o učinku nekega antibiotika na spalno bolezen. Antibiotik so izdelali lani v Le-dererjevem laboratoriju v New Yorku. Virus te sila neprijetne in tudi nevarne tro-pične bolezni kljubuje novemu sredstvu samo kakih 72 ur. Ko virus ni več škodljiv, si bolnik kmalu opomore.
V MAŠAM JE ŽELEZNIŠKE PRUGt, MED ZAGUAJkM IN S. UlOVANNULM
Nemočnost goričke krščanske demokracije
pred aapoKeJanB viposlavilnijo pri Zagrain
Na progi Zagraj S. Uiovanni, naj bi vozili samo inozemski tovorni vlaki
Z objavo resolucije goriške krščanske demokracije, interpelacije goriškega poslanca DC Baresija in z odgovorom podtajnika za javna dela Ca-rona je ponovno stopilo v ospredje izredno važno vprašanje železniške zveze med Zagrajeni in S. Giovannijem, s katerim bi bili hudo oškodovani interesi našega mesta.
Baresijeva interpelacija se sklicuje na 700 milijard, ki so predvidene za namestitev dvotirne železnice, ter na ostalih 12 milijard za skrajšanje železnice pri Zagraju in Ponteb-bi ter opozarja pristojno ministrstvo, da je bil leta 1950 sklenjen med predstavniki Gorice, Trsta in Vidma sporazum, po katerem naj bi se dokončno zavrgel načrt o skrajšanju proge pri Zagraju. Zaradi poživitve obmejnega prometa v Gorici je nujno potrebno obdržati sedanje železniške zveze, kajti Gorica predstavlja po svojem položaju važno železniško vozlišče.
V zaključku poudarja moralno in politično škodo morebitne izvedbe omenjenega načrta, kar je med drugim bilo dovolj prikazano na eni izmed zadnjih sej mestnega sveta, na kateri sta župan in predsednik pokrajine povedala, da «moč številk pobijejo samo politični razlogi«.
Podtajnik za javna dela Ca-ron se ne ozira na zahtevo poslanca Baresija, naj se del načrta, ki se tiče skrajšanja proge pri Zagraju, dokončno zavrže. Njegov odgovor deluje precej podobno kot mrzla prha; nikjer ne govori, da bo načrt zavržen, ampak nasprotno pravi, da ga bodo uresničili, ker hočejo iz konkurenčnih razlogov doseči krajšo železniško zvezo med Trbižem in Trstom skozi Videm, kot ie železniška zveza čez Podbrdo.
V zadnjem delu svojega odgovora Caron zagotavlja, da bodo vozili po novi progi samo tisti tovorni vlaki, ki so namenjeni v inozems*vo, medtem ko bodo osebni zeleznišk: vlaki ter tovorni vlaki, ki bodo prevažali blago samo po državnem ozemlju, vozili po dosedanji progi skozi Gorico. Za boljšo zvezo med Gorico in Severno Italijo bodo zgradili železnico Portogruaro - Ber-tiolo - Gorica, ki naj bi obenem predstavljala najboljšo zvezo med Severno Italijo ter vzhodno in severno Evropo
Odgovor podtajnika Carona v celoti odklanja vsa priporočila goriškega občinskega sveta, demokristjanskega svetovalca Baresija in drugih prizadetih krogov; brezobzirno gre mimo vseh političnih razlogov, ki so jih naši oblastniki iznašali na občinskih sejah. »Logika številk je prevladala nad političnimi čustvi*. Bojazen župana in pokrajinskega predsednika je bila torej upravičena.
Ce se demokristjanski vrhovi v Rimu in v Gorici niso mogli sporazumeti, kaj potem lahko še prepreči izvedbo načrta?
Krščanska demokracija v Gorici ni spričo najnovejšega razvoja dogodkov v resoluciji zahtevala drugega kot koncesije, ki naj bi odtehtale povzročeno škodo...
Sporazum o obmejni blagovni izmenjavi
Zveza trgovcev goriške pokrajine je objavila vsebino note št. 1417-1 od 21. t. m. pokrajinskega urada za industrijo in trgovino v Gorici, kjer pravi, da je na podlagi
ugotovitev delovanja obmejnega prometa v okviru italijan-sko-jugoslovanskega sporazu. ma za izmenjavo blaga v obmejnih krajih v tem letu, pokrajinski urad za industrijo in trgovino odločil zmanjšati trimesečno veljavnost dovoljenj, ki so izdana na podlagi omenjenega sporazuma.
Zaradi tega je določeno, da bodo od I. decembra dalje izdana dovoljenja veljavna od dneva izdaje do konca naslednjega meseca. Dovoljenja, ki so bila izdana med 2. oktobrom in 30. novembrom, bodo veljala do 31. decembra, če omenjeni urad dovoljenja ne bo podaljšal.
nalizacije je bilo nakazanih 32 milijonov lir; za civilno bolnišnico 25 milijonov, za «Co-muni consorziati dell'acque. dotto Friuli orientale* 20 mi-I lijonov lir; Doberdob: za gradnjo novega pokopališča je bilo nakazanih 1 milijon 800.000 lir; Gradet; za ureditev civilne bolnišnice 30 milijonov lir.
Nakazila ministrstva za javna dela
Ministrstvo za javna dela je odobrilo nakazila državnega posojila za naslednje občine: Gorica; za podaljšanje ka-
Padel je z voza in se poškodoval
Ko se je v sredo kmalu po 13. uri 49-letni Karlo Makuc iz Ul. Zorutti št. 13 vozil iz Pevme proti Gorici, je v bližini pevmskega pokopališča padel s kmečkega voza ter se precej poškodoval. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor ga je odpeljal rešilni avtomobil Zelenega križa, so mu obvezali rano na glavi ter razne praske po telesu. Ozdravel bo v nekaj dneh.
V tBMJEM PROSVETNI DVORANI
na Korzu Verdi štev. 1 (bivši Zlati pajek)
bo JUTRI 26. t. m. s pričetkom ob 20.30
ter v NEDELJO 27. t. .m ob 17. uri gostovalo
SLOVI RISK0 NARODNO UMiOALlSČK IZ TRSTA
z igro
«F1LUMENA MARIURANO»
Edoarda De Filippa Prevedel L. Cigoj
V vlogi Filumene nastopa Starčeva, v vlogi Rozalije pa Leli Nakrstova.
Predprodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. A-scoli št. 1 od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure • in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni.
NEKAJ BESED U ŠULSKEM VPRAŠANJU
lla GoriSHem uoirefiulemo strokouno združenje prolesorjeu in učiteljev
V naši pokrajini ja nastavljenih 60 učiteljev z dvema didaktičnima ravnateljema ter 37 profesorjev s tremi ravnatelji
Ce hočemo kje v javnosti nastopiti kot skupina, moramo biti v vsakem pogledu dobro organizirani, če želimo, da bomo imeli kaj uspeha. Dobra organizacija delavcev, kmetov, obrtnikov in prosvetnih delavcev doseže v svojem strokovnem delokrogu navadno dobre uspehe, ki ne gredo samo v korist skupnosti, temveč tudi v korist vsakega posameznika. V našem zamejstvu se je že marsikaj organiziralo t n združilo; tako imamo razna združenja kmetov, združenja delavcev, obrtnikov itd. Le pri prosvetnih delavcih, kjer je . združenje najbolj potrebno, ker bi to bilo v korist vsega slovenskega zamejstva, ne pride do izraza nobena organizacija take vrste.
I Vaši projesorj i in učitelji žive vsak zase, izpostavljeni skritim in odprtim nevarnostim, da zgube svoj kruh, životarijo in se izmikajo vsem neprilikam ter se ob prvem prepihu potuhnejo in zberejo vase. To se je opazilo pri raznih skupnih manifestacijah v državnem merilu in še drugače, kot so bile zadnje stavke profesorjev v Italiji.
Vse to dela človeka mevža-stega in moramo ugotoviti, da so pod silo takih razmer morali kloniti tudi taki, v katerih je bil značaj kot nakovalo, Katerega se tako težko kladivo ne more streti. Posledica tega je, da ti ljudje iščejo sto izgovorov, ko jim kdo kaj očita, in prikazujejo, kako nevaren in izpostavljen je njihov položaj, ter najraje vidijo, da jih pomilujemo. Sledi navadno hinavsko dobrodušen nasmešek m vse je opravljeno.
V očeh našega ljudstva pa ni opravljeno. Naš narod vidi vso to cmerikavost in sodi pravično, kot bi sam sebe sodil ob velikem grehu. Kako ne bi sodil, ko vendar vsak dan okusi, da taka razcepljenost prinaša vsemu narodu veliko škodo m jemlje ugled ravno tistim izbrancem naroda, katerim je bila zaupana najvišja in najpleme-
nitejša naloga — vzgoja. Posebno se to pozna v zamejstvu, kjer se moramo borili za vsak korak, ki vodi k napredku, in kjer gre skoraj za obstoj naše narodne manjšine.
/-adeva stavke profesorjev služi lahko le za vzgled velike razcepljenosti in nepovezanosti naših prosvetnih delavcev, ko gre za skupen nastop.
Koliko bi koristili dobro organizirani profesorji in učitelji naši skupnosti v pogledu šolstva, prosvete in lastnega samoizobraževanja, o tem bi se dalo mnogo govoriti ali napisati. Skupne konference, strokovna predavanja, obravnava učnih načrtov, različna predavanja V šoli pri raznih predmetih, novi učbeniki, ekskurzije, izleti itd. S tem bi vzbudili pri vsakem še tako zaspanem šolniku smisel za šolo, bi dvignili v njem čut dolžnosti do šole tem mu vlili nove ljubezni do naše učeče se mladine.
S takšnim organiziranim delom bi tudi slovenski profesorji in učitelji dvignili ugled slovenske šole in lastne strokovne organizacije, ki bi prav gotovo ob premestitvah in namestitvah šolskih nadzornikov imela svoj vpliv, da bi nam morali prisoditi slovenskega šolskega nadzornika. Naravno je, da tudi šolsko skrbništvo taki razkropljeni čredi kot je danes, mirne duše dodeli italijanskega šolskega nadzornika, ker si misli, da bo v takem emirnem vzdušju» pasel svoje ovčice.
Lahko se bo kdo izgovarjal, da je profesorjev in učiteljev na Goriškem premalo, da bi mogli imeti svoje strokovno združenje. To absolutno ne drži, ker imamo danes Slovenci na Goriškem 60 osnovnošolskih učiteljev, dva didaktična ravnatelja in 37 profesorjev s tremi ravnatelji, kar znaša skupno nad 100 učnih moči. Ko bi se vseh teh 100 učnih moči zbralo večkrat na leto k sKupnim razpravam, kjer bi se obravnavali razni šolski problemi in bi se tudi s te strani dvignil kak protest ali
prispevek za rešitev in ureditev avtonomije slovenskih šol, bi to podprli vsi Slovenci v Italiji, ne glede na politično prepričanje in bi tako prizadevanje vse drugače odjeknilo v krogih rimske vlade, kjer bi se morali baviti z našim vprašanjem, a se morda zaradi prevelike pohlevnosti naših zahtev zelo malo zanimajo.
Naj ne bo nobene zamere, da smo tokrat udarili tudi na te sicer razglašene strune Potrebe in razmere nas silijo, da se na tem važnem vzgojnem področju razporedijo zdave sile našega prosvetnega kadra in dajo svoj prispevek za pravilno rast našega naroda.
— xy
Urarja Russiana okradli za 240,000 lir
Ko je včeraj zjutraj ob 8.30 prišel 48-letni Giuseppe Rus-sian v svojo trgovino na Korzu Italia 9, se je nemalo začudil, ko je ugotovil, da so neznanci ponoči vdrli v njegov lokal in mu odnesli .štiri zapestne ure. ki so bile v popravilu, in nekaj srebrnega jedilnega pribora, s čimer so ga oškodovali za približno 240.000 lir.
Tatovi so se prikradli v lokal z dvorišča skozi okno. Ker je Russian vsak dan pred svojim odhodom iz trgovine spravil vse dragocenosti v oklepno blagajno, so tatovi našli samo nekaj manj vrednih predmetov. V pomanjkanju boljšega plena so se zadovoljili s starimi urami in nekaj srebrnine.
Ce bi bil Russian manj previden pri svojem delu, bi bili danes prisiljeni pisati o podobnem tatinskem podvigu, kot je bil pred meseci izvršen na škodo urarja Savorgnani-ja. Policija je uvedla pre iskavo.
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci 12 - tel. 22-68.
K I N O
CORSO. 16.0Q^ »Zelen ogenj* G. Kelli, v cinemascopu. VERDI. 1600:	«Franch	Can-
can», J. Gabin, v barvah. CENTRALE. 17.00: «Lady Godiva*. G. Nader, v barvah. VITTORIA. 17.00: «Zločin po naročilu*, D. Clark in B Lee.
MODERNO. 17.00: »Znamenje kobre*, N. Patrick in E. Sel-lars.
iflIPS
JH Ji
Spilil
	jji i	!!!	M		M	ijlpilii
km ■tiiji		!!:	II J		H Ti		!|| . 1 i J
		I i		w ®		
Phh ji	ji«..,		Ul	■liiiipfitiiiii}	I	
I;;;:..
1111
Pl
NA POTI VBLD MPEŠTO REPREZENTANCA A
Madžari prispeli v Livorno
V madžarskem A-mošIvu še ni gotov naslop Karpalija in Lanlosa
FIRENCE, 24. — Ob 12,37 je s kolodvora v Firencah odpotovala skupina igralcev, njihovega spremstva z delegacijo Italijanske nogometne zveze in novinarji večjih italijanskih dnevnikov in agencij v Budimpešto.
Boniperti je še vedno čutil nekaj bolečin, vendar vlada prepričanje, da bo do nedelje dober. Virgiliju so že sporočili iz Vidma, da ga bo čakala na postaji godba, ko bo vlak vozil skozi njegovo domače mesto.
Nogometaši B-reprezentance pa bodo imeli še jutri lahek trening in bodo popoldne- odpotovali v Livorno.
LIVORNO, 24. — Danes ob 19. uri so semkaj prispeli igralci madžarske B-reprezentance in njihovo spremstvo. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki Italijanske nogometne zveze ter člani organizacijskega odbora za nedeljsko tekmo v Livornu. Madžari bodo imeli jutri ob devetih trening z žogo na stadionu in v soboto popoldne ob 14. bodo zopet nekoliko trenirali.
BUDIMPEŠTA, 24. — Kakor so morali Italijani tako rekoč v zadnjem hipu pred odhodom v Budimpešto napraviti spremembo v moštvu zaradi Moltrasia in še nekoliko prej zaradi Ghezzija, tako tudi pri Madžarih ni gotovo, da bo o-stalo pri objavljeni postavi. Niti Karpati niti Lantos se namreč ne počutita najbolje. Trener Titkos je že dejal, da bo Karpatijevo mesto najbrž -nopHel levi krilec Szojka, kot levi krilec pa bi potem igral lvotasz. Lantos pa je močno prehlajen in je bil danes ves dan v postelji; zdravili so ga s penicilinom. Vendar upajo, da bo pravočasno ozdravel.
Brez zasluge in brez krivde
MOLTRASIO član Torina in določen za krilca v reprezentanci A, Je moral ostati doma zaradi bolečin v stegnu, ki niso hotele ponehati. Karkoli se torej zgodi v Budimpešti — Moitrasio ne bo imel zaslug za morebitoi uspeh, kakor tudi ne bo na njem krivde za neuspeh.
Prijavljena Kanada za Cortino
CORTINA D’AMPEZZO, 24. Kanada je prijavila, da bodo kanadski tekmovalci nastopili na zimskih olimpijskih igrah v Cortini v sledečih disciplinah; smuk — moški in ženske, veleslalom — m. in ž., tek na 15, 30 in 50 km, nordijska kombinacija, skoki, hitrostno drsanje na 500, 1500, 5000 in 10000 m, umetno drsanje — m., ž. in v parih.
Tudi Švedska je prijavila, v katerih disciplinah namerava tekmovati. Že prej je prijavila udeležbo na olimpij-
skem hokejskem. turnirju Švedi bodo tekmovali v vseh disciplinah, ki so na sporedu, razen v umetnem drsanju za moške in pare.
Holandci so prijavili svojo udeležbo v tekmah v hitrostnem drsanju, in to na 500, 1500, 5000 in 10.000 m.
BOŽEN, 24. -- Prihodnje leto bi naj bili tri etapni cilji krožne dirke po Italiji v Južni Tirolski: eden v Tridentu, drugi v Toblachu in tretji v Meramu. O tem se vodijo razgovori z osebami in ustanovami v teh mestih. Ni pa izključeno, da bo proga vodila tudi nekoliko čez mejo v Avstrijo in bi se v dirki vključila tudi vožnja na Gross-glockner.
V košarkarski tekmi je Triestina premagala moštvo ladje New Jersey s 57:50.
Danes ob 21* uri v Športni palači
(Velesejem)
prvi dan TENIŠKEGA DVOBOJA
tialita-Francija
za pokal švedskega kralja. V prvih dveh igrah nastopijo PIETRANGELI-REMY (Fr.) SIROLA - DARMONT (Fr.)
ODBOJKA
Danes v Firencah začetek kongresa
FIRENCE, 24. — Mednarodnega kongresa za odbojko, ki se bo pričel jutri dopoldne, se bodo udeležili delegati 26 držav. Zastopane države so: Avstrija, Albanija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, CSR, Kitajska, Egipt, Francija, Vzh. Nemčija, Japonska, Grčija, Indija, Italija, Jugoslavija, Holandska, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Španija, ZDA, Turčija, Madžarska, Venezuela in Švica.
ŠE DVE PREKINJENI PARTIJI V ZAGREBU
Smislov dve točki pred ostalimi
Matanoviča bo verjetno na drugem mestu dohitel Mfl? * zmago nad Karaklajicem, Gligoriča pa Gellrr, ki bo ver' jetno tudi premagal Udovčiča - Skrajno slab plasma Pirc(l
nadaljevali Jutri
ZAGREB, 24. — Smislov je prepričevalno zavzel prvo mesto na mednarodnem šahovskem turnirju v Zagrebu s 14.5 točkami. Slede mu Mata novič z 12,5, Gligorlč 12, Iv-kov 11,5 (1), Bisguier 11,5, Gel ler 11 <l), 0’KeIly, Trifunovič 11, Filip 10, Rabar 9,5, Barcza, Dueckstein, Milič 0,5, Fuderer in Minev 8, Karakla-Jič 7 (1), Porecca 7, Pirc 6,5, Udovčič 6 (1), Bertok 5,5.
V zadnjem, 19. kolu, so bili doseženi sledeči rezultati: Dueckstein - Barcza 0:1, Porecca - Smislov remi, Bertok - Matanovič remi, Rabar - Milič 1:0, Fuderer - Bisguier remi, Gligorič - 0’Kelly 1:0, Pirc - Trifunovič remi, Filip -Minev remi, Udovčič - Geiler prek., Ivkov - Karaklajič prek. Prekinjeni partiji, ki se bosta
Paternoster in Consolini
dva kolosa italijanske lahke atletike
V mladi Rimljanki Paoli Paternoster je dobila italijanska ženska atletika izredno moč, ki jo sedaj že lahko brez skrbi pošlje na mednarodne tekme. Devetnajstletna tekmovalka v peteroboju že sedaj nima več konkurence med italijanskimi atletinjami. Toda Paternoster nima odličnih rezultatov le v petih, temveč celo v sedmih disciplinah. Tako je doslej dosegla 12,4 na 80 m zapreke. 27,7 na 200 m, 1,57 m v višino (italijanski rekord) 5,08 m v skoku v daljino, 45,52 m v metu diska in 13,20 v metu krogle. Potem ostane še met kopja. Bila je rekorderka v peteroboju že tedaj, ko je zagnala kopje komaj 40,02. Toda prejšnjo nedeljo je to orodje letelo iz njenih rok kar 46,06 m daleč, S tem je prekosila prejšnjo rekorderko Ado Turci, ki je komaj v avgustu dosegla v Budimpešti 43,51 m in s tem nov rekord. Da tak rezultat pri Paoli Paternoster ni nekaj slučajnega, se vidi iz tega, da je med šestimi meti kar trikrat izboljšala prejšnji rekord: samo enkrat pa ji je kopje letelo manj kot 40 m. Dolžine njenih metov so bile: 46.06, 41,03, 43,80, 44,29, 42,26 in 36,08.
Bilo je prav tako v nedeljo, ko je Consolini dosegel rezultat. s katerim bi ponovno postal evropski rekorder, če bi mogel biti ta rezultat priznan. Toda ni bilo zadostnega števila sodnikov in tako bo pač ostal rezultat 57,28 m le za Consolinijevo »privatno rabo*. Evropski rekorder pa ostane še vedno Ceh Merta s 56,69 m. Seveda mu je Consolini s svojim rekordom, ki ga je dosegel nedavno z metom 56,31, tesno za petami. In ko je bilo predvčerajšnjim v Formiji tekmovanje z mednarodno u-deležbo, so bili gledalci kar nekoliko razočarani, čeprav je Consolini z metom 55,77 dosegel svoj drugi (priznani) najboljši met svoje kariere. Upali so pač, da mu bo ponovno uspel met čez 57 m...
Ako je pri Rimljanki Paternoster logično pričakovati njenih še večjih uspehov zaradi njene mladosti, pa je pri Con-soliniju to kar neverjetno, če se pomisli, kje so že časi, ko se je pojavilo njegovo ime med najboljšimi metalci diska Italije, Evrope in tudi sveta. Ali so potemtakem bili nje-
firnvi ToHnii n/Di^ni	lrnnr-
.
no višek njegove kariere ali pa bo res dosegel še daljše mete? Zaradi njegovih let bi to skoraj težko verjeli, zaradi njegove volje in resnosti pa tudi tega ni mogoče izključevati.
Lucchese 40,82.
1. Mugoša (Jug.)
DisL: 1. Consolini m 55,77 2. Meroni 45,22, 3- Guidi 44.49, 4. Giacobbo 42,76,	5. Rado
42,16,
1500	m.
3'48”8,	2. Brenner (Nem.)
3’48’’9,	3.	Bassano	4,05"5,	4.
Palm	4'07”7’,	5.	Clementi
4'09”9,	6.	Baraldi	4’10"6,	7.
Geat 4’13”7.
Višina; 1, Roveraro 1,96 m, 2 Degoli 1,85, 3. Carnevali 1,80, 4. Bartolotti 1,80, 5. Lu-carim 1,75.
Kopje; 1. Lievore 66,86, 2. Ziggiotti 64,12, 3. Farina 58,78.
10-Q00 m; 1. Konrad (Nemč.) 30’40”4, 2. Segedin (Juigosl.) 30’48”3,	3. Lavelli 31’53”,	4.
Bruno 32’57”3,	5. Bisegna
33’17”2, 6. Mazzon 33’42”2, 7. Zagaria 33’46”8.
se bosta verjetno konca ^ zmago Ivkova in Gellerja, ko da bo Ivkov delil H-III. mesto z Matanovič®-Geiler pa IV. in V. z GU*°-
Dopoldne sta bili odl*2Jli prekinjeni partiji iz prei kol: Matarovič - Barcza Geiler - Pirc 1:0.
Rusi in Španci skup°i na turnirju v Hastingsu
t	S®
LONDON, 24.
— Let°9 da bo prvič po vojni z8°d'j^gsll bodo na turnirju v Ha nastopili ruski in ®Pans * so histi. Pred dvema letom« Rusi protestirali Pr .. na
španskega predstavnika
In ker
Ru-
turnir v Hastingsu.
Angleži Rusom ugodili ^ si so pač v šahu kaj kj„ Španci - je pnslo d kj. nitve odnosov nuea »	^n-
ma zvezama Španije 1	^
glije. Letos pa je Pr‘P^a, ze. ni odbor za turnir ra ■	^
lo diplomatsko in usp ’ jeii bodo za isto šahovnic0 ■	^
Rusi in Španci. SpaniJ pf. turnirju zastopal zz .jem vak Diez Del Forral’ na ko bosta z ruske s r turnirju verjetno Kor Tajmanov. _	^jj
Karakteristična za	njZ.'
turnir v Hastingsu b° ze'udele-ka povprečna starost 0^at žencev: komaj 23 let. njr
se je ta tradicionalni^ ^ pj.
začel — pred 31 leti "_ •	[a.
koli niso igrali povprecn ko mladi igralci.
• • •
Letošnji španski Prva't na-Forral. Na šampionatu J ^ ^ bral 11 in pol točke
iz
pa
so
partij, takoj za njim r ^ se uvrstili «čudežno de n;
iol
mar, ki ga pa že več bilo videti na medna turnirjih. Llado z 0 1 točke in drugi.
« * »
— CSŠtš
V Zuerichu je moštvo ^vjCi izgubilo dvoboj proti g na 10 deskah z 1 in P° im-
8 in pol točke
striji 1:9.
ph
uti
Av'
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT -
kiho ,wni^j
PredVaJa danoE?H ^
ob 18. uri
Mugoša 3:48,8
FORMIA. 24. — Na lahkoatletski prireditvi ob priložnosti, ko so tu »tvorili državno šolo za lahko atletiko, so bili doseženi ti-le rezultati:
predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 18. url film od VValterJa VVagnerJa
Upor v bloku II
NEVI8LLe' BRAND, EMILE MEYER, FRANK FAYLeN
... eden izmed najbolj senzazionalnih filmov leta pretresljiv poziv vsem ženam sveta
!GUY DE MAUPASSANT
JI vi t Im!
33.
(LEPI STRIČEK)
Jahalke so prihajale mimo, vitke in vlite v temno sukno svojih oblek, s tistim takisto nekam oholim in nedostopnim izrazom, ki ga ženske na konju pogosto imajo; in Duroy se je zabaval s tem, da je, kakor molijo v cerkvi litanije, polglasno našteval imena, naslove in stan ljubčkov, ki so Jih bile imele ali ki so jim Jih pripisovali; in včasih je, namesto da bi bil rekel:
Baron de Tanquelet,
Princ de la Tour-Enguerrand,
celo zamrmral: «Po lezbični plati
Louise Michot, iz Vaudevilla,
Rose Marquetin, iz Opere.*
Ta iera ga je močnč zabavala, kakor da bi bil pod strogim zunanjim videzom ugotavljal človekovo večno in globoko nizkotnost in bi ga bilo to veselilo, prijetno razburjalo in tolažilo.
Potem je glasnč spregovoril: »PrekJeti	se	ozrl
po jezdecih, o katerih so se širile najbolj debele štorije.
Videl jih je mnogo, ki so jih imeli na sumu, da pri igri sleparijo, in ki so jim bili vsekako Igralni krožki veliki, edini in pač gotovo da kalni viri dohodkov.
Drugi, zelo na glasu, so živeli zgolj od rent svojih ženš to je bilo obče znano; drugi od rent svojih jubic, kakor je bilo slišati. Mnogi so bili poplačali svoje dolgove - častno
dejanje — ne da bi bil mogel živ krst uganiti, od kod so dobili potrebni denar — ta skrivnost je bila spet precčj sumljiva. Videl je finančnike, ki je njih velikansko premoženje izviralo iz tatvine, a so jih sprejemali povsod, v najimenitnejših hišah; potem može, tako spoštovane, da so se jim mali meščani na cesti odkrivali, čeprav njih nesramne borzne prevare v velikih državnih podjetjih niso bile skrivnost za nikogar tistih,	ki so svet dobro	poznali.	,
Vsi so imel! ohole obraze, ošabne ustnice in nesramne	oči,
pa	naj so	nosili zalizke ali	samo brke	pod nosom.
Duroy	se je kar naprej	smejal in	ponavljal: »Lepi	tički!
Prekleti lopovi, sodrga razbojniška!*
Ali vtem je prišla mimo odprta, nizka in mična kočija, ki sta jo v zleknjenem diru vlekla dva drobna belca z vihrajočima repoma in grivama; kočijažila je majhna, mlada svetfo-lahka, znana kurtizana, z dvema slugoma za seboj. Duroy je obstal, pograbila ga je volja, da bi jo pozdravil in zaploskal tej ljubezenski povzpetnici, ki je na tej promenadi in ob tej uri aristokratskih licemercev drzno razkazovala bahavo razkošje, ki ga je bila prislužila na svojih posteljnih rjuhah. Morebiti je nedoločno čutil, da je med njima nekaj skupnega, neka naravna vez, da sta istega plemena, istega duha, 1n da bodo podobni drzni postopki tudi njemu pripomogli do uspeha.
Nazaj je hodil še bolj počasi, s toplim zadoščenjem v srcu, in dospel nekoliko pred določeno uro pred vrata bivše ljubice.
V pozdrav mu je prčcej ponudila ustnice, kakor da ni bilo med njima nikoli nobenega razdora, in pozabila za nekaj trenutkov celo na modro previdnost, s katero se je doma upirala ljubkovanjem. Potem ga je poljubila na skodrane konce brkov, rekoč: «Ne veš, dragec, kakšna sitnost me je doletela! Obetala sem si lepe medene tedne, zdaj si pa glej mojega moža, ki se mi je nepričakovano naprtil za poldrugi mesec dni; dopust si je vzel. A da bi te šest tednov ne videla, tega pa res ne, zlasti še po najinem prepirčku, in zato sem stvari takole uredila. Pridi v ponedeljek na večerjo, saj sem mu že pripovedovala o tebi. Predstavim te mu.»
Duroy, nekoliko osupel, se je obotavljal, kajti še nikoli ni bil gledal iz oči v oči možu, čigar ženo je imel. Bal se Je. da bi ga kaj ne izdalo, trohica zadrege, pogled, kar koil sl
bodi. Jecljal je: »Ne, ljubše mi je, da se s tvojim možem ne seznanim.* — Ta pa je silila, stala vsa začudena pred njim in ga debelo gledala s svojimi prostodušnimi očmi. — «Tšk zakaj ne? Kak smešen pomislek! To se vendar vsak dan dogaja! Veš kaj, nisem si mislila, da si tšk tepček.*
Užalilo se mu je: »No, pa naj bo, torej pridem v ponedeljek na večerjo.*
Ta je pripomnila: »In da bo videti tembolj naravno, povabim še Forestierjeve. Čeprav me nikakor ne zabava sprejemati ljudi doma.*
Do ponedeljka Duroy ni več dosti mislil na to snidenje, a glej si ga, ko se je vzpenjal po stopnicah h gospe de Marelle se je čutil nekam čudno zmedenega; ne da bi se mu bilo ravno tolikanj upiralo seči temu zakonskemu možu v roko, piti njegovo vino in jesti njegov kruh, ali nečesa se je bal, sam ne vedoč, česa.
Spustili so ga v sprejemnico in čakal je kakor vsakikrat. Potem so se vrata v izbo odprla in zagledal je velikega moža z belo brado, z odlikovanjem v gumbnici, resnega in brezhibnega, ki mu je skrajno vljudno prišel naproti: «Zena mi e že mnogokrat pripovedovala o vas, gospod, in izredno drago mi je, da se z vami seznanim.*
Duroy je stopil naprej, prizadevajoč sl, da bi dal svojemu licu izraz poudarjene prisrčnosti, in kar prekrepkč stisnil gostitelju ponudeno roko. Ko pa je sčdel, ni več vedel, kaj mu naj reče.
Gospod de Marelle Je položil goreče poleno nazaj v ogenj in vprašal: »Je že dolgo, kar se ukvarjate s časnikarstvom?* Duroy je odgovoril: »šele nekaj mesecev.*
»A! To ste se pa podvizali.*
«Da, kar precčj.* In jel je govoriti tjavdan, ne da bi kdo ve kako tehtal besede, omlednosti, kakršne so pač v navadi med ljudmi, ki drug drugega ne poznajo. Poeum se mu je zdaj vračal in položaj se mu Je začenjal zdeti kaj zabaven. Ob pogledu na resni, častivredni obraz gospoda de Marelle mu je silil smeh na ustnice, ko je sam pri sebi mislil: «Roge ti nasajam, stari moj, roge ti nasajam.* In skrivno, pregrešno zadoščenje ga je prešinjalo, veselje tatu, ki Je imel srečo in ki ga nihče ne sumniči, prekanjeno, slastno veselje. Mahoma
prijatelj,
se ga je polastila želja, da bi bil temu možu pridobil njegovo zaupanje in ga pripravil do tega, a* razodel skrivnosti svojega	življenja.	.	nbjela	9
Gospa de Marelle je	naglo stopila v	izbo,	ju	oj	oti
pogledom svojih nasmejanih, nepredirnih oci in Krem f j0 Duroyu, ki se ji vpričo moža ni upal poljubiti rose, sicer zmeraj storil.	vaje«*
Bila je mirna in vesela kakor ženska, ki je vs®^rgna Je’ in se ji zdi, prirojeno in neprisiljeno prevejani,^, ,ne se je to srečanje docela naravno in preprosto. Tudi La GeorgesU pokazala in nekam resneje nego po navadi P°r>u	rekla:
čelo, malce zbegana, ker je bil oče navzočen. Mati P	--
»No, ga mar danes ne boš več imenovala	vmda izdaja
In dekletce je zardelo, kakor da bi se bila zgodi a	saIT1!V
skrivnosti in bi bila mati odkrila nekaj, česar bi " povedan® smela povedati ter razodela zaupno in nekoiiKo v skrivnost njenega srca.	. vse pre*
Ko sta prišla Forestierjeva, je Charlesovo s an kašljal strašilo. V tednu dni je bil strašno shujšal in LraVnikovo je neprenehoma. Sicer pa	je naznanil, da se na
odločno zahtevo odpeljeta	prihodnji četrtek	v u
Odšla sta zgodaj, in Duroy je zmajal z gjav • starostl «Zdi se mi, da prav slabo kaže zanj. Ta ne zeubUeia učakal.* — Gospa de Marelle je vedro pritrdila:	’niegova.»
je! Pač srečen je bil, da je našel ženo, kakršna J
Duroy je vprašal: »Ali mu veliko pomaga?*	p0znš,
»Se pravi, da dela vse. Poučena je o vsem, vse j doseže> čeprav se drži, kakor da nikoli nikogar ne vi'a.	pre;
kar koli hoče, kakor in kadar koli jo je volja- ’ta^0. prflV1 vejana, spretna In spletkarska, da nobena druga zaklad za moža, ki se hoče povzpeti na konja.* nmožeOa?> Georges je poprijel: »Brez dvoma bo hitro spe dn0 bi se Gospa de Marelle je odgovorila: <E>a- Pra^ " poslane0,: mi ne zdelo, če bi imela že koga v :misUh... kakega 1P	tud
razen če bi se ta upiral... kajti... kajti... utegnili bi ^ ja.< zadržki... nravstvenega značaja... Sicer pa, niČ ne Vem'*	,(Nadaljevanje sledi)