6®, Sle«. FI!'«5WP5© W eras®wlf MV*» ¥ Uubllanl, v nedeljo 21. marca 1920. W, Utajo ?azen pondeljlut * dneva po prasnllm •••k «1 • n opeldaih OredniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica ši.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podrsati, sicer ge jih no priobči. Rokopise se ne vraž«. Oglasil Enosiolpna petit,-vrgtica K 3‘80, osmrtni«. in zahvale po K 8’—, raz-glasi in poslano vrstica p® R 2'50; večkrat, objave po dogovoru primeren popast PoeacitcgRe 8tev\ ^tana — «0 vinarjev. — Saročnina: Po pofitt ali s dostavljanjem na dom za celo leto K 120, za pol leta 60 Ciiasšžo iygosto¥. socfjalnc ■ d^mokratiin© stranke. K 80, za mesec K 10. Za Nemčijo celo leto K138, sa ostalo tujino in Ameriko K 140. — Reklamsc je /.a list so poštnine proste* Opravništvo 'o v I ;ubljani, Frančiškanska ulica St.61,, Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 312. IatvrSevalni odbor JSDS sklicuje v smislu § 37. organizacijskega opra-vilnika M dan II. to evcnt. 12. aprila 1*20 Izredni strankin zbor v Mariboru« Provizorni dnevni red*. 1. Verifikacija mandatov. Sprejem poslovnega reda. Volitev odjekov. Prednaznanilo, 2. Načela, taktika in organizacija stranke. (Poroča s. U r a t n i k). 3. UjedinjenJe Jugoslovanskega proletarijata. (Poroča s. dr. Korun). 4. Dopolnilne volitve v Jzvrše* valni odbor, načelstvo In kontrolo stranke. Začetek dne 11. ob 8. zjutraj. Natančneja navodila priobčimo v torek. Tajništvo JSDS. Kaj pa je z volitvami in volilno pravico? Pred nekaj dnevi te v skritem kotičku poročal »Slovenec«, da je sedanja Protič - Koroščeva vlada razpravljala o bodoči volilni oravlcl hi volitvah ter prav sramežljivo dostavil, da ie večina vlade odklonila demokratično volilno pravo. Kdor ni bi! posebno Pozoren na to vest. io ni opazil in res tudi v Javnosti ni bilo zaraditega nikjer posebnega razburjenja. Prelšnia vlada te hotela volitve diktirati, ker bi v narodnem predstavništvu ne bili mogli uveMaviti ni-kakoršno kolikor toliko demokratično volilno pravico. Kakor smo proti takemu diktatu, ie vendar spričo položaja nujno potrebno, da se volitve v občinah in tudi v konstituanto čim-orel izyrše. ker sedanie predstavnico ni zmožno za delo in pravzaprav tudi ne predstavila prave volje vol Ilcev. Volilna reforma, ki so lo prei obetali, bi bila »razmeram primerna*. kakor so rekli, vendar pa vsai deloma splošna in Proporcijonal-na ter ie za volitve bil določen že me. sec, in sicer za občinske volitve marec, za državnozborske pa april. In kaj pravi sedanja vlada, ki prej ni hotela volitev, ka? pravilo klerikalci na Slovenskem, ki so hoteli Imeti, preden so vstopili v vlado naidemokratlčneie votlino oravo? Nič! Lepo molče. V svojem poročilu pravijo samo. da le večina spreiela volilno oravo. katero bodo skušali sami še popraviti v parlamen- tu. Kakšne ie ta načrt nam ne povedo. ker se ga sramuielo. ker se boje. obenem Da hočeio s svolim molkom odvrniti pozornost ljudstva od volilnega nestvora. ki so «a skuhal? za zidovi belgraiske reakcije Naravno Je, da se vprašamo, kaj imalo opraviti v tel vladi slovenski klerikalci? Ali niso pre} govorili o splošni volilni pravici, o proporčnem sistemu, o volilni pravici za oba spola? Vse to so zahtevali s silno vehemenco, vse bogove in vrage so sklicali na pomoč. češ. proč s sociia-llsti. proč z vsemi drngHni. zakai le mi bomo napravili pošten volilni zakon. In sedaj molče kakor grobi Če le ta vlada tako nazadnjaška, da hoče -celo- dosedanjo volilno pravico poslabšati. kal iščete še v tei vladi? Ako le b« vaš namen resen, če so bile vaše besede resnične, potem pač ne morete napraviti drugače, kakor da Izstopite iz te vlade in poveste, kakšne načrte Ima, ter se postavite v fronto proti krivicam. Ako tega ne storite, delate dvojno politiko. Imate dve lici. od katerega eno kažete svojim tovarišem v vladi, eno pa iiudstvu. Tako ie in nič drugače, ker drugače biti ne more I Protest mariborskega in okoliškega delovnega 'udstva. Resolucija spreleta na velikem protestnem shodu JSDS v Mariboru v nedeljo, dne 14. marca 1920. pri katerem Je bilo zbranih nad 8000 zborovalcev in 47 ( zastopnikov »Kmetske delavske zve-ze« kot zastopniki 6534 organiziranih viničarlev iti kmetov. *Jl-'lipT-" '-L ' ■’ Proletarijat hi kmečko liudstvo, združeno v JSDS Maribora in okolice protestira z velikim ogorčenjem, da Je prevzela reakciionarna politična skupina v roke vlado v onem mo-mentu. ki ie v stanu, da spričo obstoječih razmer pripelje državo v propast. zato izrekamo tel vladi svoie nezaunanie: LlS'l EK. • httt losi namili pil (Poslovenil Fran Pogačnik.) Trije bratie (Dalje.) IH. živela sta mož in žena. Imela sta tri sinove, dva pametna, a enega neumnega. Mati le prva dva ljubila in ju lepo oblačila, a tretii le bil vedno slabo napravljen In le hodil v umazani srajčki. Izvedo, da le prišlo od carja pisanje. da da svojo hčer za ženo onemu, ki zgradi tako ladlo. ki bi letala. Starejša brata skleneta Iti, da poskusita svoio srečo krt naprosita starše za blagoslov. Mati iu spremi na Dot in Uma da belih gibanic, razne mesnine in steklenico žganja. Ko bedak to zagleda, začne tudi on prositi, naj ga puste. Mati ga pregovarja, naj ne hodi: »Kam hočeš, siromak! Snedo te volkovi!« Bedak pa sili in naganja, da pojde da na pot črnesa kruha Li steklenico vode in ga pelle Iz hiše. Bedak gre in sreča starčka. Pozdravita se: Starec ga vpraša: »Kam si namenien ?« *Car ie obljub*! svojo hčer za že no onemu, ki zgradi letečo ladjo.« »Ali znaš ti graditi tako ladjo?« »Ne. ne znam!« »Cernu potem hodiš?« »A bog zna!« »No. če le tako, sedi! Odpočijeva si in prigrizneva! Pokaži, kaj imaš v torbi!« »Imam le tako, da me te sram pokazati ljudem!« »Nič ne de, le vzemi ven! Kar ;e dal bog. to pojeva!« Bedak razveže torbo In skoro ne verjame svojim očem. Mesto črnega kruha nalde belih žemljic in raznih slaščic. Ponudi lih starčku. sGlei kako bog skrbi za uboge,« mu pravi starček. »Dasi te rodna mati ne liubi,vendar nisi pozabljeni Daj. da pokusiva žganje!«* Pokusita, izplleta in starec pravi bedaku: »Poslušaj! Pojdi v gozd, stopi k prvemu drevesu, prekrižat se trikrat in udari s sekiro v drevo! Po k« ", : *«**«»• »a, »'o 1/ujuc. njKrru in iitiiiH s seKiro v urevoi ro- ivo mat) vidi. da ga ne pregovori, mu f tem se vrio m tla z obrazom j>mU protestiramo proti demagoglčnl zlorabi klerikalcev v vprašanju denarne relacije in zahtevamo, da sc naše ljudstvo obvarule vsake škode s tem, da se obdavči vojne dobičkarje h* druge meščanske Izkoriščevalec: protestiramo odločno proti odredbi vlade, ki ukinjale ubožno prehranjevalno akcijo, v času, ko Je draginja in beda nalvečja in ko druge države votiraio miilarde za prehrano delovnega ljudstva: zahtevamo takoišnjo izvedbo volitev v občine In konstituanto po načelu proporca z volilno pravico moža in žene. ter se že v naprei zavarujemo proti nakani, da se vzame delavkam in delavskim ženam volilna pravica. — Protestiramo vnaprej klerikalni nakani, da se vzame mestu Maribor in okoli« pod kakršnokoli pretvezo prilika svobodne volitve in bomo nastopili proti tel nakani z vsemi sredstvi, ki so na razpolago organiziranemu proletarijatu: protestiramo proti Imenovanju klerikalnega eksponenta dr. Leskovarja vladnim komisarlem. ker ne odgovarja to imenovanje političnemu čuvstvovanlu prebivalstva in zahtevamo. da se ta za objektivno delo v korist Maribora nesposobna oseba odstrani, zlasti še. ker je zastopnik tiste stranke, kj le s Dodkupovaniem lavnih uradnikov magistrata hotela sestaviti volilno listo: najodločneje protestiramo proti neutemeljen! prepovedi shodov na levem bregu Drave in smatramo to prepoved kot politično persekucijo ubogega kmečkega ljudstva. ki le še danes nalnodleiše izkoriščano In goljufano, Zahtevamo, da se ta teroristični korak takoj prekliče, sicer bo proletarijat izvajal najosirelše konsekvence ; zahtevamo nujno radikalno agrarno reformo, kler naj se razdeli vsa, ne po kmetskem Hudstvu upravljana zemlla, tudi zemlja mrtve roke brezplačno ubogemu zasužnjenemu kmetskemu stanu. Pogovor z Belo Kirnom. Poročevalec angleškega časopisa Dailv Herald na Dunaju ie govoril z Belo Kunom, bivšim predsednikom ogrske komunistične republike. Da je mogel poročevalec z nlim govoriti, se ie podal v Stoakerau. neko vas 40 km severozaoad^o od Dunaja. Bela Kun stanuje v ob&nski bolnici pod nadzorstvom straže. Kun ft popolnoma zdrav. Njegova iskrena želja Je. da bi se skorai strnile vrste proletariata. Zdravniki praviio. da Jim Je bil za časa bolezni vedno simpatična osebnost. — Kakšno ie vaše mnenle te vprašal poročevalec. Klede gospodarskega zbližania entente z Rusijo? To zbližanje. le odeovorij Bela Kun, je nov poizkus protirevolucije od strani Anglije. Do sedal so bile sredstvo za protirevolucijo puške in topovi, sedaj ie pa trgovina. Angleški imperializem je dolgo časa stavil svoje nade v oboroženo protirevolucijo; danes poizkuša na zvitelšJ način. Anglija veliko lažle izkorišča svoje nasprotnike, če živi z njimi v miru. Prav kmalu bo skenila mir tudi z Rusijo. Na vprašanje, kakšno le njegovo mnenie o odnošajth med Anglijo, ogtr šklmi dogodki in Belo gardo v Budimpešti, je Bela Kun odgovoril: Angleška politika naprarn sedanji ogrski vladi ie ista, kot le bila proti sovjetski vladi. Angleški proletarijat se prav gotovo ne strinja s to angleško politiko, k! podpira belo strahovlado. Reia Kun le pristal na nove pre-isKave. ki lih nameravalo izvesti proti bivšim funkcionarjem sovletov. Sled- njte se ie izrazil, da z največim optimizmom presola položaj ogrskih delavcev v razrednem boju. volno so bile moravske konsumne zadruge močno razcepljene. Ker Je bilo moravsko sociialistično delavstvo pred volno delieno v centralistično in avtonomistično stranko, tudi zadružno gibanje ni ostalo enotno. V Brnu sta obstojali dve konsumni zadrugi. Solidarnost in Včela. Ti dve zadrugi sta se v marcu 1919 združili. Solidarnost ie imela l ob združitvi 8000 članov in 27 proda-j laln. »Včela« pa 4000 članov in 15 nrodalaln. Združena zadruga Je osno- Deiavsko konsumno društvo Solidarnost — Včela v Brau. Letno poročilo za leto 1919. Pred nami leži letno poročilo delavskega konsumnega društva »Solidarnost — Včela« v Brnu. Iz njega povzemamo, da so se konsumne zadruge na Moravskem po prevratu silno razvile. Ob koncu leta 1919 je bilo včlanjenih v društvu 36.366 rodbin z 168 607 člani. Prodajaln je imelo društvo 8.9 blaga pa ie prodalo v preteklem letu za 46,676.442.93 K. Ves ta ogromen razvoj le oo pre* težni večini delo povojne dobe. Pred imm zemlji in čakai. da te zbude! Tedaj bo stala pred teboj izgotovljena ladja; sedi varilo in poleti, kamor treba! Potem pa vzenii s seboj kogarkoli srččuš! «c Bedak se zahvali starcu, se poslovi in gre v gozd. Pride do prvega drevesa in stori, kakor tnu te ukazal starec. Trikrat se preteriža. mahne s sekiro po drevesu, pade na tla z obličjem proti zemli) in zaspi. Čez nekai časa ga nekdo zdrami. Bedak skoči pokonci in zagleda Izgotovljeno ladio. Ne potnišlia dolgo, sede vanjo in sfrči v zrak. Leti. leti in zapazi nizko na poti Človeka, ki tišči uho k zemlji. »Zdravo, kume!« »Zdravo!« »Kal delaš?« »Poslušam, kaj se na tem svetu aPrisedi na mojo ladjo!« Ta se ne da prositi, sede na ladjo In skupaj letita dalje. Letita, letita in zagledata člove, ka. ki skače po eni sami nogi. »Zdravo, kume. kaj skačeš po eni sami Dog!. < *Ko bi odvezal drugo, bi presko* č:I 2 enim samim korakom ves svet.« vala. računajoč z duhom časa, v kratkem času 24 prodajaln. Razente-ga se ie združilo ž nio 27 starih zadrug. Vsa ta ogromna organizacija je razdeljena na tri okrožla. Notranja orgaiiiiacila ie podobna v marsičem organizaciji konsnmnega društva za Slovenilo. Občni zbor sestoja iz delegatov posameznih prodajaln. Ti delegati pa niso voljeni samo za dobo enega leta kot pri našem društvu, ampak za pet let. Voli se delegate na krajevnih zborih. Delegati volilo obenem krajevni odbor, ki voli izmed svole srede tri člane, kolim ie poverlena neposredna kontrola prodaialn. Vsi načelniki enega okrožja tvorijo okrožni zbor. Okrožni zbor voli izmed svoje srede predsednika In nekaj drugih članov, kojlm le poveriena kontrola nad okrožnim skladiščem. Načelstvo in nadzorstvo se volita na občnem zboru. Načelstvo sestoja samo iz treh članov. Ob strini pa m« stoli direktorij, sestoieč Iz ravnate« Ilev. oddelnih predstojnikov in okrož^ nih skladiščnikov. Direktorji Jma samo posvetovalno pravico. V okvira sklepov načelstva, nadzorstva in občnih zborov pa more voditi tekoča posle samostolno. Nadzorstvo le lako obširno in obstoia iz 42 članov. Na čelu nadzorstva stoii Irnčlartska ek-sekutiva. Interese osobja ima varovati posebni personalni odbor, lnicl-iativo za sestavo tega odbora ima Zveza trgovskih nastavllencev. Zanimivo le pri tei organizaciji to, da le zelo slična z napravami, kakršne so pri konsurnnem društvu za Slovenijo že uvedene, ali se namera« valo uvesti. Organizacijska nujnost vodi v enakih razmerah na enaka pota. Ker le bmsko konsumno društvo v svojem razvolu pred nami, se lahko od njega tudi marsičesa učimo. Določilo, da se voli delegate za dobo pet let. se mora smatrati za zelo srečno, ker dale tudi lokalnemu vodstvu potrebno stalnost. Organizacija okrožnih odborov nam more služiti za zgled. Nadzorstvo se nam zdi aparat, ki bi bil lahko z ozirom na to. da opravljalo nadzorstvene fimkciie že okrož-nl in krajevni odbori, dokai manišl. ZVIŠANJE POKOJNIN. LDU. Bclgrad. 17. Od 1. aprila dalje bodo dobivali upokolcnci Ja upokojenke vsi enako brez razlike v penzijl po 200 dinariev mesečno ter za vsakega člana rodbine po 40dinariev na mesec kot dravinjsko doklado. Ta povišek velja od 1. decembra 1919 dalle ter bo izplačan dne 1. aprila o priliki olačevanfa pokoinine. r«riTr~rT ~r™™ Vzameta še tega v ladio. Lete naprei in vidiio človeka, Irt pomerja s puško v praznino. »Zravo, kumel Kam meriš, saj ni Ptici« »Ali naj streljam na blizu J Ustre-Um zver ali ptico tisoč vrst odtod. Tako streljam Jazi« »Prisedli« Vsi triie lete naprei. Lete in zagledajo človeka z mehom kruha na hrbtu. »Zdravo, kume! Kam greš?« »Iščem kruha za obed.« »Sai ga imaš noln meh na hrbtu J« »Kaj bo,to! To mi zadostuje komaj za grižljaj!« -Prisedi k nami« Snedež sede na ladlo hi vsi polete dalje. Lete in zagledalo človeka, ki hodi okrog jezera. »Zdravo, kumel Cesa iščeš?« »Pil bi rad, pa ne naldetn vode!« »Saj imaš pred seboj polno Jezero! Čemu ne pileš?« ; Eh, te vode mi ni hiti za požirek!« Prisedi na ladio!v Posadc va ra Uidin Ln nalete. Lete in zagledajo človeka, ni nese v gozd sveženj drv. »Zdravo, kume! Čemu nosiš % gozd drva?« »To niso navadna drval« »A kaka so?« »Ako lih razmečeš, se takoj pri« kaže cela vojska.« »Pojdi, prisedi!« Lete naprei in zagledajo človeka, ki nese vrečo slame. »Zdravo, kume! Kam neseš sla« mo?« »V selo.« »Ali v selu nimajo slame?« *Da. A to ie taka slama: Najsi bo še tako toplo poletje, če io razmečeš. pritisne hipoma mraz si takoj Je tu sneg.« »Prisedi!« Srečali niso nikogar več in kmalu so prileteli do carskega dvora. čar je sedel pri obedu. Ko zagleda letečo ladjo, se začudi in pošlje svoiega slugo vprašat, kdo le na tej ladji priletel. Sluga pride k ladji in ko vidi. da so na mei sami muziki, se obrne in se mirno vrne k carju. Pove mu, da r.a ladii sploh ni gospode, nc:q:o !c preprosti liudie. " (Konce prihJ PARLAMENTARNA KONFERENCA. LDU. Belgrad. 18. Danes dopoldne se fe vršila takozvana parlamentarna konferenca. Minister Spalaiko-vič ic Doročal o zunanletn položaju. Sklenilo se le v sporazumu z vsemi »trankami. da se bo ena prvih sej vr-illa kot manifestačna seia. kler bo ij-razil ves narod po svojih zastopnikih upravičeno ogorčenje proti italijanski pohlepnosti. Kakor se čuie. poročilo ministra Spalaikoviča ni napravilo neugodnega utiša. KONFERENCA FINANČNIH DELEGATOV. DLU. Belgrad. 17. Finančni minister le pozval finančne delegate vseh pokralin na konferenco, na kateri bodo razpravlIaJi o odredbah, ki so potrebne. da se povsod reducira število uredništva iu da se boli kakor do-sedal pazi na štedenle. MORNARIŠKA STAVKA V DUBROVNIKU. LDU. Split. 17. Parniki obrežne plovbe v Dubrovniku so morali usta-viti oromet. ker kanitanl lu mornar!! Stavkalo. Jugoslovanska pomorska Matica se pogaja v njihovem imenu z lastniki. Črne koze v Soltu, LDU. Split. 17. V Splitu so kon-statirall drugi primer črnih koz. Zdravstvena oblast te takoi ukrenila vse potrebno. Zdi se. da se ie bolezen zanesla iz južne italile ter je pomorska oblast ukrenila, da se izoliralo ladle. ki prihajalo lz Pulia. POLOŽAJ V NEMČIJI SE BOLJŠA LDU. Berlin. 18. (DunKU.) Danes dopoldne so se začele trgovine ppla-goma zopet odpirati. Cestna železnica še ni začela obi ato vati. vendar pa vozijo že izvoščkl. Izšle sta že tudi posebni Izdali listov »Morgen Post« in »Vorvvarts«. Posebna izdala lista »Vorvvfirts« naznanja, da vodstvo sociialno demokratske stranke in strokovnih zadrug še ni ukazalo, nai se spletna stavka konča. Zahteva namreč, da se naiprei odstranilo lz Berlina baltske čete in da se da garanciia. da vsa vladna mesta zasedelo pristaši stare vlade. Nadalle. javiia posebna izdaja >Vorw&risa«, da so se v sredo popoldne sešle socialistične Stranke z izjemo neodvisnih socijalistov. Ko ie hotel general Lflttwitz z njimi razpravljali so izjavili. da se ne pogajalo z veleizdate.1-oem. Vse stranke so se nato zedinile V znanih treh točkah. Stara vlada v Berlinu. LDU. Dunaj, 18. (CTU.) Po čašo-pisnih vesteh je došel Ebert s posebnim vlakom v Berlin. Državni Justl-Čril minister Schiffer le prevzel npravo državne pisarne. Cule se. da bosta Noske in Bauer odstopila. Ententa podpira le ustavno vlado. LDU. Pariz. 18. (DunKU.) Temps poroča, da bodo ententne države izdale slovesen manifest, v katerem bodo odločno poudariale, da nočejo trpeti prevratnih razmer v NemČiii in da hoče ententa podpirati vlado, ki le postavljena ustavnim potem, ter tako pokazati, da nikakor ne žele zavratno zloma Nemčije. kar trdijo germanisti in šuartakovei. Nasprotno hočelo pokazati Nemčlll pot. ki edinole vodi k rešitvi. Medstrankarski sporazum. LDU. Berlin. 18. (DunKU.) Tri točke, v katerih so se pri -včerajšnjih pogaianlih zastopniki vlade in obeh desničarskih strank zedinile, se glase pravilno takole: L Volitve v državni zbor nal se izvrše nalkasnele meseca Junila, 2. Volitev državnega predsednika nal izvede liudstvo ustavnim potem. 3. Smatra »e za potrebno ta* kolšnia preosnova državne vlade. Splošna stavka pofeniuje. LDU. Berita, 18. (DunKU.) V rensko-vestfalskem Industrijskem okrož-lu ie splošna stavka končana. Pri Krupnu in pri drugih velikih podiet-lih. tudi v ruhrskem okrožlu so začeli delati. LDU. Breslav, 18. (DunKU.) »Schiesische Zeitung* poroča, da včeral zopet pričeli delati v vseh obratih z živilu LDU. Breslav, 18. (DunKU.) V Chemnitzu se splošna stavka nadaljuje. Izvršilni svet. ki so ga izvolil! delavci, ie organiziral upravno poslo-vanle. Za v četrtek ie sklicana v Chemnitz skupščina delavskih svetov iz Saksonske. V Pvrnl so se po lastili oblasti komunisti, ki so razobesili na mestni hiši rdečo zastavo. Delavstvo Je oboroženo. LDU. Berlin. 17. (DunKU. — Wolff.) Vodstvo splošne stavke naznanja vsem železničarjem: Splošna stavka železničarjev ima popoln uspeh. Zato se takol ukine. Usoda prevratnikov, LDU. Stuttgart 18. (DunKU.) Državna vlada ie izdala zaporna povelja proti Kappu. Lflttsviteu. vrhovnemu predsedniku v šlezllt, admiralu Trotha in še več drugih osebnostim. Sociialno - demokratična zmaga v Hamburgu. LDU. Hamburg. 18. (DunKU.) Ta je popolen mir. Za predsednika meščanstva je bil včeral izvollen s 125 od 128 glasvv socifaln? demokrat Koss. Za podpredsednika sta bila Izvoljena en demokrat in en član nemške ljudske stranke. Železničarska stavita na Polis kem. LDU. Beuthen, 18. (DunKU.) Glasom poročil došllh semkai. fe Izbruhnila v vsel Poljski železničarska stavka. Madžarska narodna skupščina. LUD. Budimpešta. 18. (DunKU. — OKU.) Narodna skupščina le zaključka danes razoravo o vladni izjavi. Prihodnja so la bo v pondeltek. dne 22. t. m. WHson odMania orldržkg k mirovni pogodbi LDU. Washington. 18. (DunKU. Brezžično.) Predsednik Wilson od-klanla tudi novi pridržek k točki 10. pogodbe za zvezo narodov, ki ga Je senat sprefel z 58 glasovi proti 26 glasovom. Železniška nesreča. DLU. London. 18. (DunKU. — Brezžično.) Plaz le zasul orl Bornin-skem zavetišču železniški vlak. Sest železničarjev le ubitih, mnogo oseb le ranjenih. Škoda Je zelo velika. Novice. — Pred volitvami t Bosni. Me ščanske stranke so sklenile, da bodo pri bodočih volitvah skupno nastopile proti socijalističnim strankam v Bosni. — Gibanje hrvatsklh reformističnih duhovnikov. Reformistični duhovniki so priobčili v »Preporodu« odprto pismo na zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, kjer med drugim zahtevalo osamosvojitev cerkve v Jugoslaviji. vporaba domačega Jezika pri cerkvenih obredih in odpravo celibata tako, da se bodo lahko ženili. (Konec.) HI. Masaryk — Č1 o v e k. V njem sta združena duh in značaj, čustvo in volia v harmonično enoto in celoto. Od tod čar in vpliv njegove osebnosti. Kar uči v teoriji, to izpolnule sam v praksi — človek bistrih misli m ne-upogliive volle. Izšel le Iz nižin živ-Henia in se povzpel do njegovih višin s svojim delom in značajem. Kar odlikuje Masarvka pred drugimi. to ie notrania sila. ki ga žene v boj za pravicojn resnico, ne glede na osebne žrtve in preganlanja, ne. glede na Kakršnekoli ozire. To le kategorični imperativ, ki mu ga nare knle njegovo versko prepričanje. Ni to cerkvena dogma, ki ga preveva, marveč to le njegova osebna izkušenost. ki ie lastna njegovi naturi. Brez te osreditle točke njegovega bitja in žitla bi Masarvk ne bil to. kar Je. Njegovi vzorniki so Hus. C-helčicky in Komensky. sekta čeških brtftov. Ze kot srednlešolec le nastopal pron dvoini morali ter branil odkritost in poštenost. V svojem tridesetem letu le prestopil k reformirani evangelijski cerkvi, dasl sicer kritikuie i protestantizem i katolicizem, ker le »bo-goiskalec«. Ta duševna nevdvlsnost in ljubezen do resnice ga ie dovedla do ostrih nasprotstev, ko le stal sam skoro proti vsemu narodu, da brani svoie prepričanje. Prvikrat se ie to zgodilo v tzv. rokopisnem boju, ko se le pod njegovim vodstvom začel novič spor o pristnosti rokoo.. ki nal bi bili dokazovali veliko starost £>t,-ške literature, a so bili ponarejeni. Verovati v pristnost le bila narodna dolžnost 1 Masarvk in niegovi sotrud-niki (Oebauer, Ooll Itd.) so bili izdajalci naroda. Proti nečuvenemu terorju Je stal Masarvk kakor skala in kril s svoiim imenom one. ki se niso upali lasno podpisovati svojih člankov. Boi se je končal z zmago resnice, ki je treščila ob tfla narodnega malika. * — Muslimanska narodna stranka se je ustanovila v Bosni. Nien program Je veleposestniški in naspro tuje izvedbi agrarne reforme. Načelnik stamke bo šerif AmavtovlČ. — Kako so se izpremenlll časi! Z ozirom na berlinske dogodke zadnjih dni je Dunaj doživel nenavaden prizor. Dne 14. marca, torel ob obletnici revolucije L 1848.. so priredili dunaiski sociialnJ demokratle skupno s komunisti velikansko demonstrativno manifestacijo proti berlinskim monarhističnim prevratnikom. Delavski in volaški sveti so sklenili da nastopilo vse organizacije socialističnega proletariiata. Pred parlamentom so se zbrale ogromne množice delavstva, rdeča zastava pri zastavi: državna bramba ie defilirata v popolni bojni opremi pod rdečimi zastavami in s spremiievaniem god be. Zdelo se ie. kakor da je oživel bojevni duh lz 1. 1848. Kle bi si mogel kdo pred leti misliti, da bo v letu 1920. na 14. marca defiliralo voiaštvo na Dunaju pod rdečimi zastavami! Manifestantov je bilo približno 80— 100.000. V sprevodu so bHi tudi madžarski komunisti in celo dva italijanska alpinca. Demonstracija se je mirno končata. Popoldne in zvečer so se obdržavali v vseh okrajih mesta veliki delavski shodi in vršilo se le tudi velikansko slavie na grobeh padlih bojevnikov marčne revolucije leta 1848. Take lepe mirne manifestacije delavske solidarnosti menda še ni videlo nobeno mesto. Delavstvo ie pokazalo, da se v polni meri zaveda svole zgodovinske zadače. da le namreč vedno in povsod pripravljeno Iti v boi na življenje In smrt proti kontrarevolucionarnemu gibanju in za svoie pravice. Letovišče za bolno deco bo priče- lo državni oddelek za varstvo dece v kratkem sporazumno z belgraisko občino graditi na Ovali. — Mnogoženstvo na Angleškem. Po angleški statistiki se le zadnje leto pred sodiščem zagovarialo vsled mnogoženstva 8000 moških. V te afere ie zapleteno zelo mnogo ljudi, ker ie bila polovica teh zakonov sklenjena v cerkvi. — Novi prerok. Z Angleškega se poroča, da se ie na Kitaiskem pojavil nrerok, za katerega so Kitajci baje sitno navdušeni in ki ima že ogromno število učencev, ki bi Šli zanl tudi v smrt. — Davek od služkinj v Franclji. Iz Pariza: Občinski svet le sprejel predlog, po katerem se mora plačevati za vsako služkinjo 40 in za vsa kega slugo 80 fraaikov davka. Davek le pri služinčadi zavezniških narodnosti 2kraten. pri nevtralnih 3kraten pri sovražnikih pa 5kraten, Česa vsega si liudle ne izmislijo. Dnevne vesti. Zakaj sedaj ne odpirate ust? Z neokusnostjo in lažnjivostjo so se borili klerikalci v svojih listih proti socijalistom, zadnji čas je presegalo že vse meje nedostojnosti. Ker Je Protič-Koroščeva vlada razpolagala z žitnimi pridelki že spomladi In uvedla svobodno trgovino, pozneje te stvari ni bilo mogoče več popraviti. To smo povedali večkrat In priobčili smo tudi več člankov o tem, zakaj je kriza in da je še večja kriza neizogibna. Klerikalci so kljub termi dolžili sodr. Bukšega, zato je bila naša dolžnost, da smo povedali, kdo le krivec, kar včeralšnli »Slovenec« niti ne zanika. »Slovenec« najbrže misli, da se da rešiti kriza s tem, da so sedaj odpravili cenejšo prehrano? No. če je to bila napaka, vsaj ste Jo sedaj popravili. Nikar se a^r1iwl;r<«n*W'-gr- r^jmffT^fir"-! ■ ^ Enako ie nastopai Masarvk v tzv. Hilsnerjevem procesu. Sam sem bil priča tel burni dobi. Ni branil Židov-stva kot takeea. sai ni bil slep za židovske napake, ki lih le tudi gralal; toda vera v ritualni umor. ta vraža mu ni dala miru. da ne bi bil vstal proti njej z vso svojo avtoriteto In duševno silo. In zopet ie Imel proti sebi skoro ves narod, zlasti radikalce in klerikalce, ki so se našli v svo-lem fanatizmu. Masarvku so njegovi nasprotniki odrekali češtvo. niemu. ki le vse svoje živlienle Posvetil češki kulturi: izdajal ie znanstveni list »Athenaeum«, revllo »Naša Doba«, dal le inicijativo za akademiio. za naučni slovnik, k; mu le bil prvi urednik, za izdajanje virov o husitski dobi itd., a ta inicl-iativa ni bila samo duševna, ampak tudi gmotna. Kako hi bilo mogoče odrekali češtvo njemu, ki ni obupaval nad svojo nehvaležno domovino, ko ie bil 13 let izreden vseučiliški profesor. zasramovan in oškodovan, kjer in kolikor se je dalo, marveč je se- znanjaj svoie rolake s tujino in tujino s svojimi rolaki ob neomatnl veri v bodočo velikost In silo svotega naroda« Kdo le mogel le trenotek upravičeno dvomiti o češtvu Masarvka, ki je prvi nasorotl tedanli nemški idealistični filozofiji širil angleški in francoski pozitivizem ter nasproti kričavi slovanski vzajemnosti realno poznavanje slovanstva, zlasti Pollakov in Rusov? Klerikalci niso prizanašali niti njegovemu imenu. češ. da si ie češko ime »Masafik« pretvoril v »Masarvk«. In z rojstnim Ustom lim Je moral dokazovati, da se kot Slovak piše Masarvk. ker slovaščina ne pozna črke »f« ... Vsi Masarykovl duševni In tele-sni napori so mogoči ne le zato. ker le krepke postave, ampak glavno zato. ker živi pametno in trezno, da ne troši po nepotrebnem ali ceio lahkomiselno življenjskih sH. Masarvk je glasnik in živa priča etične kulture v najboljšem pomenu te besede, bojevnik za duševno In telesno čistos». ne razburja J tel — Vsaj niste cako nedolžni. Klerikalizem In deiavsirf tarah. Danes ie pač vsakemu mislečemu človeku Jasno, da le nalvečll škodljivec delavskega razreda — klerikalizem. Klerikalizem le duševni branilec kapitalizma — torej ma greni vsakdanji, trdo prisluženi kruh. Nalvečll skopuhi, odrtniki, veleposestniki bi kapitalisti soposvoH duši klerikalci. Svoio težko vest perejo vsaki dan po cerkvah in spovednicah. To le tista čreda, ki to le Kristus pognal iz templja. Naše ljudstvo, ki ie bilo še pred volno klerikalno, le v vofnih letih to občutilo, ker ni hotelo poslušat! o pravem času. Zato zapušča klerikalni tabor trumoma ter se pridružuje socijailn! demokraciji. Naša stranka hoče. da se delovno ljudstvo v tovarni in na oolfu osvobodi svojih pijavk zato. da bo dobro zaslužijo in dobro živelo. NalvečJi nasprotnik te osvoboditve Je kapitalistični sistem družbe. Poglavitni zagovornik tega sistema pa je klerikalizem, ki deia med lludstvom zgago in raztroša laži med njim v namenu, da ga razdvoli in preslepi, da bi Uudle izgubili pravo orijentacijo. Kapitalizem in klerikalizem sta eno: Prvi Hudi gmotno izkorišča. drugi ga duševno omejuie in zavaja. Ce eden zmaga, zmagata oba. če se eden podere, pade tudi drugi. To vedo vsi. samo gospoo »kretnik« drž. železnice ne. Tri vrste Hudi je na svetu: Eni sami kaj razumejo. drugi razumejo prve in tretji ti ne razumelo ničesar. Veliko veselje liberalnega »Mariborskega delavca«. V torek je priobči) »Mariborski delavec« uvodni članek, iz katerega odseva silno veselje nad preobratom v Nemčiji. Naravni razvoj Je to. pravi, in vsak pameten človek Je moral vedeti, da pride do takega preobrata. ker si ga ie nemško ljudstvo želelo. Člankar ve tudi Dovedati. da je antanta priznala novo vojaško vlado v Berlinu In da ta obvlada ves položaj v Nemčiji. Pisec si ie vse to izmislil. V sovraštvu do socijalistov le misli!, da bo razvoj v Nemčiji šel tisto pot, kakoršno bi čJankar rad sam imel. Političnih razmer v NemČiii ne:r>ozna in zato se Je pri svoiem prerokovani« temelHto urezal. Ir. sovraštva do sociial. le izgubil svojih pet čutov in zato povefičtiie nemške junkerle «n generale, nacionaliste. to le. orave nrovzročitelle vojne kot rešiteHe. ki lih kliče zgodovina, da izpolnila svojo zgodovinsko nalogo. Nove vlade pa antanta nj priznala. odstopila le. ker je le trenutno obvladala Berlin, in tudi v državi sploh ni imela zaslombe. Tako se zgodi, če kdo preveč sovraži svoiega bližnle-ga! Prvič se blamira, drugič zagovarja na!večjega sovražnika človeštva. tTetiič pa postane neresen, čeprav le hotel s tem škodovati le svoiim sorojakom. kJ so soeijallsti. Da, da. pravi proroki to niso! Aiiicrikancl za svojce v Sloveniji, Potujočemu po Ameriki so mi nekateri rolaki izročili neka! daril za svojce v Sloveniji. Ker sem zaradi transportnih težkoč šele te dni dospel v Ljubljano, razpošllem obveščenim v teku prihodnjega tedna ta darila. Fran Svetek, s. r. Brezvestnost »Trgobanke« v Zagrebu. Navedena banka dobila Je 2. 12. 1919 od Anglo-avstr. banke na Dunaju naročilo, da pošlje okrabieniu sodišču v Metliki 10.000 K. ki lih je Iz Amerike poslal neki posestnik, da ustavi prisUno upravo svolih zem-liišč. Po dolgem brezuspešnem čakaatftt vprašalo je sodišče, ki Je bilo omenotn »Žitni zavod», kjer pa so jih Potem na verižniški način razpečall med razne trgovce. Več vagonov žita je na ta način odšk) tudi v Nemki0 ?vstr>lo. Mejač je lansko leto skleaiii z državno železnico veliko kupčijo, sklepa pa ni izvršil, čeprav mu je dalo ravnateljstvo 130.000 K na razpolago. Mejač je res pošiljal blago pod firmo državnih železnic v Ljubljano, toda državne železnice niso niti kilogramčka sprejele. Enkrat ie Mejač poslal 11 vagonov živi! za aprovizacijo državnih železnic, toda ti vagoni so v Ljubljani neznano kam izginili. Potom finančne pro-je, moralo ravnateljstvo državnih zelenzic tožiti Mejača na izplačilo 130.000 K. katere je potem Po malem vrnil. Vse tri veledomo-‘kjbe je centralni urad zoper veriž-mke izročil državnemu pravdništvu. prot! njim postopa kazensko za-radi goljufije. Aretiran aristokrat. Na Verdu Je Jugoslovanska kontrolna straža aretirala nemškega aristokrataSchmied-uZbierowa, ker ie med revizijo razgalil stražo. Aristokrat se ie hotel Peljati z Dunaja v Opatijo do trgovskih poslih. Je sin bivšega okrajnega glavarja v Voloski-Opatili. Državna posredovalnica za delo •v delo se sprejmejo: kuharice, služkinje. hlapci, dekle, gozdni delavci, mizarji, vaiencl. pletarlf. šivilje za vojaško obleko.____________ ___________ Tobačna tovarna* (Odlomki razmer.) »Gospoda! Gre za tatvine v tobačni tovarni. Tam se ie veliko kra-Imeli že večje število kazenskih razprav, ki so končale doloma z obsodbo, deloma z oprostitvijo. Posebno so se nečttveno razširjale tatvine lansko leto. Delavstvo samo ie pričelo misliti, kako nai bi se orrifciile tatvine. Poslalo le k ravnatelju odposlanstvo, kateremu je ravnatelj pojasnil, da ima tobačna tovarna vsled tatvin deficit in da preti nevarnost. da država tovarno opusti«. Tako približno Je predsednik vzkllc-nega kazenskega senata — dvomi svetnik R e g a 11 v otvoril dne 16. L m. vzklicno razpravo v neki kazenski zadevi zaradi žalfenla časti. Dolgotrajna razprava ie drastično osvetlila vse one koruptne razmere, ki so V tovarni zavladale med voino in po polomu. Razprava pa le tudi dognala in konstatiraJa. da le zaoočelo delavstvo samo iz svoie moralne zavesti Sanirati razmere v tovarni. Zaslišanje prič. > O razmerah v tobačni tovarni so bile zaslišane številne priče. Ravnate!! Mandelj kot priča izpove, da to se v tovarni res doealale večje ali maniše tatvine. Vsak mesec so bili Veliki orimanjkitaii. Škodo od vojno Jo sedal ceni na 100.000 K. Na leto Jtovarna izdela 250 vagonov tobačnih b55|'foy , skoro en vagon na dan. — redsednik R e g a 11 v vpraša pri- ‘Ce rtl" znano, da ie Pefina pri fzn l m obhodu na Češko ven odpeljal t. »gratis« tobaka. — Priča začudeno zanika ter pravi, da si Je moral Peffna tobak na nelegalen način pridobiti. Druge priče, razne delavke opisujejo podrobnosti, kako se le kradlo, kako so ven nosili in kako sq zavojčke čez zid metali. Ravnateljstvo ni imelo ntočL Nekatere priče opisujejo zadevno konferenco dne 3. aprila 1919., na katero so prišle odposlanke delavk in odposlanci delavcev, da se oosvetu-leio o omejitvi tatvin. Tcdanle ravnateljstvo le izjavilo: »Naša moč Je preslaba, daite nam kak program«. Delavstvo le samo organiziralo kontrolno službo. Od tedaj so se razmere znatno Izboljšale, Paketi lete čez zfd. Nekatere priče, zlasti oficijai j. B a b n 1 k. opisujejo, kako so tobačni paketi leteli po noči čez zid. Zanimivo anekdoto le doživel neki pismonoša iz Rožne doline. Opolnoči Je šel proti domu v Rožno dolino. Pri tovarni začuje na dvorišču sumljivo, talno žvižganje, Začne neznanca po. snemati. Neznanec mu odgovarja, on ponavlja. Tako se -približa zidu tobačne tovarne. Zadnii pomembni žvižg! Čez zid prileti težak omot — 500 zavojev cigaretnega tobaka. Pobere in gre domov g lepim darilom. — Sodišče ie obtoženko oprostilo obtožbe glede prestopka žaljenja časti. Kultura. »Nora«. Igra v treh dejanjih. Spisa! It Ibsen. Poslovenil M. Jarc. Režiser A. Danilo. — »Nora« Je umetni ško najnevžitnelše Ibsenovo delo. Dočiin Je igra v prvih dveh aktih zgralena na sijajnem temelju in Je zlasti prizor s tarantelo umetniški dragulf. ie drama v svoiem problematičnem koncu, koncesiji takozva-nemn ženskemu gibanju, mučno zo-perna. protinaturaa In profesorsko skonstruirana. Kal ie ta »Nora«'* Otrok, ki se prebudi v ženo? Ne, ampak ženska, ki bi rada bila moški! »Čudeža« hoče ta Nora in ko ga itc naide v svoiem možu Heimerju — v katerem je veliki dramatik in umetnik Henrik Ibsen izdal samega sebe in samovoljno poniža! svoj moški iti-telekt —, brezvestno zapusti niega ln svoje tri otroke, Kako plehka.' dovršna skrivnost ta Norin kapričnl »Čudež«! Kakor de se dogajalo »čudežt« izven nas? Ne. »čudeži« se vrše samo v nas samih! In ko bi ta Nora oo-krila svo4 »čudež« v sebi. bi veroval v njeno nepotvorjeno pristno ženskost .. Tako pa to poznam; nesreč, nica le. androgine, ki so se H zmedli nieni moralni ln fiziološki instinkti. Zato le ta drama v svoiem bistvu umetniško pogrešena in človek se samo čudi. kako le mogel isti avtor, ki ie ustvaril veliki, svetli Lik Hedde Gablerieve, zagrešiti neokusni nestvor Nore... Kako se le ta reč vprizarjala na našem odru. pa ie kočllivo in zelo delikatno vprašanje. Ako bi hotel pretj. ravati in se hliniti — kot Je to med nami danes čislan običai —. bi delal, da ie g. Borštnikova »briljirala«, da ie bh g. Pregare nedosežen Itd. In gledališka gospoda bi bila menda s tem zadovollnal Ce pa bi se. skromen recenzent, drznil imeti drugačno mnenje, lol. se zlile nate morle črnila — za prazen niči Zakaj danes bodi običai tak: ti. ki pišeš kritike, hald ua oder. da pokažeš, kal veš hi znaš. ti pa. Id si doslej »glumil« in gulil svoie nehvaležne »stranske« uloge. sedi in nam napiši učen feljton »o kritiki, režiji in gledališki umetnosti«. in tako ti mož sede in v dolgi razpravi, ki priča, da ie boli s pridom bral učene bukve nego študiral ln »vstvarjal« svoie uloge- razodene, da režija ni tisto, kakor bi hruške klatil, marveč hudo zamotana reč, o kateri ti revež doslej niti poima nisi imel. In navsezadnle ti še razodene, da bodi kritika pravzaprav tisto, čemur pravijo drugi dramatična šola: to se pravi, da vzgajaj, podučui in deli blagohotne nasvete. Da Da bi komu očital, da ni zadostno memoriral svoie vloge in mu le vsled tega sape zman(kovalo, pa Bog ne dali To Ja že osebno .., Dokazano Je, da umetnost večine naših dramatičnih umetnikov sloni na trhlih nogah. Naiboliši dokaz temu Je tudi to. da imaio vzlic preobile zaposlenosti naši Igralci še vedno dovolj časa za pisarjenje po časopisih in da skušalo uveljaviti svoio pomanjkljivo igro s teorijami in doktrinami. mesto z deJanJl.Toda občinstvo se ne da varati: igralca in režiserja ne bo sodilo po njegovih feljtonih, marveč po njegovi igri In režiji. — In ako se po tem ovinku vrnem k • Nori«, bi vseeno povedal, da me vprizoritev te igre ni zadovoljila. Gospa Borštnikova — rlskiram, da smatra te vrstice za oseben naoad — ki bi to v ulogi kake Hedde Gabler-jeve gotovo lahko zelo pohvalil, me Je hudo razočarala. Tako nasilnega, neumetniškega pretiravanja bi ne pričakoval. Gospa Borštnikova ni živela svoie uloge. marveč Jo Je igrala, toda v prizoru s tarantelo igrala umetniško, česar nemoteni trditi o nikomur izmed njenih ostalih soigralcev, ki so komajda podalalipred-pisane uloge. marveč vse bol! večall-manl uglajene varilante svoiih lastnih oseb. Zato o kakem umetniškem nivoju njih igre. izvzemšl g. Danila ob poslovilni sceni, niti govora ni. F. A. Repertolr kraljestva slovenskega gledališča v Ljubljani. Opera: 20. marca, sobota, »Ksenija — Pagii-acci«. Abon. A. 21. marca, nedelja, »Prodana nevesta«. Izven Abon. — Drama: 20. marca, sobota. »Vrag«. Abon. E. 21. marca, nedelja, popoldne »Beneški trgovec«. Izven abon. Zvečer »Golgota«. Izven abon. Popravek. V petkovi številki je pomotoma poročalo, da velja Ab-ditusova brošura »Gospodarska in socijalna vprašanja* 3 K, a velja pravilno 4 K. Iz stranke. VSEM STRANKINIM ORGANIZACIJAM IN SODRUGOM. Vso korespondenco ln strankine prispevke Je pošiljati izključno Ie na tajništvo jugoslovanske soclfalno demokratične stranke v Ljubljani. Se* tenburgova utica štev. 6. IL nadstr. Tajnik stranke je sodrug Franc S v o-tek. Podružnici ss. čevllariev v Mariboru. Vest. da ie zadruga čevljarjev v Mariboru vprašala, oe bo osrednje društvo podpiralo stavko čevljarjev ali ne in da je društvo odgovorilo, da Je ne bo podpiralo. Je popolnoma zlagana. Pri nas ni nihče vprašal od zadruge in mi mu tudi ni smo nič sporočali, izjavljamo pa tem potom, da bomo pri čevljarski stavki storili svojo tovariško dolžnost v polni meri, tako da naši tovariši Iz-voiujelo svoj upravičeni bo!. Tisti obrekovalec, ki trosi take lažnjive vestL pa nal se zglasi, da ga prime mo pošteno za ušesa. Gospodje delodajalci, če so tukai krivi, nai si le Zbierowa, ker ie med revizijo raz-mi ne bodo omajali solidarnosti delavske organizacije. Tomc. načelnik. Hrastnik. Predavanje se bo vršilo v nedelio. dne 21. t. m. v prostorih konsumnega društva. Zidani most. Občni zbor podružnice »Svobode« za Zidani most se bo vršil 25. t. m, ob po! 3. uri popoldne v salunu g. Moseria. Člani podružnice nai se ga v čim večjem številu udeleže. SEJA O ZUNANJE POLITIČNEM POLOŽAJU. LDU Belgrad. 19. Včeraj dopoldne Je bila tajna konferenca narodnega predstavništva, ki se je začela nekoliko po 10. dopoldne ln je trajala do pol 13. Predmet posvetovanju je bil naš zunanji položaj. Namestnik ministrstva za zunanje stvari dr. Miroslav Spalajkovič Je poročal o zunanjem položaju s posebnim ozirom na jadransko vprašanje, na kar se je vnela živahna debata. Ministrska kriza v RumuniJi. LDU Bukarešta, 17. (DunKU.) Rumunska brzojavna agentura Da-mian javlja: Vsled opozicije je ministrstvo Vajde podalo ostavko. General Avarescu Je bil poverjen, da sestavi novo vlado. POLOŽAJ V NEMČIJI. Nemška narodna skupščina. LDU Stuttgart. 18. (DunKU.) Zgodovinski dan. katerega se ie sestala nemška narodna skupščina v Stuttgartu., ie kazal tudi na zunanje znamenito lice. Na poslopju, kjer zboruje narodna skupščina, vihra zastava državne republike. Izdale so se stroge odredbe. Predsednik Feh-renbach je otvoril selo ob četrt na pet Očrtal le v kratkih besedah pro-šle dogodke in iziavil. da se pač še nobena revolucila ni tako lahkomiselno izvršila, kakor prevrat, ki so ga povzročili Kapp. Luttwitz in tovariši. Nato ie govoril državni kan-celar Bauer o vzrokih ln o poteku berlinskega prevrata. Ako se prevratnikom niihove namere niso posrečile. Je to zahvaliti edinole urad-ništvu v ministrstvih. V svoiih nadaljnjih izvajanjih le državni kance-Iar iziavil, da bi pač ne prišlo do berlinskega prevrata, ako bi ver- saflskg mirovna pogodba nain^nig nemškemu narodu pogoje, ki bi bili izpolnitvi. Nadalje Je državni kance-lar zagotovi!, da bodo vsi voditelji prevratniškega gibanja v Berhnu strogo kaznovani In da bo državna bramba vestno izčiščena. O pogaja njih s Kappom m niegovimi tovariši sploh ni govora. S tem ie bila seja zaključena. Prihodnja seia se bo vršila v Berlinu. DehOd vlade v Berlin, LDU. Berlin, 18. (DunKU.) Kakor doznava zastopnik dunajskega dopisnega urada, bo državna vlada v soboto dospela v Berlin. LDU. Stuttgart. 18. (DunKU) Državna vlada namerava nastopiti proti provzročitedjem revolucije z vso strogostjo, častnfiri. ki so se udeležili puča. bodo brezobzirno odpuščeni brez vsake pokojnine. Noske podal ostavko. LDU, Berlin, 18. (Wolffov urad.) Državni urad poroča ob 12. uri 40 minut popoldne: Državni brambni minister Noske ie podal ostavko. Berlin r rokah vladnih čet. LDU. Stuttgart, 19. (DunKU) Ministrstvo državne brambe Je podalo nastopno poročilo o splošnem položaju: Vladne čete imalo sedat Berlin trdno v svojih rokah, Severne dele Berlina so zasedle oborožene množice delavcev. V severnem tn vzhodnem delu države Je položaj ne-izpremenjen. V Turlnglji se le položaj znatno omilil. V ruhrskem okrožju ie položaj neizpremenlen. število rdečili čet ie narastlo. Sodilo, da jih ie že okoli 40.000 mož. ki so oboroženi s strojnicami, avtomobili in topovi Tudi v Marnbergu le položaj Jasnelšl, zlasti kar se tiče vojaštva. V kolikor se more seda! trditi, se priznavata dve tretfini čet državne brambe It ustavni vlad!. BoIL LDU. Kiel, 19. (DunKU.) Načelnik mornariškega oddelka naznanja, da se ie danes opoldne dosegel s delavstvom sporazum. Večinski socJJa-list Karbe ie bil Imenovan za civilnega guvernerja v Kielu Prireditve. A. D. I. T. poživlja vse slušatelje tehnične fakultete, da se udeleže manifestacij povodom ustanovitve »Jugoslovanske Matice« v nedeljo, dne 21. t. m. Zbirališče ob pol 10. dopoldne pred univerzo (dež. dvorec), k. »Glasbeno društvo« v Zagorja ob «n,vL?rire2i dne 21-1. m. v proslavo ouletnJce Simon Jenkove smrti koncert z različnimi pevskimi točkami in sodelovanjem društvenega orkestra. k. Poslano.* Obratnemu ravnateljstvu lužne žel. v Ljubljani t Dopis, naslovljen na gosp. geren-ta v Dravogradu s dne 9. marca 1920. štev. 1544/V„ jemlje tukajšnja »Narodna čitalnica« z obžalovanjem na znanie hi se iz narodnega stališča nikakor ne more strinjati s taktiko obratnega ravnateljstva. Isto le v živo zadelo tufc. edinemu narodnemu društvu nezacenljivo rano s tem. da je premestilo dva naj-agilnelša, nesebična, narodno zavedna in nenadomestljiva člana in odbornika : gg. Alojzija Lukanca. pristava. in Štefana Šifrerja, asistenta, ki sta si stekla neprecenljivih zaslug v teku par mesecev njihovega službovanja v Dravogradu na narodnem polju. »Narodna čitalnica« ie s tem izgubila v osebi g. Al. Lukanca vestnega in požrtvovalnega blagajnika in v osebi g. Stef. šifrerja istotako tajnika. čitalniški zbor izvrstna pevca m dramatični odsek pa izvrstna diletanta. k! sta ves svoJ skromni prosti čas žrtvovala narodnim namenom. Njihovemu požrtvovalnemu delu gre naivečla zasluga, da si ie »Narodna čitalnica« tekom par mesecev ustanovila lavno kniižnico. čitalniški zbor in dramatični odsek, za kar smo v velikih skrbeh, bomo li mogli vzdržati naprti. In z žalostnim pogledom zremo pred seboj vsled izgube omenjenih gospodov prepad, ki bo v nal-večlo škodo tuk. slovenskemu življu. Bolest nas navdala vse z izgubo omenienih gosnodov. ki smo si skupno začrtali in razdelili narodno delo na skralni točki našega kulturno zaostalega in z nemškim strupom na-vžiteea našega zapelianega slovenskega ljudstva. V tem momentu nas nehote navdaia ona sfera, ki ie valovala v bivši Avstriji proti našemu narodno zavednemu uslužbenstvu, da se nam odteguje nalboiše moči iz površja, ko se med tem v narodnem oziru kompromitujoče osebe pu-d* nadalje na svojem službenem mestu, Povdarjamo, da odbor »Narodne čl« talnice« ni zasledoval nikdar nikakltf osebnosti, trpeti pa ni hotel v svoH sredi razdirajočih in sebičnih elft. mentov. »Narodni Čitalnic!« bode z izgubo omenjenih gospodov vsako narodno delovanje otežkočeno v posmhe in zadovoljstvo narodnih nasprotnikov, kar smatramo to za narodni zločin, katerega nal Ima na vesti obratna ravnateljstvo v Ljubljani ln beležili bodemo ta dogodek z mučeniško slovensko krvjo v kroniko »Narodne čitalnice«, da bodo 1 potomci vedeH, kako so gotovi gospodje v Ljubllanf reševali slovenski narod v tužnern Korotanu, V Dravogradu, 14. marca 1920. ________________________ ODBOR. Poslano* V odgovor tukajšnjemu trgovcu zelenjave la prodajalcu »pristne sHvov-ke« gosp. Karel SI a n o v I c u na Blejski Dobravi. V »Jugoslaviji* štev. 67 me napadate kot pisca gotovih Člankov v. »Napreju«, radi česar Vas moram, ker tistih člankov Jaz nisem pisal. Imenovati podlega obrekovalca ta lažnjivca. VI me vprašujete, v kateri državi da sem služil in od katere dobivam danes pokojnino? Evo Vam odgovora: Služil sem pri domobranskem pešpolku štev. 4, ter sem bil dne 2. ilstopada 1914 v Galiciji težko ra-nlen hi sem vsled ranitve izgubil obe nogi pri kolenu ter še zadobll druge težke poškodbe. Pokoinine pa dobim kot 100% Invalid 30 kron mesečno, katero ml pa nakazuje »vojaška in-tendanca za izplačevanje pokoinine invalidov« v Uubljani. ne Da država, katero ste Vi najbrže mislili. AU Vas ni sram, ko mi predbaclvate mofo utrujenost kot Invalid?!? AU ne veste. da so moraU biti preie takšni kot sem iaz. predno da !e postala tol! za« želfena svobodna država Jugoslavija, Sram Vas sme biti. da niti človek, ki Ima že itak svoto usodo zapečateno kot težki invalid, nima miru pred Vašo absurdnostjo! Ker sem pa čitai dotične članka v »Napreju e. Vam le še lahko poveto, da so bili popolnoma resnični, posebno zato. ker so namigavali na Vaše gospodarstvo kot vodia tovarniška kuhinje. Ali ste že pozabili, kako ste takrat švabčarili. da niti slovenskemu delavcu slovenskega odgovora niste dali in ja moralo pred Vami znati vse nemško, kajti kdor nemška ni snal. ni pri Vas ničesar opravil, To pač tud! Vf sami ne morete utajiti. kalti tozadevno priča proti Vam okrog tritisoč delavcev Kranjske ind. družbe na Savi. Vi pravite tudi, da ni res. da prodajate v Vaši beznici slabo žganle Irt da se na steklenicah blesti napis »Kari Slanovitz. Dobravva. Ober-kraln«; toda laz pa pravim, oboje j« res. tn sicer kroži tukai dosti takšnih’ listov z Imenovanimi napisi, kateri glasno pričale in potrlulelo Vaše miš-« Ijenle. VI zraerlate meue z »nemčurjenj*. toda vsakega človeka pa že tudi n! potreba primerjati svoli osebi. Mar, mislite, da Ima tozadevno vsak toliko masla na glavi kot pa Vi? Ne. ne, to st pu motite! Kai pa če začne kdo z razkladanjem o Vaši dobi iz Jesenic. potem bo pa hudič! Kaj ne? Končujete Vaše »Poslano* s pripombo: »Drugič kal več in boli mastnega«, na kar Vam iaz pravim: le nat dan. drugače me ne blatite, oziroma me ne morete ko z lažjo ut proti tel bom pa postopal sodnilskim potom. Torej na svidenje gosp. Slanovicl Janko Stana. Dobrava, pošta Jesenice. Oorenisko. • Za vsabiuo Ja uredništvo odgovorno te ▼ »inialu tiRk. takona. Trpite na revmatizmu in glhtlčnth bolečinah? Vdrgnjenie s pravim Fel-lerievim Elza-fluidom je takorekoč dobrodejno! 6 dvoinatlh ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Rabite milo odvaiatoče sredstvo? Fellerjeve prave »Elza-krog* Ijice« izvršujete svoio dolžnost! 5 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kašell in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okrepčujoča tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot ln poštnina posebej, a naicenele Eugen V. Feller. Stublca donia. Elzatre št. 252 (Hrvatskc). ___£_ 930 Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: .fak. Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v LjubilanL trgovin« * ielesnino Breznik & Fritsch, Cankarje*0 nabrežje it. 1. Anontnt Drago HaseSfsk, »>'!*»*. «*«*• -** * v Ljubljani: =■■■1 , - Beton, želessobetoa la vodne zgradbe Inž. dr. Miroslav Kasal Killerjeva ati«** 7, 71 JirhSteki in stavbeno podjetje 72 Viljem Treo Gosposvetska cesta 10. Elektrotehnični predmeti 74 „ Svetla* Mestni trg 25. Graver 77 A. Černe Dvorni trg 1. Menufektnra im Miiogo oblek 70 Schwab & Bizjak Dvorni trg 8. Prodajo In popravila pis. strojev 81 The Rex Co. Šelenburgova ulica 7/1, Stavbeno podjeije 82 Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6. Gramofoni, godbeni avtomati 76 A. Rasberger Sodna ulica .5. Fotograf . 78 Veličan Bešter Aleksandrova eesta 5. Lesna veletrgovina 78 Regovc & Comp. Kolodvorska ulica 31. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37, 80 Špedicija 83 F. & A. Uher Šelenburgova ulica 4. Železnina 84 Zalta & Žilid Gosposvetska cesta 10. Žarnice 91 „Svetla“ Mestni trg St, 25. Mizarstvo 92 Josip Slejko Zg, Šiška št, 82, Oblast konce*, »avod u pokonča vanj* miši in mrčesa »3 Miroslav Zor Kolodvorska ulica štev. 39/11. Stavb, in pohištveni pleskar In ličar Josip Jug M Kimekn essta št 18* Gostiln n »Mali Triglav* 95 Karol Cigler Spodnja Šiška pri državnem kolodvoru. Zavod za »naženje okenj, stanovanj, novih poslopij itd. Alojzij Smole, Nova ulic* 5. Raznoievalne aparate Opalographe hi potrebščine k istim dobavi The Rex Co. N Šelenburgova ni, 7, 223 Kleparstvo in vodovodna inštalacija Alojzij Gorsič Sp. Šiška, Kavškov« e, 224, 224 Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, mtogaraia J. Goreč Goepoavedaka e. 14. 228 Pristna domača vina, Boj izborne! ša kuhinja 226 pri »Zagorjanki* Židovska ul. Št. 1. Esport čevljev 227 Aleksander Oblat 8v, Pebm e. št 16, 228 Krojaška delavnica Krekov trg št 10 v hiši Iinpei. Restavracija »Maribor'* trg i. — v Hariboru:>—-— Špeeijalna trgovina s čevlji Grajski trg i. Manufaktura 85 Dragotin Jančič Aleksandrova eesta 11. Modna trgovina 86 Franjo Mayer, Glavni trg. Kopat k Nlferga), Glavni trg. Nakup in prodaja posestev 87 H. Havli k n asi. J. Simčič Gregorčičeva uliea 8. Špecerije 88 Adolf Welgert, Aleksandrova e, 13, Ferd. Grelner, Gosposka uliea 2. Trgovina z mešanim blagom 89 Marija Slemenšek Maistrova ulica 17, Čevljarstvo 90 Ham Andrej Vetrinjska ulica 15. Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, d« «em svojo et;,roznano pisarno za potnike v Ameriko COSUliCH - LINE TRST - NEW - YORK zopet otvoril. Z odličnim spoštovanjem Simon Kmetec, U « 856 Kolodvorska ulico Itov. 96, Ljubljana. Za gozdno upravo na Hrvatskem se Ude oženjen = gozdar. = Zmožen mora biti hrvatskega (ali slovenskega) ter nemškega jezika ▼ govoru in pisavi ter imeti prakso v lovu hi gospodar-šivu. — Ponudbe s spričevali In navedbo plače naj se pošljejo pod »Gozdar* upravi »Naprej*. 368 Za gospodarstvo na Hrvatskem se išče praktičen in oženjen = kletar. = dobro ohranjena tilvntna harmonika (1400 K) in k it s ra (240 K). — Jakob Ftorisn, Trbovlje L, Retje 35. išče službe kjerkoli na Slovenske ni. Naslov v npravl »Naprej-, 861 Mia»ralen s,";«« S nik.i, obč. Aržlle. Rediti se mote 5—6 goveje živ.ne, več ovac In dva prašiča ; ima tudi veliko sadnega drevja. Naslov: Frančiika Gorišek, Šemnik Štev. 29, p. Iclake-Medija pri Zagorju ob Savi, HI AD GOSPOD, samec, s šestimi semestri višje obrtne šole na Dunaju, ki je za časa vojno vodil večje vojaško stavbeno podjetje želi nastopiti takoj primerno službo pri večji lesni industriji. Naslov pod ,20 let* na upravo Napreja. Marila Tičar, = Ljubljana = Selenbursova ulica. Tovarnlžka zaloga papirla In razglednic ■ ■ ■ n isan M« Poznati mora živinorejsko stroko in gospodarstvo ter biti zmožen hrvr.tskega ali slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Dobi deputat in od pridelanih dohodkov primerne procente. Sprejme se tudi spreten viničar. Nastop takoj. — Ponudbe s spričevali ter navedbo plač naj se pošljejo upravi »Naprej* pod »Vinoreja* 869 Za lago e celim gatrom In clrkutarno lagO z vodno turbinsko močjo »e išče razumen iago¥odia Kupim Z •11 pripravno ra špecerijsko trgovino v Okolici Ljubliai e. Posredovalcem dara visoko provizijo; plačam v krouab ali dolarjih. Prijave upravi .Naprej* pod „Ul*a\ 268 ■■iiHaH«..nmnnitainnnin 3 S i g v ® stavbeni - pohištveni j Priporočamo: JOSIP JUG pleskar in ličar [ LJUBLJANA Rimska eesta 18. «*■ a«..1 IZ MONSIEtfRI MADAMBI Pii »tie Kili pa de: GOSPOD I GOSPA I la Vala Mete Hite proti dobri plači iu z mesečnimi žitnimi dokladami. Službo nastopi lahko ža 1. aprila. — Ponudbe s spričevali naj se pošljejo pod »Turbina* na upravo »Naprej*. 867 M»M«aMggam»gpartaB8iM*a*aB Rezan !ii, ton mlie. m diva, tiiima lisi? kupi v veliki množini, takoj otovori jivo Bfimjaii, lesna trgovina, Peftlh. Cenj. ponudbe v nemškem jeziku, event. telegr. z označenjem množine in cene na Hotel Europa, Celje. a ai ii :Posredovanja te nagrade, i '■ "iT-Traaa rezan, tesan, okrogel, kupuje m „SEVER“ MM IralS lilifltfalltl Mi Mii UMI TeoeltMeva eesta it. 41. kasu, aiatm In vse tehnične potrebščine priporoča Oti O H KOUTNVf Ljubljana. a Site et ta i 120 a Iti!? tl Gl IM 11 IjtttiH R. Driay, Piti Mio 21 J. grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah (Guštanj-Ravne, Slovenija) 902 Ima na razpolago nekolikšno množino kovan, strojnega jekla (za transmisijske valke) v dimenzijah 85 do 180 mm (trdnost približno 70 kg). Hlode (krile) deske, trame, kostanjev les, gozdove In oglje .ALKO’ iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino MM! KU-ekov trg 10. I. slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različna slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 FRANJO CERAR, hunta jlamilH i Stala, a.flaaiUbititjaltiah. d. d. v Ljubljani naznanja, da Je kar najmoderneje opremljena in da Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Izvršuje: KAJO DELIČ, zlatar in draguljar Ljubljana priporoča svojo llatiisko to Mann ielatslca za nova dela In popravila vsake j vrste, kakor tudi za pozlato-j vanje In posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebr- ! nine, poročne prstane po vseh nzorcih in merah, uhane 1.1. d.j Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po uajvisjih cenab, ali pa izmenjava za novo blago. knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v ehi ali več barvali od najfinejše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konsumiia društva, zavodi, organizacije, razna drnštva, trgovci in obrtniki 1 Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 Malin sok lelotipioa zganja, inia i on. i Ljubljana (Kolizej). teieto* tatom*. m Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinievca, nima, konjaka in likerjev po luuniž* cenah. jURj Ef?B E Pri odjemu celih vagonov izjemne cene. Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo. priporočam lekarnam, -*• <» Iti - ElstiaM drogerijam, zdrs vijišžam itd. (succus) prozorno čist, na drobno in debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem. Srečko Potnik, Ljubljana, komikova ulica 27. 209 MMiM! Pohištvo, ifi»M! Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podloiki modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - » jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6. Samostoj. knjigovodja, starejša moč, obenem tudi dober korespondent, se tako sprejme pri večjem trgovskem podjetju. Ponudbe na Ljubljana 1, poštni predal 163. 357 kot«usa Mariborska eskomptna banka, Maribor, Tegetthoffova ulica 11 Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC prevzema denarne vloge in žz-vršmje vsakovrstne bančne posle ‘ pogoji. - - pod najugodne