PlemenSto maicevanie. (Napisal Vekoslav). Bilo je lepega jesenskega dne. Mlad mož je stal pred železno ograjo vile ,,Fortuna" in se oziral boječe navzgor proti hodniku. Njegova obleka in Sevlji so bili zaprašeni. Na hodniku je sedela mlada gospa, ob koje strajii se je igral mlad degek, čigar obleka je kazala na premožno družino. Velik pes ie ležal na tleh in raztezal svoje udo v solnftni toploti. Mlad mož je malo postal, potera pa v hipnem premisleku odprl železne duri in vstopil na dvorišče, ,,Vaša milost", je zaCel boje6e. ,,Nic, ni6!" je rekla gospa razburjeno, ,,odidite takoj!" Potnik nadaljuje: ,,Mislil sem, za božjo voljo, prositi vsaj za košSek kruha. Silno sem lačen; dela iščem!" Gospa ]e vstala. ,,ProC od todJ", je dejala jezno. ,,Tukaj ne trpim potepuhov! Idite! Karo je hud. Ce stopito Se samo za korak bliže, odpnem mu verigo in izgubljeni ste. Pro6 torej!" Pes je ovilil in se hotel oprostiti, da bi skočil na nadležnega tujca. Gospa stopi k njemu in položi roko na verigo: ,,Samo ie trenotek", dejala je razburjeno, ,,in izpustim ga. S potepuhi naredimo kratko!" Ubožec ni odgovoril nift. Obrnil se je in zapustil vilo. Srce njegovo pa se je krfiilo divje bolesti. ,,In 6e bi potrebovali kedaj moje pomoči", je rekel, obrnivši se proti vili, ,,in bi me prosili, kakor jaz danes Vas!" Dvignil je desnico kakor k prisegi in se vrgel na tla, da bi si pokril žalostno obliCje. Nikdar bi ne bil beračil, in sklenil je, to nikdar vec storiti, akoravno bi moral na cesti gladu umreti. Njega rokodelstvo, dasiravno je pridno delal, mu ni prineslo nikakih prihrankov, Svojo staro oslepelo mater }e preskrboval, in sodaj je raoral Še bratovega otroka, kateremu je umrl oče. Delavnica, v kateri je delal, se je opustila, in od istega ?asa, ni imel dela. Tedaj je izvedel, da v nekem trgu lahko nekaj zasluži; torej se napoti tje peš. A ker je bila DOt daljna, so se čevlji kmalu raztrgali in tudi živež je bil pri kraju. Nikjer še ni beračil, kakor tukaj pri premožnih in še tukaj so mu prošnjo odbili. In kako trdosrčjii so ti ljudje! Lenuh, potepuh, so ga nazvajali! To ga je v srce bolelo. Gospa je Šla v h'išo. Bila je sama doma in na slnžkinjo se ni zanesla, kajti ta je bila boječa. Pred kratkim se je prigodil v bližini roparski umor, o katercm se je govorilo, da so ga ufeinili popotniki, in tega se je mlada gospa bala. Od tistega časai so se jeli Ijudje ogibati vsakega brezdelneža, In vendar si je gospa predbacivala, da je menda ravnokar odišlemu prosilcu delala krivico. Ce bi bil v resnici pomo6i potreben človek, mislila si je, bi bilo trdo od mene, da sem ga odpodila, Pa spomin na umor in pa obljubo, ki jo je dala možu, da ne pusti nobenega k hiši, jo je pomiril. Kmalu se je umirila, kajti tudi hlapec se je vrnil domov, da bi jo odpeljal proti kolodvoru. gafcat soproga. Kako hitro je šlo to in kako ponižno so jih pozdravljali ljudje! Samo en pogled je spremljal voz jezno. Bil je pogled ubogega, pomofti proseCega tujca. Tudi 011 je stopal za vozora, toda ne ve8 pomoči prosefi iii ponižno, ampak jezno in trdno. Glad ga je že čisto izmufiil, toda ni se zmenil za to, ampak jezno je ponavljal pred se svojo prisego. Deček v vozu pa je opazil tujca in dejal: Glej mati, tam gre Človek, katerega si ti odpodila od hiŠe, Otrokovo govorjenje je mater bolelo,. Pot proti kolodvoru je bila med železnično progo in bregom, tako, da je preostajala za postajo le ozka dolina. Tukaj je bila vožnja silno nevarna, Gospa je vodila konja vedno.le po isti poti. Vozila je radi varnosti prav poSasi, tako, da jo je mož, Ičaterega je imenovala prej potepuha, prav lahko prehitel, V gozdu se je vsedel na kamen, da bi pustil voz mimo.. Tedaj se je začul močen žvižg bližajoSega se vlaka. Radi nenavadno raofinega žvižga se je konj splašil, se vspel kvi&k.u in v divjih skokih je Šlo sedaj proti železnični progi. Nevarnost je bila, da pride voz pod vlak, Mož na kainenu je to zapazil. Gospa, kateri so ušli vajeti iz rok, je v smrtnem strahu prijela otroka. Preko kanienja je bila sedaj pot proti pogublienju. Zapazila, je sedaj moža, k'i ga ]e odpodila prej preko praga in ga imenovala; lenuh'a. ,,In ge bi potrebovali kedaj moje pomočij kakor jaz zdaj!" tako se je tedaj zarotil, Kako hitro je uslišalo nebo kletev ubožca! Toda čudo! Zdaj, ko se je približal trenotek, da se maščuje, odbežal je nakrat črni srd mašeevanja iz njegovega srca, čut ljubezni do bližnjega ga je preŠinil. Hitro skofii k yozu, obdrži konja in zakriči: IzsJopite, moje moCi pešajo! Gospa je ubogala, skofii- lai z otrokom z yoza iu se zgrudila na tla . ., * • • ,,Kje je voz s konjem in kje režitelj, katerega bi s polnimi rokami obdarila!" Tisti ubožec, katerega je tako kruto odpodila, se je pa nad njo tako plemenito mas^eval! Vlak je oddrdral, in na postaji so izstopali potniki, med njimi tudi trgovec N. iz mesta — mrzliSno je objel svojo soprogo. ,,Si nepoškodovana, draga, in dete tudi,. Cudež! Velik čudež!" dejal je trepeta]e. Mlada gospa ni odgovorila, samo iskala je z očmi po ubogem popotniku, da bi ga prosila odpušSar nja. — Tedaj prinese čveiero krepkih rnož na nosilnici krvavo truplo, Bilo je grozno razmesarjeno. ,,0h! Bog! vzdihne gospa pri pogledui na mrtvega potnika, ,,kako krivico sem ti storila. Pognala sem te lačnega< od hiše, hotela sem spustiti celo psa nad te, samo zategadelj, ker si prosil, a sedaj si zato Še življenje žrtvoval za-me." Potpik je namreč tik pred progo zgrabil konja, da je gospa izstopila, a konj je vrgel nesrečneža pod vlak, Ta mož se je plemenito maSčeval! Res! Mnogokrat bije pod zaznojeno srajco plemenitejše srce, kot pod svileno oblekoi