Vojna v vzhodni AfriRI. "Tfot/i/pv >ANAKll '^ESA , ,\oas«utffi-Harogu fDa)toi\ r •« \ • SchPJch ^X^VBR!.TrS0MALI , P.ahoiie: Bubassa* Gu'ufCL', ~)ibduia !}k$$Ł$Cmnab C^' M:aFimefe>_ " <^ ,".¦¦¦ J' -''./¦¦7 $ DufiOp >/ Sada-Dena^§SŁS!!3i hr A ¦";/ -tRan .-.'»/: #fl//f/> --¦ ftvrteSt .¦¦ X"' '<0>" '*Dubcri \>8afitf$> «&^ti€ *Gatota\ 3TAL.SOMAUJ Zemljevid jimiega abesšnskega bojišča. Obisk abesinskega cesarja na Izonti. Vzroki cdstopa generala de Bono. Novi poveijnik maršal Badoglio. Abesinski cesar je obi-skal zadnje dni v letalu severn-o in južno frcnta. Letalo, v katefem &3 je vozil cesar, je voclM francoski pilot in epremljala sta ga še dva lovska aeroplana. Ob priliki eesarjevega obiska se je vr5ilo v Džidžigi vojno pmvetovanje. Dosedanji vrhovnl poveljnik italijanskih '•et na abesinskih tleh generaj de Bono je odloklican 7i\ ga bo na-d-cniestil šef generalnega štaba Badoglio. De Bono -?.e je že udeležil pred 40 leti italijanskega poraza pri Aclui 1. 1896. Pri tokratnem prodiranju j>8 bil skrajno previden. V očigled gospodarskim sank:ijam napram Italiji ni mogel pokazati Ri'mu nikakega vidnega uspeha na bojnein poiju in radi tega ga je Musaolini odslovil. Doe-lej ,je poSiljalo italijansko vodstvo v boje samo domače askare, novi v.ihovni poveljnik Badoglio bo prsiljen, da bo žrtvoval za odlo&ilne baje tu-di italijansko vajaštvo, sicer bo nasto(pila pred o-dločilno bitko tak-ozvana mala deževna doba in z vsemi najmodernejSimi vojnimi potrebščinami c.premljene italijanske arma-de bodo zcpet t:ičale do kolen \- blatu. Vse je prepričano, da bo Bad-Ciglio ekušal na vsak način izsiliti na severu in jugu odločitev, ker sicer bo Itailija v dcmovini preveč gospodarsko udarjena. Dva abesinska uspeha na jugu. Abesinski -pol-kovnik Ajele je napadel zadnje dnl Italijane, ki so bili zbrani krog Amale in Gorahai. Italijani so bili poraženi in Amala je prešla v abesi.nske roke. Dne 19. novembra je zašla italijanska kolona 70 tovornih avtomobilov v abesinsko zasedo južno »d poistoijanke Sassabaneh. Abesinci so pobili spremstvo in od avtomobilov se jih je reiilo komaj 7. Težkoče italijanskih tankov. Pri prodiranju na jugu se poslužuje italijanski general Graziani lažjih tankov, kate- rim so začeli Abesinci nastavljati pasti. Italijanska bojna črta na jugu se približuje počasi ozemlju, ki je posejano z malimi grifcki. g.ram-ozom in z naplavinami hudournikov. Na teh že itak težavnih tleh so izkqpali Abesinci pod vodstvom evropskih inženerjev vse polno paati za tanke, kate.rih je na ta nači-n RC-neral Graziani že tpliko zgubil; da zahteva nove, če hoče prodre.fi do novega deževja do železnice, oziroma <lo Hararjn, ker sicer je za Itnlijane voj.na na jugu zgiibljena. Nočni napad na italijausko tabsiiščs. V non 19. XI. je prišl-o na jilanoti pri Hauzienu na sevorni fronti do krvavega boja, ki je zahteval mnogo žrtev na obeh straneh. V boju, k; je trajal do jutra, je padel tudi italijanski ritmojster Rinaldini. Italijanski pehotni oddelek^ katerega je ojačevalo konjeništvo, se je utaboril na zgoraj omenjeni planoti. Kljub temu, da je bil tabor zelo skrbno zastražen, je vendarle uspelo Abesincem, da 50 se priplazili v sotesko, iz katere eo začeli krog polnoei kositi s strojnien.mi ipo Italijanih. Ne.pričakovani nočni napad je čisto zmedel taborišče. Italijani bi se b-Mi razbežali na vse strani, da jih niso obdržali skupaj častniki. V za-dnjem trenutku zbrani italijanski vojaki so odbili uapad Abesincev, ki so se lotv.li eo.vražrrika z noži. Najisrditejši boj je trajal do jutra, ko so sb potegni-li Abesinci zopet nazaj v svoja gorska skrivališča. Preiejšen nspeh Abesincev na jugu in italijanski strah pied abesinsko ofenzivo. Iz Hararja na jugu eo d-cišla poročila, da so abesinske čete med rekama Džubo in Uebi Šebeli potisnile italijane tako daleč nazaj, da s» za.se-dle najvaznej.se dovozne ceste od aomalske meje rproti južni front'. Italijani so radi te zasedbe odrezani od zaledja in niti na poimoč ne morejo1 klicati, ker so Abesinci prekinili vse telef-onske in brzojavne zveze. Posamczni abesinski oldelki eo vdrli daleč v zaledje za italiajn.3ko fronto. Tem sledi 10.000 Abesincev, ki bodo skušali obkoliti cdrezane italijanskc od-delke in jih povsem uničiti Glavni . obkoljevalni manever s.a vrši okrog Sassabaneha in to ,po načrtu, kakor ga je sestavil vrh-ovni vojni svet s scdelovanjem cesarja ob priliki zadnjega obiska na fronti. Pri Dagaburju se bijejo hudi boji. Italijanom ni iKpelo klju-b znntni premoči, tankom in letalom, da bi b'M zasedli Dagabur. V tem odseku, katerega š*o naipadali Italijani, so prešli Abesinfci «=prŁrti»a.piid* Uotisnili so Italijarie dalee nazaj, jih ujeH več eto in so jim cdvzeli 4 tanke. ; . . Na vseh koncih .:n krajih s-o Italijani v pričakovanju abesinsko ofonzive in radi tega utrjujejo vsa zasedene važne postojanke. Zadnja poročila z bojišč. Abeainaki oddolki na južni fronti so se polastili Goraheja in ogrožajo Italijane v pa~ kraji.nii Ogaden na desnem krilu. Iz Sudana poročajo, da je prišlo do upora Askarov, katere eo Italijani pošiljali v prve vrete pri vseh dosedanjih spopaiih z Abesin-i ci. Upor Askarov je *udi glavni vzrak, da so zavzeli Abesinci znova Garahejo, kjer so o-dpovedali As.kari pokorščino i.n zahtevali, naj gredo enkrat res italijans,ke čete v boj. Vojvoda pistojski je bil imenovan za poveljnika divizije črnih srajc in je na potu v vzhodno Afriko. Maršal Bacluglio, novi poveljnik italijanskih čet v Abesiniji.