Socialistično zvezo čakajo zahtevne naloge
V novembru se sestajajo krajevne konference SZDL na svojih letnih sejah. S tem se pričenja načrtovanje dela socialistične zveze od krajevne skupnosti preko občine in republike do zvezne konference SZDL. Torej čas, ko se in se bo v vsakem okolju ocenilo vlogo in položaj te najširše organizacije in njenih aktivstov. Čas, ko se bo oblikoval program dela, ki mora biti blizu ljudem, upoštevati mora njihove pobude in argumente.
Marjan Kotar, ki je pred leti vodil Občinsko konference SZDL Grosuplje in je bil do nedavnega član predsedstva repubiiške konference SZDL je pravi sogovornik v pogovoru na omenjeno tematiko. Sedaj je član predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije in delovne dneve preživlja v Beogradu.
SZDL Slovenije seje v zadnjem obdobju izforumske DPO razvila v demokratično fronto delovnih ffudi in občanov. Predvsem odmevna — tudi ali celo v na&i občini —je bila probkmska konferenca »Ekologija, energija, varčevanje«, kijepotekala v okviru Občinske konference SZDL Grosuplje. Kako ste vi v vodstvu RK
SZDL Slovenije začrtali nadaljiye delo v tej stneri?
»Socialistična zveza je res sprejela nekaj izzivov, ki so bih prisotni med ljudmi kot življenjski problemi. (Do nedavnega so jih poskušali reševati v okviru tako imenovanih alteraativnih gibanj). Rezultat tega je večja odprtost, množičnost, večji vpliv na spreminjanje zakonov.
Tudi v prihodnje mora iti SZDL po tej poti. Pripravljena mora biti hitreje reagirati na številne pobude, ki jih iz-ražajo ali množice ali manjše skupine. Pomemben mora biti sam problem. V bodoče ne smemo čakati na nekakšne predhodpe razprave. Številni problemi so povsem vsakdanje narave, brez ideo-loških primesi, zahtevajo samo takojšn-jo odzivnost in ukrepanje. Ob vsem tem pa je treba biti vselej pripravljen tudi na dopolnjevanje in spreminjanje svojih stališč. Odvisno od argumentov, seve-da. V nasprotnem primem bomo kar naprej obremenjeni z alternativnimi gi-banji, z ljudmi, ki drugače mislijo in vse-lej se nam bo izkazalo, da smo bili do velikega števila pobud krivični, da bi danes imeli manj problemov, te ne bi bilo monopola m«l resnico.
V tem smislu je začrtano tudi sedanje delo RK SZDL Slovenije. Zmagovati
mora logika življenja in argumentov oad logiko moči in oblasti. Seveda pa program RK SZDL Slovenije ne more utrditi Socialistične zveze v družbi. La-hko hrabri, krepi, podira tabuje, toda Socialistična zveza bo močna, vplivna in blizu Ijudem, če bo delovala po teh pravilih v občinah in še posebej v kra-jevnih skupnostih. Iniciativa in akcija se morata začeti in zaključiti spodaj.«
RKSZDL s svojimi organi in tudi vi sami ste se veliko ukvarjali spre-dlogom sprememb in dopolnitev us-tave in ZZD.
Katera so bistvena podroija za-konov, ki jih ielimo spremeniti? KoUko smo tu poenoteiu najugos-lovanskem nivoju?
»Spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu so sedaj v zadnji fazi, glede dopolnjevanja zvezne ustave pa smo pred javno razpravo. S temi spre-membami naj bi zlasti omogočili zdru-ženemu delu večjo poslovaost, samos-tojnost, omejili naj bi prisotnost državne regulative, racionalizirali orga-niziranost, odpravili naj bi nekaj ideo-loških predsodkov (vlaganje zasebnega kapitala, zemljiški maksimum, uvelja-vitev osebnega dela), demokratizirali odločanje, predvsem pa utrdili ustav-nost in zakonitost.
Amandmaji so sedaj v fazi osnutka, ki bo kmalu predmet javne razprave. Razumljivo je, da ni povsem enotnih pogledov na posamezne r^itve, zato so v osnutku predlagane tudi številne va-riante. Mislim, da bi jih moralo biti še več. Ljudje naj se o njih v javni razpravi opredelijo, saj gre konec koncev za pra-vila, ki bodo uravnavala njihovo živl-jenje. V jugoslovanskem prostoru se predvsem razhajamo v tistem delu, ki govori o ustavnosti in zakonitosti. Gre za vprašanje, na katerem nivoju odloča-ti o posameznih vprašanjih življenja in dela, gre za vprašanje, ali smo lahko učinkoviti samo v primeru, & spreje-mamo kar največ predpisov v federaci-ji, ali obstaja tudi možnost za večjo vlo-go republik in pokrajin, zlasti pri urejevanju skupnih zadev. In navse-zadnje gre tudi za avnojski koncept fe-deracije: vse, kar je njena pristojnost, je znak suverene volje narodov in narod-nosti v republikab in pokrajinah. Zlasti slednje je treba imeti pred očmi. Socia-listično zvezo čaka v javni razpravi zah-tevna naloga. Potrebno bo veliko strpnosti in poznavanje življenja r.e le doma, ampak tudi v drugih republikah in pokrajinah, da bi našli učinkovite skupne rešitve. Rešitve pa morajo biti jasne, dolgoročne, nedvoumne. Kom-promisi, ki si jih bo razlagal in izvajal vsak po svoje, prej razdvajajo kot združujejo.«
Pred vso SZDL so takoj v začetku jeseni volitve v lastni organizacijL
Kakšna naj bo kadrovska poli-tika, saj vemo, dabood sodelovan-ja aktivistov in votfenihfunkcionar-jev odvisen nadaljtyi razvojfronte?
»Predsednik Sraole je postavil nekaj pogojev: več mladih, več žensk, več
Marjan Kotar
aktivistov, z znanjem in poznavanjem življenja. Prepričaii sem, daje takih lju-di v republiki dovolj. Tudi za Socialis-tično zvezo, čeprav se jezimo, da smo kar se kadrovskih rešitev tiče, zadnji. Od naše kadrovske politike bo odvisen naš uspeh in spet se bo pokazalo, koliko je dejanskega vpliva delovnih ljudi na kadrovsko politiko. Ce bo ta resnično napravila korak naprej, v smeri po-družbljanja, potem lahko pričakujemo v vodstvenih organih Socialistične zve-ze več članstva, ki ni v zvezi komunis-tov, kar bo pripeljalo do več dialoga, novih metod dela ipd.«
OdSli ste v ZKSZDL Jugoslavije. Kolikor se poznamo med seboj, la-hko rečema, da razlike med repu-blikami in pokrajinama obstajajo (od gospodarstva do političnega iivljenja, v mentaliteti).
Katero bo glavno podrolje vašega dela in kakolahko ocenite moinosd za vaie, reciva, uspeino delovatye znotraj P ZK SZDL?
»V ZK SZDL Jugoslavije sem sedaj dober mesec dni. Premalo za podrobne-jgo oceno. Strinjam se z vami, da razlike med republikami in pokrajinami so. S tem tnoram računati in s tem bomo obremenjeni še dolgo. Osebno ne ver-jamem, da so razlike dobte in da je y raztikah treba iskati smisel skupnosti, češ da nas različnost združuje. Morda to velja za zakonsko zvezo, za odnose v
federaciji ne. In še vsebino »različnosti« je treba oceniti. Različtiost v kulturi, v zgodovinskem razvoju je povsem nekaj dragega kot različnost v odnosu do de-la, do ustanovnosti in zakonitosti, do zahtev po tržnem gospodarjenju itd. Prva različnost je stvat identitete naro da in narodnosti, kot taka bo tudi osta-la, glede drugih naštetih pa ne vidim potrebe, da bi bili v Jugoslaviji različni. 40 let je minilo od konstituiranja delav-skih razredov v Jugoslaviji. To je doba, ko je eno generacijo zamenjala druga, doba, ko namje svet ušel daleč naprej. Mislim, da nihče nima moralne niti kakšne druge pravice, da svoj odnos do dela, ve^e storilnosti pogojuje z zgodo-vino svojega naroda, mentaliteto itd.
Delam na področju družbenopoli-tičnega sistema, to pa v tem trenutku pomeni delo pri spremembi ustave, vprašanjih ustavnosti in zakonitosti, vlogi in položaju delovnega človeka v tokovih družbene reprodukcije. Pri tem moram ponovno poudariti, da se mi zdi od vsega tega najpomembnejše vpra-šanje izvajanja ustavnosti in zakoni-tosti.«
I. R. (foto: L. ROZMAN)