Glasnik S.E.D. .18/3,4 199H, siran 95
poročila OBZORJA STROKE
!>a gradu Kromberk.
Raziskavo pomena vzpostavljanja nove državne meje med letoma 1947 in 1949 je s prispevkom ob 50-letnici priključitve Primorske Predstavil Andrej Malnič na mednarodni konferenci zgodovinarjev septembra 1997.
Na etnološkem raziskovalnem področju, deluje tudi etnologinja Darja Skrt, čeprav je zaposlena na oddelku za dokumentacijo Goriškega muzeja. Strokovno zanimanje Darje Skrt je usmerjeno v vizualno raziskavo in dokumentacijo bodisi etnološke ali zgodovinske tematike. Tako je v letu 1997 z izdelavo dokumantarnega videofilma Usode črnega neba sodelovala pri Pripravi razstave Primorska 1918 - 1947, v katerem je usode Slovencev pod fašističnim režimom interpretirala na zgodovinski in etnološki način, napisala je scenarij za zgodovinsko in etnološko Predstavitev Idrije v dokumentarnem filmu Med nebom in zemljo Idrija A.D. 2000 režiserja Francija Slaka iu sodelovala pri snemanju. Vlogo avdiovizualne dokumentacije v muzejih je pri predstavitvah '^vrstne dejavnosti poudarila tudi dr. Herte Maurer • Lausseger, in sicer v Goriški knjižnici ob projekciji dokumentarnega filma o "pekarstvu (ob predstavitvi zbornika o opekarstvu "II fuoco canimina") in v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer sta z Nadjo Valentinčič pripravili projekcijo svojih dokumentarnih filmov z etnološko tematiko.
lanu in tkalstva kot domače dejavnosti oz. panoge domače in profesionalne obrti, Moinikarjeva je ročno in računalu iko zrisala nekatere tkane vzorce s predmetov iz zbirke SEM, napravila pa tudi nekaj računalniških simulacij ikalskih vzorcev iz tkalskih vzorčnih predlog. Zbrala je tudi podatke o lem, kako m kje se učenje ročnega tkanja vključuje v izobraževalne procese pri nas. Sama sem skušala l analizo predmetnega gradiva, obogateno s fragmentarno strokovno literaturo, ugotoviti tipe lancnih prtov na Slovenskem ter tipe vzorčnih lanenih tkanin, ki so jih na naših tleh izdelovali in uporabljali.
Simpozij kot ena od sklepnih oblik rezultatov je bil 18. 9. 1998 v finskem me^u Hammenlinna. Takrat je bila tam odprta tudi skupna razstava vseh partnerskih držav, ki bo na ogled predvidoma do konca leta. Predstavljenih je bilo enajst študij o različnih vidikih lanenega tkalstva, ki nam (vsaj do neke mere) omogočajo primerjavo. Simpozija se je udeležilo nekaj več kol osemdeset poslušalcev, večinoma muzealcev in učiteljic s področja ročnega tkanja ter oblikovanja tekstila.
Prispevki s simpozija bodo v celoti (v domačem jeziku avtorja in v angleščini) natisnjeni spomladi 1999 v Italiji. S tem bo zaključen prvi del skupnega projekta. Drugi del bo predvidoma končan do leta 2000. Čeprav bodo lanene tkanine tudi v bodoče ostale osrednja tema, pa se bo torišče raziskave verjetno premaknilo drugam. O tem pa kdaj drugič.
tkani vzorci evrope (0 mednarodnem projektu
Raphael unen on net o
I ; Finske so sodelovali: The < !.. i Museum ni' Finland (Jyvaskyla), Fredrika Welterhpff Fondation, Research umi Consultancy Co. AV.it 11 ni I, Finnish Crafl Research Assosiation in Hnuie Polytechnic Wetterhoff (Hammcniinna). 1.1 je bil tudi koordinator projekta; Švedska: University of Uppsala. Depl. of Domestic Sciences. Uppsala: Italija Funduliune Museo Cinnico del le Arti Popolari. Tolmezzo. ki v svojem raziskovalnem okviru združuje tudi ljudi, zaposlene v izobraževalnih ustanovah (Išiiiuio d'Ane "G.Sello". I1 dine). Iz Slovenec je bil k projektu povabljen le Slovenski etnografski muzej iz Ijubljanc. Projekt je kot neke vrste centralno informativno telo na področju tekstila spremljala tudi FTN (European textile network). Referate simpozija je v ¡davnem mogoče razdeliti v omenjene tri skupine: a: jpto':'ii htstoriino-kuliurvlniki vidik hmw
Eisa Silpata: History of linen and linen models in Finland: G ten Paolo Gri: t.inen and the classical tradition in Carnia; Giorgio Ferigo: A journey through the linen and hemp crafl works in Cniniai Inja Smerdel: The Slovene linen-making tradition i. tehnični in ohnktivni vidik lanenih tkanim
Scija Melnanen: The linen tablecloths of the textile collections or the craft museum ot Finland: Margareta Nockeri: Patterned linen in Sweden; Gina Morandini and Carmen Romeo; The textile collections or the Camieo Museum of Arts and Folk Traditions "Michèle Gortani" in Tolmezzo (Italy): Janja Žagar: Images of linen fabrics In Slovenia, c; razisktmilni in izobraževalni vidiki
I'irkko An it il a Research of the linen textiles in Finland; Viola Germain; Education and Tratil lion; Ana Moliiikar: The training of weavers In Slovenia.
Obiskovalcem simpozija jc projekt in sodelavce predstavila koordlnatorka projetas Antii Suni. ostale evropske projekte, vezane na lan in evropsko mrežo ljudi, ki se okronajo s tekstilom, pa Bcairijs Slerk (European Textile Network and linen projects);
Evropski program Raphael spodbuja in finančno podpira Mednarodne raziskave, ki se tako ali drugače ukvarjajo z zaščito Premične in nepremične kulturne dediščine Evrope. Na razpis komisije omenjenega za programa v letu 1997 {za obdobje 1997 do 2000) seje odzval tudi Slovenski etnografski muzej, opogumljen s Povabilom Italije, Finske in Švedske v skupni projekt z naslovom Linen on Net - The Common roots of the European linen Paiterns". Med 511. projckli. ki so se prijavili na enako razpisano l^mo (širših skupin je bilo pet), je bilo izbranih in finančno Podprtih komaj 43, med njimi tudi naš.
Razliva lanenih tkanin skozi tkalske vzorce v evropskih deželah naJ bi dokazala vidik skupne evropske kulturne tradicije. Ker je prvi Projekta trajal komaj nekaj mesecev, smo izbor lanenih tkanin Zožili le na lanene namizne prte. Evidentirani vzorci na starih tkaninah bi obenem postali bolj dostopni zgledovanju za sodobni tekstilni dizajn. Naš projekt je povezal različne institucije; "obraževalne, raziskovalne in muzejske.1 Kljub lemu sestava ni bila Povsem uravnotežena, kar seje pri rezultatih izkazalo kot določena Pomanjkljivost. Različni značaji institucij so namreč dajali prednost Uličnim ciljem, narekovali različne prioritete ciljev. Tako je bila pri ostalih partnerjih izrazito poudarjena didaktična plut projekta, kajti VeeJ'iiel raziskovalne skupine je profesionalno vezan na poučevanje ™čnega tkanja.
Slovenskem etnografskem muzeju smo se raziskave lotile Inja ■ merdel, Ana Motnikar in Janja Žagar, vsaka pač iz nekoliko rtigačnega zornega kota. Smerdelova se je - kot nekdanja ustodinja za ruralno gospodarstvo - lotila vprašanja kulture gojenja
Vlasta Voda
rožnov pod radhoštem - češki muzej na prostem skozi študentske oči
V Rožnov sva se pripeljala okrog osmih zvečer. Spel jc bila na programu ista nadaljevanka, samo novi del. Poiskati sva morala kamp, postaviti šotor, skuhati špagete s paradižnikovo omako, obiskati sanitarije in si vedno znova želeti, da bi tudi za naju ostalo kaj tople vode. V nadaljevankah se te stvari navadno uresničijo. Ne