Ameriška Domovi ima
NO. 233
AM€mCAN IN ŠPlH.r /;^27
IN 1AMGUA®€ ONiv	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 5, 1967
SLOV€NIAN
MORNING N€WSR4^
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Prva mirovna bomba bo ekspbdirala fulri
2 atomsko bombo bodo skušali sprostiti plin in olje iz nepropustnih zemeljskih skladov.
FARMINGTON, N. M. — Naša atomska komisija je skupaj z dvema zainteresiranima firmama ustanovila poseben konzorcij, ki skuša dognati, kako vplivajo atomske eksplozije na ne-prodorne kamenite plasti globoko. pod zemeljsko površino. Na tem vprašanju niso zainteresirani le strokovnjaki in u-cenjaki, ampak tudi vsa podjetja, ki iščejo plin in nafto globoko pod zemljo. Dognano pa je, da se nahajajo veliko količine nafte in plina pod nepredorni-ttii plastmi trdega kamenja, ki ne prepušča ne plinov ne tekočin.
Ideja, da bi se take plasti dale zdrobiti z atomskimi eksplozijami, je že stara. Jutri jo bodo prvič preskusili. Atomska komisija je namreč dala sestaviti posebno atomsko bombo z razdiralno močjo okoli 26,000 ton najmočnejšega navadnega streliva. Obenem so v zapuščenem kraju v državi N. Mehika zvrtali 4,200 čevljev globoko luknjo in vanjo pogreznili atomsko bombo. Nato so luknjo zasuli s cementom. Jutri bodo bombo eksplodirali. Preračunano je, da njena radio-aktivnost ne bo dosegla zemeljske površine. Seveda tudi upajo, da bo eksplozija predrla nepredorno kamnito plast, nakar bosta plin in nafta dobila pot na zemeljsko površino, ako se bo poskus posrečil.
V poskus je bilo investiranih $4,7 milijonov. O uspehu bodo mogli soditi šele čez 6-8 mesecev, kajti zvrtati bodo morali novo luknjo, ki naj v njej prileze na površje plin, oziroma nafta.
Novi grobovi
Jacob Mauser
Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnici Jacob Mauser s 1168 Norwood Road, rojen v Semiču v Beli krajini, od koder je prišel v Ameriko leta 1904, do pred 15 leti, ko je'šel v pokoj, zaposlen koc strojnik pri Z.-W. Machine Co. Pokojnik ni zapustil tu nobenega sorodnika, pač pa prijatelja Lousa Urbančiča, pri katerem je živel. Bil je član Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo iz Zakrajško-vega pogreb, zavoda. Čas in kraj še nista določena.
Indija še zmeraj ne more shajati brez angleščine
NEW DELHI, Ind. — Indija ima smolo, ker je priznala preveč jezikom uraden značaj, ni oa pri tem mogla skleniti, kateri med njimi naj bo občevalen med posameznimi federalnimi enotami. Največ upanja je imel hindi jezik, toda ne marajo ga države, kjer vladajo drugi urad-li jeziki.
Sedaj je federalna vlada predložila zveznemu parlamentu, naj angleščina ostane uradni meddržavni jezik, dokler ne bodo vse države pristale na jezik hin-ii. Nihče ne upa prerokovati, kdaj bi se hindi jezik mogel uveljaviti v vseh federalnih edi-nicah, zato bo angleščina ostala pri svoji veljavi za dolga desetletja. Tako trdijo nasprotniki angleščine in imajo — prav.
Prof. Mihajlov vodi
v ječi gladovni ISrajk
Najbolj Tmani Titov politični jeiinik |Mihajlo jMihajiov se bori (proti nemogočim razmeram v svoji ječi v Poža-revcu.1
BEOGRAD, SFRJ. —- Prof. Mihajlo Mihajlov je v svoji ječi v Požarevcu v Srbiji, kjer pre-
iSsvešk® sre® prasaili
CAPETOWN, J. Afr. — V tu-kajšji bolnici Groote Schuur so izvedli uspešno presaditev srca iz telesa smrtno ponesrečene 24 let stare žene v telo 55 let starega moža, ki je zaradi bolnega srca umiral. Srce so vzeli mladi ženi takoj po tem, ko se je z avtomobilom smrtno ponesrečila.
Zdravniki trdijo, da je bil 55 let stari Louis Washkansky tekom operacije in presajanja srca
staja svojo kazen zaradi svojih ! pri zavesti in da se kar dobro “protidržavnih” spisov, začel počuti z novim srcem. Pritisk
preteklo soboto gladovno stavko proti nemogočim okoliščinam življenja v ječi. Kot je izjavila njegova mati, ki ga je v ječi s posebnim dovoljenjem obiskala, so te neznosne.
Poročilo o njih je prinesla pretekli teden The Washington Post, pa tudi drugi časopisi v Ameriki in drugod po svetu. Gladovna stavka bo brez dvoma znova še bolj opozorila na
krvi naj bi bil normalen.
Operacijo so izvedli v treh e-tapah. Najprej so vzeli srce iz telesa ponesrečenke in ga ohranjali živega s posebnim strojem, nato so vzeli srce iz telesa bolnega moža in tega nadomestili z avtomatično črpalko. Ko je bilo vse drugo pripravljeno, so srce ponesrečenke dali na mesto odvzetega srca v prsno votlino Washkanskega in ga povezali z
položaj junaškega zadrskega j žilami in živčevjem, profesorja, ki je povedal jasno Zdravniki upajo, da se bo pre-svoje mnenje in zastopal javno I saditev posrečila, pripominjajo
Semafor Yoisstg ss ponuja *a “priljmhSjsnega m®”
COLUMBUS, O. — Ohajski Republikanci so soglasno sklenili, da bodo postavili guvernerja J- Rhodesa za priljubljenega šiba na republikanski konvenciji. Seveda je to vprašanje,začelo 2animati tudi ohajske demokrate. Takoj se je oglasil senator ^oung in oznanil, da bo za o-bajske demokrate “priljubljeni sin”. Zaenkrat je to le njegova Pobožna želja, kajti naletel bo ba dosti ovir.
Najprvo ne bo ideja o priljubljenem sinu všeč predsedniku "lohnsonu in njegovim pristašem, teh je pa morda več kot Youngo-vih somišljenikov. Poleg tega se bekaj ohajskih demokratov vne-bia tudi za kandidaturo senatorja McCarthurja, nekaj pa za °bpadniško stranko guvernerja Y^allace-a. Morda se bodo pojavili še drugi junaki, ki bi bili Radi predsedniki ZDA.
Youngu bi torej mogli le želeti veliko sreče, jamčiti mu pa bihče ne more za uspeh njegove ideje.
Razumevanje za smrtno kazen zopet narašča
WASHINGTON, D.C. — Pri ias je gibanja za odpravo smrt-ue kazni že skoraj zmagalo. Zmeraj manj je bilo izvršenih smr-;nih obsodb, zmeraj bolj se je utrjevalo stališče, da je smrtno kazen sploh treba prepovedati. Sedaj je val zločinov tako hudo narastel, da se je javno mnenje :opet obrnilo k smrtni kazni.
V dobrih dveh tednih sta bila Iva 19-letna morilca obsojena po poroti na smrt, pri čemur po-•otniki niso podprli predloga za pomilostitev.
stališče do sedanjih političnih razmer v Jugoslaviji.
Hotel je v okviru jugoslovanske ustave izdajati neodvisen političen list in pripraviti tla za novo, od komunistične partije neodvisno politično organizacijo v smislu demokratičnih načel. V sodni razpravi mu je sodnik povedal jasno in surovo, da je v Jugoslaviji politična svoboda le za Komunistično partijo in v njenem okviru. Mimo in preko tega Titova “Ljudska de-
pa, da lahko telo Washkanskega tuje srce odkloni tudi po tednih in mesecih ali celo po več letih. Kritični so bili prvi trije dnevi. Presaditev je bila izvedena preteklo sredo.
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število rrtev J
mokracija” ne seže, četudi jo nekateri v svobodnem svetu postavljajo zelo visoke
ZAVEZNIKI DOBILI RDEČE V KLEŠČE: 235 MRTVIH!
Ameriške in južnovietnamske sile so obkolile (rdeči bataljon iv (Delti Mekonga in ga (temeljito zdelale V 11 ur trajajočem boju. iRdeči, ki so se pod varstvom fteme izmuznili iz /obroča, so pustili na bojišču 235 mrtvih. ; ■
Iz Clevelanda in okolice
Knjiga o ustoličenju—
Dr. Felicijanova nova knjiga o Ustoličenju koroških vojvod je sedaj na razpolago in jo lahko kupite ali naročite tudi v Slovenski Pisarni v Baragovem Domu na St. Clair Ave. in v potniški pisarni M. A. Travel Service, 6516 St. Clair Ave.
Nova povest—
Novi roman M. Marolta Roi-
SAIGON. J. Viet. — Včeraj so dosegle južnovietnamske in ameriške čete doslej svoj največji uspeh v bojih z rdečimi v delti reke Mekong. Blizu 1500 zavezniških čet je pritisnilo od vseh strani na rdeči bataljon, ki je izdal svoj
položaj na bregu Rach Ruong prekopa s streli na ameriški	in smrt Ludvika
oddelek v bližini- Zavezniški vojaki, mornarji in marini so jirQTT,SVo ,Jo ^ s pomočjo letal in topnštva rdeči 502. vietkonški bataljon skoraj zmleli. Blizu polovico njegovih pripadnikov je obležalo na bojišču, ko se je ostanku bataljona pod varstvom mraka posrečilo uiti iz sovražnikovih klešč. Bataljon naj bi štel okoli 500 voakov, od tega jih je 235 obležalo na bojišču mrtvih.	j
Ijive rečne sile”, 2. brigada 9.
Kavška, je naprodaj v Slov. pisarni v Baragovem domu, 6304 St. Clair Avenue.
ranensk'
prerok
Oran
Oblačno in malo toplejše. Naj-višja temperatura blizu 50.
DRUŠTVENI mim
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega^
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
S
Rdeči so začeli streljati zjutraj ob 7:50 na zavezniške ok-lopno kolono, ki je vozila vladne marine na breg prekopa za nastop proti rdečim. To je bila ena izmed običajnih večjih “čistilnih akcij”. Rdeči so se s svojimi streli izdali. Mornariške enote so skozi sovražni ogenj prepeljale okoli 500 vladnih marino v in jih izkrcale severno od položajev rdečih. Istočasno so v tesnem sodelovanju s celotno operacijo druge enote zavzele položaje južno od rdečega bataljona. Bataljon ameriške 9. pehotne divizije se je začel premikati proti rdečim položajem. S tretje strani so nastopile enote bataljona 9. ameriške pehotne divizije, ki so jih pripeljali v boj helikopterji. Obroč so zaključile mornariške rečne sile, ki so s svojimi bojnimi čolni nadzi-nale prekop, na katerega bregu se je rdeči bataljon vgnezdil, in vstrajno obstreljevale njegove položaje.
Boj je trajal ves dan. Šele po 11 urah, ko je legel nad bojišče mrak, so rdeči v malih skupinah ušli iz zavezniškega obroča. Največ rdečih so pokončali južno-vietnamski marini, ko so popoldne v napadu osvojili vrsto rdečih položajev. Pri celotni operaciji so sodelovale enote “Gib-
Sedanja ciprska krha sad ponesrečene spekulacije?

CLEVELAND, O. — Še zmeraj ni prav jasno, zakaj so 15. novembra padli prvi streli z grške strani na dve turški vasi in kako je to, da je pri tem zgubilo življenje 24 Turkov, med njimi tudi ženske in otroci. Čisto gotovo je pri tem imel svoje prste znani grški general Grivas, ki je bil takrat poveljnik tako grških kot ciprskih čet.
Kakšni nagibi so Grivasa vodili do tega koraka, ne vemo. Zdi se pa, da grška vlada ni bila s tem zadovoljna. Brzojavno je Grivasa odpokli-vala, to se pravi, smatrala je, da je, gen. G. Grivas postopal napačno in na svojo roko. Zakaj je Grivas tako postopal? Morda se je zjezil, mož je nareč preveč vročekrven in ni pomislil, kakšne posledice lahko rodi tak korak. Morda je bilo pa to tudi premišljena, toda napačna špekulacija. Morda je mislil, da je prišel čas, da se ciprsko vprašanje lahko reši kar na ciprski način, brez sodelovanja in odgovornosti atenske vlade. Morda je pa tudi mislil, da bo spravil v zadrego ciprskega predsednika nadškofa Ma-karija, ki ga kot tekmeca za priljubljenost v grški javno-
sti prav prisrčno sovraži. To pa tem bolj, ker nadškofov ugled raste med Grki. Ni namreč nobena tajna, da ve vsa Grčija, da Makarij ne simpatizira s sedanjo grško vojaško diktaturo, ker se boji, da bi utegnila odločati o ciprski usodi brez njegovega sodelovanja, morda celo brez njegove vednosti.
Med tem je Johnsonov zaupnik Vance dosegel vsaj premirje, ako ne miru med Grčijo in Turčijo. Vse breme sporazuma nosi Grčija in ne Turčija. To se je zgodilo radi spremenjenega mednarodnega položaja v vzhodnem Sredozemlju, ki je spravil Grško v slabši položaj, kot ga je imela pred leti, ko je izbruhnila prva ciprska kriza. Takrat je bila Grčija državo s svobodno postavljeno demokratično vlado. Morda vlada res ni bila kaj prida, toda na oblast ni prišla s silo. Zato je vživala zaupanje in ugled v svobodnem svetu, mod drugim pa tudi pri sosednih komunističnih državah: Albaniji, Jugoslaviji in Bolgariji. Danes je pa čisto drugače: Grčija nima prijatelja med svojimi sosedi, vsi sovražijo sedanjo vojaško diktaturo, najmanj po-
voda za sovraštvo bi imela Turčija, pa še to so grški generali po nepotrebnem razburili. Na drugi strani se je pa Turčija dokopala do mirnega sožitja z Moskvo. To je za Moskvo večje vrednosti kot prijateljstvo z Grčijo in Ciprom. Tako se je Grčija znašla kar čez noč v neprijetnem položaju: s Turčijo držijo tisti njeni sosedje, ki so bili do sedaj vsaj kolikor toliko nevtralni v sporu o ciprskem vprašanju.
Od tega je imela korist naravno le Turčija, zato je pri pogajanjih lahko hitro dosegla tisto, kar preje ni mogla: Grčija bo odpoklicala s Cipra vse vojaštvo, kar ga je preko 950 mož. Turčija pa, kar ga je preko 650 mož. O tem Atene do sedaj niso hotele slišati. Tako bo odšlo s Cipra okoli 12,000 grških in le 1200 turških vojakov. Zato bo pa Turčija jamčila za nedotakljivost ciprske republike in v ta namen demobilizirala na kopnem svoje čete v bližini ciprskega otoka. Grčija bo dalje plačala odškodnino za žrtve, ki so padle v dveh napadenih vaseh. Ciprski Turki pa dobijo svojo avtonomijo in svojo policijo, ki bo neodvisna
od ciprske vlade. Najvažnejša točka je pa dogovor, da bo tudi ciprska republika omejila svojo narodno obrambo od 12,000 mož na približno 2,000, zato bodo pa dobile čete ZN večjo pristojnost kot so jo imele do sedaj. Jih je okoli 4,500 mož.
Tu se je uprl nadškof Makarij. Noče ne zmanjšati ciprske narodne garde, ne priznati več pristojnosti četam ZN. Na videz varuje nadškof suverenost Ciprske republike, v resnici mu je pa kar prav, da obenem tudi dela težave grški diktaturi. Samo po tej poti lahko doseže več vpliva na grško javnost, kar bi le služilo njegovi želji po čim večji neodvisnosti od Aten.
Makarijeva politika je dosledna, toda vprašanje je, ali ni šel mož predaleč. Grške diktature ne mara tudi svobodni svet, toda noče porabiti prilike, da bi Grčijo pritisnil ob steno. Makarij u ne bo kazalo drugega kot da sledi temu vzgledu, drugače bo povzročil novo krizo, ki utegne škodovati tudi njemu. Sicer pa: če špekulira general Grivas in se pri tem zaleti, zakaj ne bi imel podobne pravice tudi Makarij?
Primanjkljaj v mestnem proračunu—
Župan C. Stokes je včeraj objavil v finančnem odboru mest-ameriške pehotne divizije, mor- nega sveta, da bo mestu ob kon-nariški oddelek 117 in južnoviet- cu leta verjetno zmanjkalo okoli namski 5. marinski bataljom. $100,000 za kritje rednih stro-Včerajšnji boj v Delti okoli 66 škov mestne uprave. Izjava je milj južno od Saigona je bil dala povod ugibanju, ali ne bo eden doslej najuspešnejših. Po- župan predložil povišanje mest-menil naj bi začetek odločnej- nega dohodninskega davka, ko šega nastopanja proti rdečim v je že predložil mestnemu svetu, tem delu Južnega Vietnama, naj glasuje za celotno davčno kjer so najbolj močni in kjer je naklado 5.8 za mestno upravo,-— tudi njihovo glavno oporišče Župan in mestni očetje bi na-tako v pogledu oskrbe kot v po- (pravili pametno, če bi najprej
gledu dopolnjevanja moštva njihovih gverilskih enot.
Russelova sodnija obsodila Ameriko
KOPENHAGEN, Dan,—Znana Russelova sodnija je začela svoje delo v Stockholmu z namenom, da preišče, ali je Ameri-	soboto zjutraj
pregledali, ali ni mogoče mestne izdatke kje brez posebne škode zmanjšati, predno se odločijo za povišanje davkov!
Strel upravičen—
Policijski javni tožilec je označil strel policaja N. Ramosa na bežečega Roberta Copena preža optavi-
ka odgovorna za celo vrsto voj- cen- PoLcaj je sricljal na ianta, nih zločinov v vzhodni Aziji. ^ ie hotel o svojim avtomofci-Vsa akcija je bila zamišljena lem povoziti policaja T. Buri na. od levičarjev vsega sveta in tu- hi mu je zastavi pot. o en di od njih podpirana na celi Copen s 6019 noi na venue je črti. Začela je svoje delo na bri zadet v glavo in prepe jan v Švedskem, končala ga je prete- hit. Sinai bolna..', 'jer je nemj
kli teden v Kopenhagnu.
Razume se, da je po planu obsodila ne samo Ameriko, ampak tudi Tajsko, Filipine in deloma tudi Japonsko. Vietnamski komunisti so bili tako veseli obsodbe, da so poklonili članom sodišča severnovietnamske narodne zastave in jekleno čašo, narejeno iz ostankov sestreljenega ameriškega letala nad Severnim Vietnamom.
ur nato umi!.
Rhodes zopet republikanski
“priljubljeni sin”
COLUMBUS, O. — Kot leta 1964 so se vodilni ohajski republikanci sporazumeli, da bodo tudi prihodnje leto pri prvem glasovanju na svoji konvenciji oddali svoje glasove guvernerju Rhodesu. Rhodes še ni pristal na ta predlog, pravi pa, da bo povedal svojo odločitev po 15. decembru. Sklep ohajskega republikanskega državnega odbora je bil soglasen.
Na republikanskem sestanku je bil tudi glavni republikanec R. Bliss, ki je odboru podal popačilo o političnem stanju v de-
BrgarJzalor Izraelske zmage nad tafesi gen. Kzthak Raisin odsfapli
JERUZALEM, Izr. — Gen. Itzhak Rabin, 44 let stari načelnik glavnega stana izraelskih o-boroženih sil, ki je izdelal načrte za vojno z Arabci v preteklem juniju in te tudi čudovito uspešno izvedel, je po štirih letih na vodstvu oboroženih sil s tega mesta odstopil. Napovedujejo, da bo imenovan za poslanika v ZDA.
Običajno je načelnik glavnega stana izraelskih oboroženih sil na svojem mestu le 3 leta, gen. Rabin je bil 4. Za njegovega naslednika je bil imenovan gen. Haim Bar-Lev, 43 let stari poklicni vojak, rojen v Jugoslaviji. Podobno kot Rabin je bil tudi Bar-Lev pripadnik skupine Palamach, ki se je pod vodstvom gen. Dayana borila proti Angležem.
Dve iiretiini zavarovanih
WASHINGTON, D.C. — Oko-
želi. Seveda se je skrbno ogibal h 65% prebivalstva ZDA je za-
vsaki besedi, ki bi izdala njegove simpatije ali antipatije do tega ali onega verjetnega republikanskega kandidata.
Kongres (noče niti spomina na proporcijonalni volivni
sistem - !
WASHINGTON, D. C.-~Predstavniški dom je že davno izglasoval zakon, ki odreja, da morajo vse ameriške države odrediti volivne okraje za kongresnike. S tem naj bi bil one-
varovanega proti boleznim za zdravljenje v bolnicah in za kritje zdravniških stroškov.
mogočen slučaj, da bi bila vsa država en volivni okraj. Senat se je temu stališču dolgo upiral, pretekli teden je pa pristal nanj. Novi zakon pa pozna dve izjemi: v državah Havaji in Nova Mehika niso volivni okraji za kongresnike obvezni.
S tem zakonom je seveda pokopana vsaka misel, da bi Amerika mogla kdaj preiti na proporcijonalni volivni sistem.
6117 St. Člair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
&e Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
~	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ______	No. 233 Tuesday, Dec. i, 1967
Vloga Kambodže v vietnamski vojni
Pravzaprav je vloga Kambodže za komuniste jasna. Kambodža naj igra isto vlogo kot Laos. Kot se v vzhodnem delu Laosa vleče znana Ho-Či-Minhova pot in so ob njej postavljene rdeče vojaške postojanke s skladišči, zalogami, okrevališči itd., tako naj bo tudi vzhodni del Kambodže zaledje in zavetišče za vietnamske komuniste, kadar se morajo umakniti pred pritiskom ameriških in saigonskih čet. Taka je tudi domneva ameriških in saigonskih vojaških oblasti, ki bi rade to stanje spremenile. Kambodžanski princ Sihanuk trdi, da vse to ni nič res. pri tem se pa jezi na Ameriko in jo dolži natolcevanja. Njegovaa jeza je tako huda, da je dejansko pretrgal diplomatske stike z našo federacijo. To stanje se vleče že mesece in leta. Ali pa imamo o njem res pravo sliko?
Vietnamski komunisti imajo le malo pravil, ki veljajo za njihovo vojskovanje. Med nje spada skušnja, da se za večje vojaške spopade odločajo le takrat, kadar jih lahko izzovejo blizu vietnamske meje. Klasičen dokaz za to so bili nedavni boji ob Demilitarizirani coni. Tam so imeli vietnamski komunisti zmeraj možnost, da se umaknejo preko cone v Severni Vietnam, kajti vedeli so, da jih tam ne bodo preganjale ne naše se saigonske čete. Obenem so rdeči poveljniki lahko mirno dovažali orožje in municijo na fronto, nobena akcija naše armade ali saigonskih čet jih pri tem ni mogla motiti, dokler niso transporti dosegli severne demarkacijske črte.
Prav podoben slučaj imamo ob laoški in kambodžanski meji z Vietnamom. Tam so vietnamske čete dale največkrat povod za velike bitke. Niso še pozabljena imena Plei-ku, Kontom in dr. Zadnje čase so bili vroči boji pri Loc Ninhu in posebno pri Dog To. Loc Ninh leži blizu kam-bodžanske meje, Dok To pa blizu tromeje Kambodža-Laos-Vietnam- V vseh teh slučajih so komunisti poslali v boj ali vsaj imeli pripravljenih za boj 4-6 kompletnih polkov, nekajkrat pa kar po dve diviziji, seveda samih severno-vietnamskih rednih vojakov. V vseh teh slučajih so boji trajali cele tedne, v vseh teh slučajih so nasprotniki trpeli hude zgube in pri tem — niso zmagali.
Na drugi strani niso bile zgube prihranjene našim in saigonskim četam, v vseh bitkah so bile zmage na naši strani, toda nobena med njimi ni imela odločilnega pomena. To je sprožilo vprašanje, ali se ne bi vojskovanje ob meji dalo preprečiti. Padla je ideja, naj bi bila ob meji potegnjena žična ograja, toda ni našla splošnega odobravanja med strokovnjaki. Kaj torej storiti?
Najprvo je jasno, da ni treba obravnavati laoške meje tako kot kambodžansko. Laoška meja teče po hribovitem ozemlju, redko naseljenem, z revnimi prometnimi žilami in še revnejšim prebivalstvom. Poleg tega tudi vietnamsko ozemlje med laoško mejo in morjem ni ravno bogato ne na prebivalstvu, ne na prirodnih zakladih. Zato tudi v zgodovini ni igralo nikoli odločilne vloge.
Drugačen je položaj kambodžanske meje. Prostor med njo in morjem je velik, ima rodovitno zemljo, je gosto naseljen in pomeni gospodarsko hrbtenico Južnega Vietnama. To je posebno važno za Severni Vietnam, ker mora svoje vojake po možnosti oskrbovati iz lokalnih zalog, kjer se pač nahajajo. Ob meji je dalje vse polno malih rek in kanalov, kar vse podaljšuje lokalni promet in bolj koristi partizanskemu kot klasičnemu vojskovanju. Vse to je nagnilo naše strokovnjake ideji, da bi bilo treba ob meji potegniti žično ograjo ali kaj podobnega.
Drugačen je položaj, ako ga gledamo s političnega vidika. V Laosu gospodari Suvana Puma, ki ne skriva dejanskega položaja pred tujci. Prizna, da v velikem delu njegove dežele gospodarijo partizani in da tam njegova uprava sploh ne obstoja. Kjer njegovi uradi kaj pomenijo, skuša uveljaviti načelo nevtralnosti, kar mu pa večkrat spodleti. V Suvani Pumi ima torej Amerika nevtralca, ki ne laže, je pa s srcem na naši strani-
Čisto druge vrste politik je kambodžanski princ Sihanuk. Njegove glavne lastnosti so zvijačnost, nezanesljivost, vihravost, pretkanost nepreračunljivost. Amerike ne more radi dveh stvari; naša federacija mu noče dati jamstva za nedotakljivost kambodžanskih mej in ne verjame v njegovo nevtralnost. Zato naravno bolj zaupa kambodžanskim sosedom: Tajski, Južnemu Vietnamu, Maleziji.
Sihanuk uporno trdi, da je njegova dežela nevtralna. Pa se je pripetilo pred par tedni, da sta dva ameriška časnikarja in fotografa imela priliko, da sta hodila na kambodžanski strani meje proti Južnemu Vietnamu. Tam sta ugotovila, da imajo vietnamski partizani svoje zatočišče, svoja skladišča, svoje zasilne vojašnice itd. Sihanuk se je radi tega silno razburil in trdi, da to ni res. Morda za vse sploh ne ve in misli, da je njegova jeza upravičena. V j Washingtonu so vzeli ta odkritja zares in menda mislijo*
začeti preiskavo o teh odkritjih, kolikor je preiskava sploh mogoča. Vsekako so se radi teh odkritij naši odnosi do Kambodže zopet zaostrili.
Med tem so bile komunistične čete poražene pri Dok To. Kam so se umaknile, ali v Laos ali v Kambodžo? V obeh slučajih bo prišlo zopet na dnevni red vprašanje, kako preprečiti komunističnim vietnamskim vojakom dohod do skrivališč in pribežališč na nevtralnih tleh.
Preiskava meje v Kambodži bo pa obsegala tudi posle, ki se vršijo v kambodžanski prestolici Phnom Penh in luki Sihanoukville. Tam se namreč uvaža blago, ki gre po .tajnih potih čez mejo v roke vietnamskih partizanov. V prestolici in luki cvete verižna trgovina z vsem, kar rabijo partizani, od riža do zdravil. To bo sprožilo nova trenja med Siha-nukom in Washingtonom.
Miru torej ne bo ne ob meji med Kambodžo in Južnim Vietnamom, pa tudi ne v nobenem mestu, skozi katerega doteka blago v roke komunističnim četam.
I BESEDA IZ NARODA
Slovenski misijon v Nici
(Posebej iza [Ameriške Slovence)
NICA, Fr. — Pod tem naslovom, ali nekaj sličnega je pred par tedni naša “Ameriška Domovina” pisala — izpod mojega peresa — kako in kaj je z Nico in misijonom, o katerem sem Vam predaval. Ameriški domovini se v prvi vrsti zahvaljujem za posredovanje.
Nadaljujmo. Čudili se boste morda kako vendar morem, ko naj bi pač vedel, da vsak je svoj vsakdanji kruh v potu svojega obraza . . . Verujem, toda. . . V teh mojih naporih ne gre zame. Jaz sam bi mogel mirne duše poslati onim, ki so več ali manj enako odgovorni (predstojnikom) sporočilo ter reči: jaz ne bom več. Odpovedujem se svoji službi. Mogel bi se umakniti v samostan ter se tam dati na razpolago svojim odgovornim, da naj narede z mano kar hočejo. Gotovo, da pod klavzulo, češ: kakšnega odgovornega mesta mi ne dajajte več. Popolnoma bi se čutil opravičenega za to po svoji 31 letni duhovniški službi v takšnih časih, kot sem jih imel: za po Nemcih izgnane sobrate zidati samostan v Ljubljani v času vojske!, z ozirom na poznejše delovanje po taboriščih, z ozirom na nestrpnost nemštva na Koroškem, kjer sem enako; osem let “služil” in še posebej z ozirom na zadnjih osem let v Nice, kjer naj bi pomagal takšnemu, kakršnemu krščansko srce ne bi smelo odreči pomoči. Rabim besedico “krščansko srce”. Saj isto ne sme biti ravnodušno.
Samemu sebi bi jaz lahko pomagal s takšno odpovedjo, toda, kaj, bi s tem storil? Nekdo drug bi moral stopiti na moje mesto. Morda bi isti ne bil vešč tukaj potrebnega jezika, bil bi morda mlad, neiskušen, brez poznanja položaja, okolnosti, “zvez” in tako dalje. Morda bi v prvih 14 dnevih rekel: Ne, ne, to pa ne . .. Kaj bi se zgodilo z ustanovo za katero se je že dosedaj vložilo toliko neizmernih žrtev ter preko nje tolikim pomagalo?!
Zato, vidite, se mi oglaša moja vest, vest, pravim, ki o njej mislim da kot krščanska ne more biti ravnodušna. K vesti se pridružuje razum, ki je božji dar človeški neumrljivi duši, talent, z ozirom na katerega Gospod upa, da bomo delovali z njim ... Vse to mi pravi, da je moja naloga v tem, da raje prosim, skušam, se trudim, kot da bi se odpovedal.
Prav radi tega smatram to mojo akcijo iz Nice kot S.O.S. klice v krščanski svet.
Kako to?
Ko sem delal osnutek za ta članek, sploh nisem vedel, kdaj bom dobil za znamke, da bom članek lahko oddal na pošto za Ameriško domovino. : Med pripravo, mi je poslal gospod Rev. Milan Kopušar iz Amerike svoj dar ter mi tako spet “odprl vrata”. Ko sem isti dan po sv. maši stopil v kuhinjo misijona, je bila ta prazna. Košček prepečenca . . . Res, dva tri kon-
zervice so se nahajale v ormari kuhinje, pa nisem imel ključa, da bi jih mogel odpreti. Nekdo jih je prinesel na misijon kot hvaležnosten spomin na redovno sestro, ki je veliko storila za naše in pred par leti umrla.
Nikogar, nikogar nimamo na misijonu, ki bi malo vsaj skrbel za “gospodinjstvo”. Slovenka, 47 letna gospodična, ki se je po onem našem apelu v “Naši luči” češ da iščemo nekoga, preselila na misijon, je na smrt zbolela po že predhodni dveletni bolezni. Gospodična Albina ji je ime in je pred par dnevi prestala težko, težko operacijo.
Vsak teden sigurno se predstavi kak slučaj, kjer je treba, je pač treba pomagati. Pred dve-mi tedni slučaj s fantom, Slovencem, ki je koj po prehodu meje v Francijo v dveh dneh moral biti operiran na želodcu.
Dobesedno rečeno: 14 dnevna hrana na misijonu je bila vzeta na “račun” pri trgovcu. Nam bo kdo posodil? Kako bomo pa posojilo vrnili? Na praznik Vseh svetnikov sem nam šesterici (pet novih in jaz) moral sam kuhati. Nekaj makaronov, tri konzerve vzete na “up” . . .
Prišli bodo računi: za elektriko, plin, vodarino . . . Najemnino je treba plačati. “Zakon je zakon,” tako pravijo Francozi. Sicer pa ne samo oni. Je pač samo ob sebi umljivo. Kurjave še sedaj nimamo na misijonu.
Najtežje je to: teden za tednom, mesec za mescem, leto za letom vsa ta teža nad misijonom. Lansko leto ob tem času je bilo popolnoma isto.
Zjutraj, ko se zbudim je moja jutranja molitev — misel — kako bom spet danes reševal “probleme”. Jasno je da ob molitvi polagam vse v roke božje. Zvečer je ista oblika.
Vi mi boste rekli: pater, saj se morda ne splača, truditi se toliko na “tistem misijonu” za ljudi, ki morda kakšenkrat niti “duše” nimajo . . ., ki so “fini” po svojem zunanjem obnašanju, po “bontonu” in tako dalje, toda .. . Res je to, da se lahko dogodi človeku tako kot pravi oni slovenski pregovor: “Če hočeš imeti sovražnika, dobro stori človeku”, res je to, da na kakšno “posebno hvaležnost” človek ne more računati, toda, mirno vam morem reči, da so ti, ki so nekoč prejemali pomoč po misijonu le zelo hvaležni. Dobil sem pozneje večkrat značilna pisma. Kako se rad spominjam družine, ki je šla skozi našo pomoč, pa mi pravijo potem v pismu: “Dobrega Boga v nebesih in vas pater, ne bomo nikdar pozabili.” Vidite, tako je.
Ta članek sem napisal v Ameriško domovino zato, da bi bil v pomoč tistim, ki se angažirajo med vami v delu za pomoč nam. Že zadnjič sem omenjal v članku, da naj bi se jgvili pred vsem tisti, ki bi bili pripravljeni (po svojih močeh seveda!) vsako leto nam kaj malega darovati, kajti, naše potrebe niso od danes do jutri, ampak stalne. Za to ni potrebno nobene pismene obveznosti, ampak takole približna odločitev za nekaj.
V Clevelandu bodo zbirali na ska tega dobrega moža. Čeprav
polo v Baragovem domu, ali v župnijskih pisarnah, v Chicagu pri Ligi, v New Yorku pri g. župniku. Vsak kdor bo hotel, bo že našel način.
Drugič več. Vsa dobra slovenska srca naj prejmejo prisrčen pozdrav! ,Vdani Vam
p. Jakob
Društvo Kras št. 8 ADZ vabi na letno sejo
CLEVELAND, O. — Društvo Kras št. 8. ADZ je bilo ustanovljeno 8. decembra 1912 pri Mr. Franku Walandu na 15507 Saranac Rd., v velikem idealu bratstva, da si pomagamo v slučaju bolezni, smrti in raznih slučajih za izboljšanja človeške družbe in našega delavskega pokre-ta. Takrat še ni bilo Slovenskega doma in meseca julija 1913 je društvo pričelo zborovati v cerkveni dvorani. Bil je izvoljen sledeči odbor: Joseph Demšar, prvi predsednik; Frank Waland, podpredsednik; Ignac Medved, tajnik; Louis Levar, blagajnik; Anton Omahen, zapisnikar. Med leti 1015-1919 se je društvo ves čas potegovalo, da se postavi Slovenski dom na Holmes Ave. Takoj po otvoritvi Slov. doma 1. 1919 meseca .avgusta je društvo imelo razvitje zastave, to je bila prva prireditev v Slov. domu. Od tedaj naprej društvo zboruje v Slov. domu na Holmes Ave.
Leta 1926 je društvo pričelo veliko kampanjo za pridobivanja novega članstva in sicer meseca septembra in oktobra, pristopilo je: v odrasli oddelek 203 članov, v mladinski oddelek pa 117, skupaj 320 novih članov. Slavnostni sprejem in velika veselica se je vršila dne 1. oktobra, 1926 z udeležbo celotnega gl. odbora SDZ. Obe dvorani Slov. doma sta bili ta čas natlačeno polni.
V kampanjskem odboru so bili sledeči: Ignac Medved, predsednik; Ivan Trček, četrto leto tajnik in gl. nadzornik; Louis Jerkič, gl. porotnik; Anton Pu-cel, blagajnik, Louis Opara, zapisnikar in Karel Smrdel, Michael Lah, več let predsednik, in Krist Marc. Glavni Odbor je na tej prireditvi izročil društvu veliko jako lepo srebrno “kupo” v priznanje.
S tem opisom naj se obudi zanimanje vsega članstva za društvo in seje, ker 8. dec. t.l. je 55-letnica društva in dne 9. dec. 1967 je 55-letna glavna seja in volitev odbora za leto 1968. Torej vsak član in članica, kdor je živ in zdrav, naj pride na sejo v soboto 9. dec. t.l. ob 7.30 zvečer v Slov. dom na Holmes Ave.
Vabi,	'
John Trček, nadzornik -----o------
Odlikovanja majorja Rev. Franois Kovašiša za zvesio službovanje v Vietnama
CLEVELAND, O. — Pred dnevi mi je prišel v roke izrezek iz “Forest City News” od 6. jul. t.l. V njem berem o odlikovanjih, ki jih je prejel za zasluge v vietnamski vojski Father Francis Kovačič iz Uniondale v Pennsylvaniji. Preden povem bravcem AD kaj več o tem našem ameriškem slovenskemu rojaku, naj jim za uvod povem, kako sem se kmalu po svojem prihodu v ZDA seznanil z njim, odnosno z njegovo družino.
Po posredovanju Lige katoliških Slovenskih Amerikancev sem pred 19 leti prišel iz begunskega taborišča v Špitalu na Dravi na Laurichovo kmetijo v Uniondalu, Pa. Prvi, ki me je prišel semkaj neki večer obiskat, je bil sedaj že ranjki Fathrov oče g. Karel Kovačič, ki je imel srednje veliko “farmo” kakih 5-6 milj od Lauri-chevih. Zelo sem bil vesel obi-
je bil kmet, je bil izredno razgledan v političnih zadevah, Tudi dogodki iz časa okupacije slovenske zemlje med zadnjo vojsko so mu bili že kar dobro znani. Poleg rajnkega forestcity-skega župnika Francis M. Jev-nika mi je bil ta mož odtlej naj-bližji ves čas mojega skoro štirimesečnega pennsylvanskega farmarjevanja. Kadar je le utegnil, se je zvečer za uro ali dve pripeljal do mene. Nekoč konec tedna pa je prosil mojega gospodarja, ali bi me smel čez nedeljo vzeti k sebi. Takrat sem spoznal pobliže tudi njegovo lepo in dobro družino. Vsakokrat pred jedjo in po njej so molili, enako so tudi vsak večer kleče opravili sv. rožni venec in avretanske litanije Matere božje. Kovačičeva mama so molili naprej, vsi drugi smo jim lepo glasno in razločno odgovarjali. Resnično, srečnega sem se počutil v njihovem domu. Takrat sem se tudi seznanil z današnjim Fathrom Kovačičem; v o-nem času je bil šele bogoslovec, ki je v počitnicah na domu o-pravljal prav vsa kmečka dela kakor drugi njegovi bratje. Kovačičevi so v tistem času dajali mleko v mlekarno, razen tega pa oddajali svoje poljske pridelke v glavnem slovenskim strankam v kakih 12 milj oddaljenem mestecu Forest City. Skromen zaslužek za veliko družino, pa sta vendar vladala v njej prijetno družinsko veselje in zadovoljnost.
Father Francis Kovačič je bil meseca novembra 1965. leta poklican v vojaško službo v Vietnam. Rok svoje vojaške službe je odslužil letos meseca junija. Za svoje zvesto, požrtvovalno in junaško službo kot vojaški kurat je prejel naslednja odlikovanja: the Vietnam Service Medal, the Vietnam Campaign Medal, the National Defense Medal, the Air Medal with 1st Oak Leaf Cluster for meritorious service in connection with military operations against a hostile force, the Bronze Star Medal for Heroism in končno še the Legion of Merit for “exceptionally meritorious conduct in the performance of outstanding service” kot brigadni kurat “of the 101st Airborne Infantry Brigade.”
Odlikovanjske diplome, ki jih je Father Kovačič prejel obenem z vsakim svojim odlikovanjem, pa pričajo o njegovih delih, za katera je prejel posamezna odlikovanja. V petkovem angleškem delu AD je par teh besedil objavljenih v izvirniku ter naj bi jih tam naši bravci prebrali.
Major Father Francis Kovačič je po odhodu iz Vietnama ostal še naprej v ameriški vojaški službi. Nadrejene vojaške oblasti so ga namreč poslale “at the Army Command and General Staff College at Fort Leavenworth, Kansas, t.j. na ameriško vojaško ustanovo, na kateri se pripravljajo častniki za višja komandna mesta in za naj višje štabne položaje.
Rojaku Fathru Frančišku Kovačiču, ki ima med drugim tudi v Clevelandu še več drugih znancev in prijateljev, prisrčne čestitke z iskrenimi željami, naj bi ga varovala Bog in Mati božja, katere goreč častivec je že od svojih zornih let.	J- S.
IZ NAŠIH VRST
FOREST CITY, Pa. — Cenjeno uredništvo Ameriške Domovine! Ker iz datuma v naslovu vidim, da mi bo naročnina na naš lepi list Ameriška Domovina kmalu potekla, isto obnavljam za eno leto.
Ameriško Domovino zelo rada berem. Prinaša mi zanimive splošne novice, piše nepristransko o slovenskih zadevah, priobčuje dopise rojakov in lepe povesti. Čeprav sem z listom nad
vse zadovoljna, še vedno zelo pogrešam zabavno kolono “Če v’rjamete al’ ne”, ki jo je pisal že davno pokojni James Debevec. On že pri Bogu mir uživa, mi stari naročniki pa se ga še vedno radi spominjamo.
Lepo pozdravljeni vsi v uredništvu kot tudi vsi čitatelji tega našega lepega lista, kateremu želim veliko naročnikov.
Mrs. Mary Shivitz * * *
PEORIA, 111. — Cenjeno u-redništvo! Ker mi bo naročnina kmalu potekla, jo s priloženim čekom obnavljam zopet za eno leto.
Ne bi mogel biti brez Ameriške Domovine, katera nam prinaša mnogo splošnih zanimivih novic ter lepe, kratkočasne povesti, katere tako radi beremo.
Bodite vsi prav lepo pozdravljeni!	James Terlep
* * *
HAMILTON, Ont. — Spoštovani! Po krajšem času se Vam zopet oglašam. Zadnjič, ko sem Vam poslal naročnino, se Vam nisem nič zahvalil za ves trud, ki ga vlagate v izdajanje slovenskega časopisa Ameriške Domovine, katera redno izhaja v Clevelandu in obiskuje številne Slovence, raztresene po vsem svetu. Kar poglejmo v Ameriško Domovino! V njej najdemo članke, ki so jih napisali Slovenci, ki živijo na vseh kontinentih sveta ne samo na ameriškemu. Iz teh člankov lahko razvidimo, da Ameriška Domovina ni poznana samo v Ameriki in Kanadi, pač pa po vsem svetu. Tako je prav in ponosni smo lahko na to! Veliko poslanstvo vrši ta časopis med nami Slovenci, obvešča nas o zapletenih in resnih svetovnih dogodkih. Toda pustimo to, ne bi želel zaiti v politiko, ki ni prav nič lepa. Naj raje povem svoje mnenje glede časopisa samega.
Najprej bi rad omenil, da ga zelo neredno prejemam. Vem, da to ni Vaša krivdaj pač pa krivda pošte. Res bi list lahko bolj redno prihajal k nam, saj Cleveland ni tako oddaljen od Hamiltona.
Ko časopis dobim, pogledam najprej na drugo stran, če je kaj Novic iz Slovenije. Ta rubrika mene najbolj zanima, le žal, da je bolj redka. Vem, da tudi drugi naročniki najraje to čitajo-Vsak rad ve, kaj je doma novega. Pereče točke reklame pa se ne bom dotaknil. Samo to vem, da jo je na tem kontinentu veliko preveč v vseh listih, tudi v.......
Drugače pa mi je list všeč in sem zadovoljen z njim. Želih1 Vam mnogo uspeha pri nadalj' nem delu in listu še dolgo življenje!
Lepe pozdrave vsem!
Štefan Plevel
* * *
TORONTO, Ont. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam Vah1 naročnino za prihodnje leto. Lepo pozdravljam vse, ki sodelujete pri tisku. Želim Vam mno' go uspeha pri nadaljnemu delu-S. Bobneč
* * *
MASSILLON, O. — Spošto' vani upravi Ameriške Domovi' ne! Vaše obvestilo sem dane^ prejel. Takoj Vam priloženo p11' šiljam $16.00 za obnovo celo' letne naročnine.
List redno prejemam in seh1 zadovoljen z njim zaradi njeg°' ve objektivnosti. Želim Vah1 mnogo novih naročnikov, lepe' ga, prazničnega razpoloženja zžl božič ter srečno in uspešno vo leto 1968. Iz srca Vaš uh' ročnik
Jožef Sladič * * *
TORONTO, Ont. — Spošto' vana uprava! Hvala Vam za ob' vestilo za poravnavo naročnih6' Ker sem že veliko let naročal Vašega lista in sem vsesplošhj zadovoljen z njim, zato zoPej obnovim naročnino še predno h1 poteče. Z najlepšimi pozdravi' Frank Petriči1
AMERIŠKA DOMOVINA,
r«
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Po Inovih receptih 1 is 'kitaro lin plesom
“Preveč govorimo o nekih novih prijemih in metodah. Sta rejši zaradi tega izgubljajo pogum in mislijo, da so za v staro šaro. Mladi pa mislijo, da bodo rešili duše s kitaro in plesom. Krščanstvo je še vedno bistveno nadnaravno dejstvo in zato bo nujno neuspešen tisti, ki ne bo gradil na nadnaravnih temeljih. še vedno mora Kristus po meni učiti, reševati in pričeva-ti.” ,
Gornje besede so bile povedane predvsem za dušnopastir-sko področje. Napisal jih je tajnik medškofijskega katehetskega sveta v Ljubljani g. Anton Smerkolj. Ne veljajo pa samo za Slovenijo, temveč tudi za nas po svetu in mi bomo rekli predvsem nam v slovenskem Torontu. Vse drugače bi v verskem oziru zgledala naša skupnost, če bi po gornjih navodilih uravna-li delo med ljudstvom. Tako 'no pa že začeli s “kitaro in lesom” v želji, da bi na lahek čin pritegnili ljudi in obdr-a mlade. Te želje pa se je držala še druga, da bi na lahek način zaslužili dolarje za odplačilo dolgov. Bili so nekateri, ki so se jim ti novi “prijemi” upirali in niso soglašali z novimi “metodami”. In kaj so dosegli? Pristaši novih “prijemov” so jih proglasili za nazadnjake in so jih osmešili, češ da ne razumejo novih časov in novih krajev. In posledice? Obilje in udobje naraščata, duhovnost pa gine. Smisla za poklice, po katerih naj bi “Kristus učil, reševal in pričeval”, med nami ni opaziti.
'Poskusimo vsebino gornjih misli ljubljanskega kateheta Prepisati tako, da se bodo nanašale na narodno-kulturno področje. Nekako takole bi se glasile:
Tudi pri narodno-kulturnem delu preveč govorimo o novih Prijemih in metodah. Starejši kulturni delavci izgubljajo pogum in mislijo, da so za staro suro. Tako pogosto namreč mo-rajo poslušati: ‘igre, kulturni večeri, to ni za današnje dni; nekdanje organizacije so se preživele; knjiga, časopis, to je predrago, sicer pa ni časa za branje.’ Iliadi mislijo, da služijo kul-turi naroda s kitaro in plesom. ■Karodna zavednost se šteje po Udeležbi na banketih in veseli-cah. Kulturno, narodno delo je Pa še vedno udejstvovanje, ki po vačini pripada duhovnemu ob-močju in zato bo nujno uspešen 16 tisti, ki bo gradil na duhovnih temeljih. Še vedno je treba, da kulturni delavec uči, rešuje Pred materjalizmom in nepre-stano z delom izpričuje to, v kar
Veruje.
“Ne bomo rešili “mladine”. Gladine ni; so posamezniki, po-samezne duše. Z njimi se bom ^anes, ne slučajno — po Kristu-Sovi volji — srečal, k njim me Kristus poslal. Za božje kral-lestvo je še vedno treba vsak-^nnjega, celotnega truda, potem °do mladim kaka trenutna “sre-canja” kaj koristila. To so ve-^eh duhovniki pred nami in so reševali; isto moramo vedeti tu-današnji oznanjevalci resni-Ce> če naj bomo res moderni.” (isti avtor, kot zgoraj).
Tudi gornje besede so napi-^ne 2a onej ki se trudijo v du-
|meznikom po Kristusovi volji. Oznanjevanje resnice z osebnih stikov, to so moderni recepti. Moderni zato, ker so preizkušeni, ne zato ker bi bili novi, moderni, ker so uspešni.
Če so ti recepti moderni na dušnopastirskem področju, niso nič manj veljavni na narodno-kul turnem. Ker vsebujejo načela, ki so vedno in povsod veljavna, se zdi, kot da so napisana za nas in za naše razmere. Vemo, kako težko je danes pripraviti kulturno prireditev ali proslavo narodnega praznika. Sodelavcev manjka. Kako težko je z udeležbo. Vabila razdeljena pred cerkvami tako malo zaležejo; vabljenje po časopisih tudi. Med nami je mnogo brezplodnega ugotavljanja, kot n.pr.: ljudi te stvari več ne zanimajo; mladina gre svoja pota in naših prizadevanj ne razume; nismo jih znali ob pravem času pritegniti; dali jim nismo pri'
Či
ena pastirstvu. Avtor hoče re-
h ha nič ne pomaga vsa orga-l2ifanost okoli cerkve in dvo-^nne, ki naj bi reševala mladino. e bomo rešili mladine” hoče Cl> če ne bomo reševali po-Beznikov. In pot reševanja je "m° ena: od hiše do hiše, od ^anovanja do stanovanja, od Se do duše. Srečanja s posa-
klavž me je vodil v tisto poslopje. Na sredi je bil velik hodnik, na obeh straneh pa sobe. Stopila sva v eno izmed njih, a ni bila prava. Pokazali so nama drugo. Vstopila sva in videl sem, da je v tisti sobi zasedalo sodišče. Tožilec, sodnik in porotniki so sedeli notri. Takoj, ko sva prispela, se je začela razprava proti meni. Videl sem in zavedal sem se, ko so govorili tožilec, sodniki, porotniki, a nisem ničesar razumel. Sv. Miklavž je nastopil kot moj zagovornik. Ko so vsi povedali svoje, je sv. Miklavž pristopil k
očem, da čutim se tembolj človeka, čim bolj sem odmaknjen ljudem.”
Duhovne vaje bodo prilika za tako odmaknjenost svetu, dre-nju, skrbem in delu. Vsak bo lahko vsaj dva dni sam s seboj in s svojim Bogom. Kako boš znal govoriti z ljudmi in ljudem, če ne znaš v tihoti govoriti s seboj in sam sebi? Mogoče pa znaš vsaj poslušati? Pridi torej, ti bo On govoril, ki ti je življenje dal.
Duhovne vaje bodo v domu duhovnih vaj v Port Credit. Začele se bodo v petek zvečer 15. decembra. Zaključek bo pa v
meni, me potrkal po rami in mi1 nedeljo 17. decembra. Za telesne dejal: “Pravdo sva dobila, opro- potrebe bo dom poskrbel v naj-
ščen si.” Vrnila sva se domov.
Drugi dan sem se zbudil, vstal in bil popolnoma zdrav. Sosedje so se mi čudili, ko sem hodil po vasi. Vedeli so namreč, da sem še prejšnji dan visel med življenjem in smrtjo.
Nikdar ne bom pozabil tiste ^ bolezni in tistih sanj pred 30 . ■ leti in nikdar sv. Miklavža, od-
boljši meri. Za duhovne potrebe bosta pa vsakemu udeležencu pri roki duhovnik in Bog. Nasvidenje!	Por.
mernih društev in podobno. G. Anton Smerkolj prav pravi: “Mladine ni”. Pač pa so sinovi in hčere slovenskih staršev, verniki slovenskih župnij, člani slovenske skupnosti.
Če hočemo poživiti narodno-kulturno delo in dvigniti pravo zavest, se bo treba oprijeti edino uspešnega recepta: oseben stik, osebna srečanja, prijateljsko prepričevanje, načrtno obiskovanje, skratka v trudu in znoju bo treba zopet poiskati in zbrati vse, kar slovensko čuti. In to ni nemogoče, kjer je dovolj dobre volje do dela.
Kaj pa naša mladina? Oče in mati se prva srečata s sinom in hčerko. Ko še nihče drugi nima vpliva na njuno mladež, ga imata že onadva. Kjer sta bila oče in mati voljna in sposobna prenesti svojo slovensko zavest in slovensko vsebino svoje osebnosti na otroke, tam ni tarnanja, ‘da smo mladino zgubili”. Edino tam je možnost, da bo na take sinove in hčere slovenskih staršev mogla blagodejno vplivati slovenska šola. Taki mladinci se bodo radi pridružili slovenskim organizacijam. Imamo pa primere, kjer so starši vidni in aktivni člani slovenske skupnosti, otrokom je pa ta skupnost tuj svet. Takega stanja pa niso krivi ne vodniki, ne društva, krivi so starši, kajti nadomestka za starše ni. Nihče ne more postaviti ne v verskem, ne v na-rodno-kulturnem oziru tistega temelja, kot morejo to starši. Ugotovitev “mladine nimamo” je zato samo priznanje osebne nemoči pred lastnim zarodom.
Zaključek teh razmišljanj bi torej bil: Nazaj k osebnim odnosom, k osebnemu vplivanju in k prijateljskemu srečanju bodisi med odraslimi, bodisi med starši in otroci.
*
Iv. Miklavž - odvetnik in jzagovomik
Bilo je leta 1937. Imel sem tedaj 19 let. Nenadoma sem hudo zbolel. Zagrabila me je pljučnica. Tedaj še ni bilo zdravil, kot jih poznamo danes. Zdravnik je moji mami zapovedal, naj skrbno pazijo name. “V sedmih dneh se bo pokazalo”, je rekel, “ali bo fant ostal ali ga bo pobrala bolezen.” Ležal sem v vročici in bledlo se mi je. Pravega spanja ni bilo. Ko je prišla sedma noč, so blodnje izginile in sem nenadoma zaspal. V globokem spanju pa sem živo sanjal. V sanjah sem videl, kako je k moji postelji pristopil sv. Miklavž. Prijel me je za roko in me odpeljal ven na neko višino, ki je bila vsa pokrita s snegom. Ko sva dospela na vrh,
vetnika in zagovornika. Tako je končal svojo resnično življen-sko zgodbo Mihael Kristin.
Prosil sem ga, če jo lahko objavim. Dovolil je. Naj jo tudi ctroci preberejo, da bodo vedeli, da je Miklavž svetnik in da je postal svetnik, ker je bil poln dobrote in je rad pomagal ljudem. V spomin na njegovo dobroto je včasih v noči od 5. na 6. december vsako leto “Miklavž nosil”.	Por.
Obred ustoličenja koroških vojvod prodira ! iv svet 1
Nova knjiga prof. J. Felicijana, ki v angleščini dokazuje, da je obred koroških -vojvod vplival na ameriško izjavo o neodvisnosti, je začela vzbujati pozornost. V zadnji Kanadski Domovini smo na tem mestu objavili, da knjigo v Kanadi raz-
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
XXXIX
Prav točno se ne spominjam a zdi se mi, da smo se šele tretji večer po odhodu iz Rotermana ustavili v Dutovljah na Krasu. Izstopili smo in v varstvu noči, da nas niso opazili iz italjanskih visečih balonov, ki so jih z dnevom vred spustili visoko v zrak, da so z njih imeli pregled daleč nazaj za avstrijsko fronto. Te velikanske balone, napolnjene s snovjo, lažjo od zraka, so imeli pritrjene na zemljo in na okroglem valjarju pritrjenih vrveh, ki so jih zjutraj odvijali, da je plaval balon v zrak, zvečer jih pa zopet privijali in potegnili balon k zemlji. Seveda so pa i-meli isto napravo tudi Avstrijci. — Koliko časa bi tak balon danes visel v zraku . . . ? Torej, to prvo noč, kolikor jo je še bilo, smo prišli do Koma. Bili smo lačni in zaspani. Dobili smo vsak en četrt komisa in malo “kave”. Nato smo polegli po skednjih in
v ambulanti, tretji dan so me pa priredili k tehnični četi, ki je opravljala najrazličnejša dela na fronti in med frontama, med sovražno in “našo”. In seveda to samo ponoči. Že pred dnevom smo se morali potegniti nekam nazaj v bolj varen prostor, vsaj v toliko, da nismo bili dosegljivi sovražnim puškinim kroglam.
Zakaj sem padel v tisti baraki s pograda? Samo čez rob tiste jame, v kateri smo se mi nahajali, je bila druga, v kateri je bil nastanjen velik top, ki je na določen čas bruhnil iz sebe granato v premeru 42 centimetrov proti sovražniku. Vselej, kadar je ta zverina zarjula, se je zemlja daleč na okoli zamajala in stresla. Vsi predmeti v okolici so se premaknili. Jaz sem se najbrž v spanju premaknil bolj na rob trdih desk, pa je bilo treba samo še tistega sunka in sem bil na tleh. Tudi drugi so mi pozneje pravili, kako jih je ob vsakem strelu premaknilo,
ropo padlo v drugi svetovni voj ni le 1,554,463 ton. Preračunano na prebivalstvo v Vietnamu, je padlo 100 funtov bomb na vsako vietnamsko glavo, na kvadratno miljo to nanese 12 ton. V vsej korejski vojni ni bilo porabljenih niti 800,000 ton bomb. Na Vietnam je padlo trikrat toliko bomb kot na vseh naših bojiščih na Tihem oceanu.
Če pomislimo, kako daleč je bilo treba prevažati bombe in kako daleč morajo letati bombniki, da dosežejo svoje cilje, so gornje številke zgovoren dokaz o proizvajalni zmogljivosti ameriške vojne industrije, seveda pa tudi grozoten dokaz, kako mora vietnamsko prebivalstvo trpeti od bombardiranja.
Ne smemo pa pretiravati. V teku debate o odhodu obrambnega tajnika McNamare je prišlo na primer na dan, da ciljanje naših bombnikov ni bilo prav do zadnjega na zadovoljivi višini. Glavni vzrok je pomanjkanje izvežbanih pilotov. Komaj pilot j e dobijo potrebno prakso, pa imajo v smislu predpisov o rotaciji pravico do umika od zaposlitve na letalih. Ako Dombniki ne ciljajo zadovoljivo, kam pa potem padajo bombe? V mestih gotovo na civilno pre-
celo d0 enega metra po deskah, bivalstv0; na deželi _ B na katerih ni bilo ndbene opore'	.	~ .	...
ali zadržka. Vendar pa mislim,1
kov.
prodaja in razpošilja Slovenska šupah, kjer je pač bilo kaj pro-
pisarna. Mohorjeva družba, ki je knjigo natisnila in izdala je nastavila ceno za Kanado na $6.00.
Slovenska pisarna, ki je prevzela nalogo, da knjigo spravi med rojake in z njihovo pomočjo na vsa tista mesta, kjer bo slovenskemu imenu in kdaj tudi slovenski bodočnosti koristila.
Zato smo že zadnjič prosili, naj bi vsakdo, ki bo knjigo kupil, plačal eno zase eno pa, da jo bo Slovenska pisarna poslala, kamor se nam zdi potrebno. Ta ideja se je že prijela. Prvi, ki je segel po knjigi je plačal štiri izvode. Drugemu smo knjigo sa-
stora in prespali dan.
Čudim se sedaj, kako malo je imela Avstrija zaloge živeža in kako slabo je bila založena za vojsko. Še eno leto ni minulo, pa je že vsega primanjkovalo. In vojaki smo naravnost stradali, tako na fronti kot v zaledju. Kazala je samo zunanji blesk in mogočnost in s tem zakrivala notranjo gnilobo, da je mogla držati narode, zlasti slovanske, pod strogim nadzorstvom — diktaturo.
Ko se je narejala noč, smo se odpravili naprej proti fronti. U-I stavili smo se tam blizu Žeznih
mo po telefonu ponudili in je'vrat> v neki večji kraški kotli-takoj plačal dve. Enako tretji. nT ki je imela v sredini precej Tak začetek daje dobro upanje., vekko leseno barako. V tej ba-Ali smo Slovenci v Kanadi pri- raki smo se nastanili v največji pravljeni žrtvovati 300 do 400 temi in tišini. Jaz sem zlezel dolarjev, da to knjigo kupimo in
jo razpošljemo na prava mesta, da bodo o njej in o slovenskem narodu razpravljali in pisali znanstveniki, univerze in ljudje, ki bodo kdaj znova predstavljali meje v Evropi?
Naročila in plačila sprejema Slovenska pisarna v Torontu. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave.,
Toronto 4, Ont.
* * *
In eno samo spoznanje
“In eno samo spoznanje zdaj jasno je mojim očem, da čutim se tembolj človeka, čim bolj sem odmaknjen ljudem.”
Tako je zapel pesnik A. Medved. Kako težko se je danes odmakniti ljudem. Vse se drenja, kot da bi svet postajal prenapolnjen. Ljudje so drug drugemu na poti; zato so tako živčni. Verjetno je zato vedno manj, “človeka” v njih.
Fantje in možje, kaj pa če bi
sem videl veliko planoto in na poskusili, kar sam sebi svetuje njej ogromno palačo. Sv. Mi-' pesnik ... “zdaj jasno je mojim
na gornji pograd in.kmalu zaspal. Povedali so nam, da se bomo prihodnjo noč potegnili naprej tja nekam proti Kostanjevici v strelske jarke. Naj bomo na to pripravljeni. Sicer me je to obvestilo stisnilo pri srcu, a ne toliko, da bi mi vzelo spanje. Ponoči sem se pa kar naenkrat znašel na tleh barake. Sicer nisem vedel, kje pravzaprav sem, a vendar sem si toliko osvežil spomin, da sem se domislil, da sem moral pasti s pograda. A zakaj, nisem vedel. Obležal sem tam in čakal, ker zdelo se mi je, da vstati ne bi mogel. Ne vem, kako dolgo je trajalo, da je prišel dežurni skozi barako. Osve-til me je z žepno svetilko, malo brcnil vame in mi dejal, naj grem nazaj na pograd. Poskusil sem vstati, pa se skoraj nisem niogel premakniti. Obenem me je pa prijel krč v trebuhu. Postal sem popolnoma trd in se onesvestil. Prebudil sem se v zasilni ambulanti v gozdu nad cesto, ki pelje iz Komna proti Rihenberku. Dva dni sem ležal
ve kam. Tako trdijo nasprotniki
.	, v x	(bombardiranja, Pentagon pa še
da me krc v trebuhu ni zagrabil ’	.____,	v. ...	v.,
,	, v . . ni mogel ovreči njihovih ocit-
radi tega padca, pac pa radi hrane in zmrzlega kruha, ki sem ga
jedel v Rotermanu na gornjem •v.	■ v	,
Štajerskem — pri kadru našega MlNSsCfi C1FI3V6 SS ¥S3|
bataljona. Že na poti v vlaku'gQ§|jg||gj.g|jg zdfOŽUJGjO
me je črvičilo, potem je pa Se ZDRU:ŽENI NA
padec doprinesel ta svoje.	U, .	.	.	_^T
,iv , v .	.	. |Na prigovarjanje ZN admini-
Delo pri tehnični četi ni bilo stracije se je sredi Afrike do-prijetno in ne kratkočasno. Cele govorij0 bar jg malih republik noči so letele čez nas osvetlje- za tesnejge gospodarsko sodelovalne rakete, enkrat od ene in vanje s končnim ciljem carin-zopet od druge strani. In ob s^e }n denarne unije. Zaenkrat vsaki se je bilo treba piihuliti skušaj0 poenostaviti medsebo-k tlom, da nas ni sovražnik opa- jen biagovnj jn osebni promet, zil. Večkrat nismo mogli pona- Ustanovlle so že skupno narod. rediti najnujnejšega m ze smo nQ banko_
morali bežati pred dnevno svet-, Veliko ' zanimanja in dobre lobo. Ko smo se ob enajsti ofen- volje za gospodarsko skupnost živi pomaknili naprej skoraj do kažejo tudi Marok0) Alžirj Xu_ Piave, so me zopet pridehli k nizija in Libija) toda politična moji četi v našem bataljonu. To trenja med njimi ovirajo hitrejši mi je bilo kar po volji, cer pri razvoj v smerj kompletne go-tehnični četi mi je bilo vse tako spodarske skupnostL
nekako tuje.	J gedaj se Kenija, Tanzanija in
Naš bataljon se je takrat, ko Uganda zopet pogovarjajo o svo-sem jaz prišel zopet k njemu, j j gospodarski povezanosti. So jo nahajal v Portogruaro. A že par jmej2; dokler so bile angle-dni posem, smo se premaknili ške koionije. Ko so postale ne-dalje v Latizano in še dalje v odvisne so se tudi gospodarsko Mota pri Livenci. V bližini te- osamosvojile; že 1. 1964 so pa ga mesteca, morda le nekaj ki- zopet ustanovile tako skupnost, lometrov proč, smo imeli v oskr- k^ je umrja že ob podpisu pobi precej veliko skladišče gra- godbe. Sedaj se skušajo na po-nat, šrapnelov in raznega druge- bud0 Tanzanije zopet sporazu-* ga streliva. Bila je velikanska	0 tistih vprašanjih, ki se
lesena baraka polna streliva, o- dajo dobro rešiti le v sodelova-krog nje, tik ob steni, je pa bil^nju. Keniji je taka skupnost po-kak meter širok in toliko dvig- (trebna, ker rabi tuje trge; Tan-njen lesen hodnik, po katerem zanjjj je potrebna, da se osvo-se je sprehajal vojak, ki je stra- bod- odvisnosti od Rodezije in žil skladišče. Kakih 100 metrov )Južne Afrike Tanzanija pa ne
proč od tega skladišča se je na_, more pozabiti dobrot, prejšnje bajala velika žaga za rezanje
hlodov v deske in podobno. Ve-
gospodarske skupnosti. Zato u-
j pajo, da se bo sedanji poskus likanske kupe hlodov so od ne- | posre^ji
kje priplavili in jih potem do- j	______o_______
važali na to žago. Narezane des- *»> «	!	"VI *’
ke in drugo uporabno robo so	^^šflKaClja
potem nakladali na nasprotno y jjggj stran zagsi krajnike, zamovce in .■	■
vse drugo, kar ni bilo za drugo (UpiliilllUlS uporabo kot za ogenj, so pa od-1 SAIGOn, J. Viet- — Ameri-lagali na prostor med municij- gk- diplomat Komer, ki vodi paškim skladiščem in žago. Te od-J cifikacijo y južnem Vietnamu, višne robe je bilo nametano in je na svoji tiskovni konferenci
odloženo na ogromni kup, ki daj siedeče številčne pojasnila je bil že precej višji kot poslop- 0 stanju pacifikacije.
je skladišča. Na drugi strani, 0d približno 18 milijonov juž-skladisca je pa bilo vse zarasce- nih Vietnamcev živi nekaj nad no z grmovjem in malo višjim n milijonov v krajih; kjer pa_
goz mm orevjem.	cifikacija ni potrebna, ker tam
(Dalje sledi)
v drugo skupino pa spadajo vasi, ki so čisto pod partizansko kontrolo.
Na terenu zunaj mest se udejstvuje 222 ameriških “svetovalcev”, ki redno poročajo o razpoloženju prebivalstva: Njihova poročila so podlaga za presojo položaja v vsej deželi. Poročila prihajajo redno, toda niso zmeraj kompletna. Drži le ena številka: 3,989 vasi z 2,804,000 prebivalci je pod stalno rdečo kontrolo.
Poslanik Komer je dalje izjavil, da so podatki plod opazovanja in presoje, zato napake v zaključkih niso izključene.
Grobo povedano: Pacifikacija je še zmeraj le v povojih, prerokovanja o njeni bodočnosti pa več kot tvegana.
Najbolj motorizirana dežela Evrope
STOCKHOLM, Šved. — Švedska je najbolj motorizirana dežela vse Evrope, saj je tam v rabi 750,000 avtomobilov, 350,000 motociklov in 250,000 motoriziranih biciklov.
Na Švedskem živi okoli 8 milijonov ljudi. Dežela je obsežna, pa sorazmerno redko naseljena. Najgostejše je naseljen njen južni del.

CLEVELAND, O. Moški dobijo delo
Oskrbnik
Iščemo zakonski par, da bi skrbel za majhno poslopje s stanovanji. Za več pojasnila kličite 261-0430.
(236)
MAU OGLASI
V najem
2-sobno stanovanje za $30 in 3-sobno stanovanje za $36.50, v fari sv. Vida, vroča voda. Kličite FA 1-3204.	(x)
V najem
Oddamo 5 sob, 2 spalnici, zgoraj na 3553 E. 82 St., tel. 271-0038.	(234)
Stanovanje v najem
Lepo 5-sobno stanovanje v duplex hiši, blizu cerkve sv. Vida, se odda v najem. Za pojasnila kličite: FA 1-3204.	(x)
V najem
Tri neopremljene sobe, kopalnica, furnez, na 1193 E. 60 St. Dobite ključ v trgovini ali dičite HI 2-2009 po 7. uri zvečer.	(236)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico zgoraj, prednost ima vdova ali starejši par, blizu Euclid Beach. Kličite IV 1-7115.
(234)
Lastnik prodaja
enodružinsko, 4-sobno hišo, med E. 185 in 200 St. Za pojasnila kličite: 942-3852.	(236)
V najem
Petsobno stanovanje oddajo na 7211 Superior Avenue, Suite No. 2. Kličite HE 1-7387.
—(236)
ni čutiti nobenega odločilnega vpliva partizanov in terencev.
Nad 3.5 milijona živi v velikih mestih, kamor ne prihajajo ne gverilci ne partizani, pač pa te-renci in njihove organizacije.
Ostalo južno vietnamsko prebivalstvo je,pa treba deliti v dve WASHINGTON, D. C. — Iz skupini, ki sta približno enako Pentagona poročajo, da je od veliki: V prvo skupino spadajo	palriico	in lastnim vhodom	se
15. julija 1965 do 15. novembra vasi, ki so deloma pod kontrolo	odda na 7004 Hecker	Ave.
padlo na Vietnam 1,630,500 ton saigonske vlade, deloma pa pod	Kličite	EN 1-0036.
Ha Vietnam padlo več bomb kot na Evropo v dragi svelOTf?! vojni
Euclid
Colonial hiša, 3 spalnice, klet in razvedrilna soba, garaža za 2 kare, severno od Lake Shore Blvd., in Holy Cross cerkve, privilegija za kopanje.
Eastlake
Nove ranch hiše, 3 spalnice, vgrajene peči, li,4 kopalnica. $15,700 brez kleti, $17,700 s kletjo. Popust za barvanje in dekoriranje.
VINE
W. F. Pierce, Broker 35165 Vine St. WH 2-4440
(5, 6, 8 dec)
V najem
3-sobno opremljeno ali neopremljeno stanovanje s ko-
letalskih bomb, dočim je na Ev- kontrolo terencev in partizanov;
(234)
AMERIŠKA DOMOVINA,
n\ml krivdi
(Povest. Spisal F. Ks. Steržaj.)
“Ker — si — neumen.” ^la sina? In to samo zato, ker Sesedel se je na klop. Ni,ga nisi mogla videti. Uničila si
Vedel, kaj se godi okoli njega. Neka slabost se ga je prijela, a to samo za nekaj hipov. Nato pa je planil po koncu, pre-vrgel stol in zdirjal na piano.
Drugo jutro ni bilo sledu o njem. Nihče ni vedel, kam je šel, kam je izginil.
VI.
Štiri leta so minila po teh dogodkih.
sina! Kje je? — že tako dolgo in ni sledu o njem! — Zakaj? — Kaj je zakrivil? Vsega, vsega je kriva samo ona —.
Dan za dnem jo je vznemirjala vest. Kar ni imela miru. Zdelo se ji je, da tega ne bo [mogla prenesti. In pri tem je trpela. Trpela je duševno in telesno. Vidno se je starala. A ni bilo samo to. Ni bila sa-
Okoli Matjaževega domova- mo ona nesrečna, bila je tudi nja je bilo zamrlo življenje, hči Rezika. Zalar je izsekaval Nič več ni bilo one navadne gozde, prodajal, pil in — igral.
živahnosti, katera se opaža na velikih kmetskih posestvih.
Nekam tiho je bilo. V hlevu, ki je bil prej poln najlepše živine, sta mukali dve suhi kravici.
že četrto leto je gospodaril Zalar. Kako? — O tem so pričali prazni gozdovi, od hlodov razvlečene, razorane senožeti in njive.
Takoj, ko je bil prevzel Matjaževo, so se oglašiali upniki, drug za drugim, dan za dnevom. Nihče ni vedel, da je toliko dolgoval, niti žena ne.
Ni mu ostajalo drugega: lotil se je gozdov. Ko je začelo snežiti, nekaj dni potem je poslal v gozd celo kopo delavcev.
Glasovi lačnih sekir so peli po prej navadno tihem gozdu žalostno pesem. Smreka za smreko, jelka za jelko je padala z glasnim truščem na tla.
Matjaževka je ostrmela. Nepričakovano ji je bilo to. Ona ki je bila tako ponosna na svoje nedotaknjene gozdove, si kar ni mogla misliti, da bi bilo to res.
In vendar je bilo res. Zamolkli uds.rci sekir, ki so se čuli iz gozida, so pričali o tem.
Bolelo jo je, da se je tako varala o .zetu; grizlo jo je in nevolja se je je lotevala. Dala je dušika tej nevolji in očitala zetu, kaj dela. A oni, prej tako tihi Zalar — se je sedaj pokazal. Kričal je in razbijal, češ, da je on gospodar, da je bilo joj.
Žiaprla se je v zgornjico.
I:n tedaj, ko je bila tako na samem, tedaj se ji je začel pridruževati gost, neprijeten gost. Njena vest, oni glas, ki ga prej ni hotela poslušati, oni glas jo je obiskoval, vznemirjal. Medno bolj, vedno glasneje ji je očital: Prav je . . . Ka-
In to dan za dnem, skoro brez prestanka.
In vso to bedo je gledala, \tso to žalost, in vse to je zakrivila ona.
In lasje so se srebrili, gube so se večale, solze so ji polzele po razoranem licu.
Krivica, ki jo je naredila sinu, se je maščevala nad njo.
A da bi bilo samo to!
Toda ni bilo . . .
Zima je prišla, že četrta, odkar ni vedel nihče o Francetu. Kakor bi se bil vdrl v tla. Najmanjšega sledu ni bilo. Poizvedovali so na vse mog-oče načine za njim. France je bil izginil.
Zima je bila prišla, tako kakor vsako leto, z mrazom in debelim snegom, ki je pokril vso pokrajino. Bila je ta pokrajina kakor tiha, bela duša, polna miru.
Svinčeno sivo nebo je ležalo nad Matjaževo hišo, nebo, ki je dan za dnem sipalo drobne, goste snežinke. Rjavosiv-kast dim se je vlačil nad raztrganim hišnim slemenom in se plazil, vlačil, komaj gibal nad hišo.
Osamljen krokar je priletel, sedel na staro tepko, zakrokal, enkrat, dvakrat, in odletel.
V hiši sta bili samo mati in hči. Rezika je plakata in tolažila obenem najmanjše dete.
“Moj Bog, moj Bog! Zakaj je to prišlo? Kaj sem zakrivila, da me tepeš, da me kaznuješ?” je tarnala mlada žena.
“Hči — hči! Molči in trpi! Ne kregaj se z Bogom. On že ve, kaj dela.”
“A zakaj ravno mene? Saj so drugi zakrivili več nego jaz —.”
“Da, da. — Lahko mi očitaš, lahko. O da, jaz sem zakrivila dosti gorja. — Težko breme me teži — a ne dolgo. Mogoče kmalu — kmalu.”
zen je! Zakaj si dala posestvo j Počasi je govorila stara Ma-zetu in hčeri — in izpodrini- tjaževka, glas se ji je'tresel.
•m r~	■ *_____________ __ _________—....——	----- ■*

^4 * *
f-
* * *
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
Zunaj pred vežnimi vrati pa so se začule stopinje.
V sobo je stopil občinski sluga. Bilo je pismo od nekega okrajnega glavarstva z Ogrskega.
“Pa nikar se ne ustrašite! Ni ravno vesela novica. Od Franceta je —,” je dejal sluga in odšel.
“Kaj je rekel?”
Starka je vstala. Obraz ji je bledel. “Od Franceta je —. Da, sedaj prihaja, že čutim.”
Rezika je pismo odprla in čitala.
“Moj Bog, še to — še to.”
“Kaj pa je? — Govori vendar! Povej!”
“France je umrl v bolnišnici — za jetiko.”
Mati se je trudno sesedla na klop. Roki sta se ji krčevito stegnili, čuden glas ji je prihajal iz grla; kap jo je zadela.
Štiri dni pozneje je umrla.
Položili so jo poleg rajnkega moža. — — —
Pomlad je prihajala v deželo in z njo Zalarici novo upanje, da se vsa stvar zasuče na bolje; Zalar je namreč ženi za trdno obljubil, da neha zdaj pijančevati in igrati. — — Vendar še Rezika nekoliko dvomi — a tudi ta dvom ji
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
JEAN SRAY
ki nas je za vedno zapustila dne 5. decembra 1965.
Srčno ljubljena soproga in mati, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, pogrešamo Te vsak čas.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, rajsko srečo uživamo.
žalujoči:
SOPROG IN OTROCI Cleveland, O., 5. decembra 1967.

t" a v ■ v- a' Z..___________________________________
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph Tekavec
ki je odšel v večno življenje dne 5. decembra 1965. Počij od hudih, težkih let preblago atovo srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. .
Žalujoči:
sin JOSEPH
hčerka ROSE MIKLAVŽ VNUKINJE, VNUKI in PRAVNUKI.
Cleveland, O. 5. decembra 1967.
I $ *	'!>-' •«« #■'	'&'M}
izgine. Zalar se drži trdno pa ne svoje obljube.
(Konec)
Življenje na vrvici
Enkrat na milijon primerov se zgodi, da ostane človek živ v položaju, v kakršnem je bil 23-letni Davies, ki so se mu pri skoku zapletle vrvi. Dejstvo, da so ga kljub temu rešili, bo prav gotovo prišlo med posebna poglavja v zgodovini športnega padalstva.
Novinec Davies se je pripravljal na drugi padalski skok v
’življenju, tokrat iz višine 790 m. Ko se je vrgel v globino, se je padalska vrv zataknila za letalo; padalec je obvisel na njej. Letalo je takoj zavilo nad letališče Halfpenny Green in zmanjšalo hitrost, kolikor se je le dalo. Ker Daviesa niso mogli potegniti nazaj v kabino, je kakih pet minut bingljal pod letalom.
Potem se je 32-letni inštruktor Mick Reeves spustil po vrvi navzdol, jo snel, potegnil za vrvico svojega padala in z Davie-som v naročju varno pristal na letališču.
V letalu si je Kenneth Fors-
dyke, predsednik padalskega ni še nikoli preizkusil, kljub dol-kluba za južni Staffordshire, goletnim padalskim izkušnjam'
obrisal potne srage s čela in se	------o-------
oddahnil. “Možnost, da bo Da- .	Farmarski svet
vies rešen, je bila ena na mili- OTTAWA, Can. — Nekako jon.” je izjavil kasneje. Dodal eno šestino vse površine Kana-je, da je šlo pri reševanju Da- de je uporabljeno za poljedel-viesa za standardno padalsko stvo. Kanada je drugi največji tehniko, ki pa. je on, Forsdyke, izvoznik pšenice na svetu.
samiiiuiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiinmiiiumimiiniiimmiiiminimiimiiumiiimiuimmiiiimiiiniiiiimmmmimijnmng^
K
ra
h
r:
N
K
*
M
N
H
;■
-
h
*
H
L.
F
}<
LOUIS MAJER B
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI 6408-6410 St. Clair Avenue	Telephone: EX 1-0564
S
K
J
ENNA JETTICKS « WILBUR COON SHOES POLL PARROT for Children
•	Kvalitetni MOŠKI ČEVLJI Florsheim
•	Velika izbira elegantne ŽENSKE OBUTVE
•	GALOŠE, snežke vseh vrst in velikosti ČEVLJI ZA MLADINO po zadnji modi
1884

1967
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 20. oktobra 1967 v Gospodu preminul naš ljubljeni oče, stari in prastari oče in brat
MICHAEL GRDANC
Pokojni je bil rojen. 10. septembra 1884 v Sloveniji, Jugoslavija. Tam žaluje za njim brat Martin z družino in več drugih sorodnikov. V Ameriko je prišel leta 1913.
Pokopali smo ga dne 23. oktobra 1967 na pokopališču Kalvarija. Pogrebne obrede v Grdinovem pogrebnem zavodu in ob grobu je opravil in slovesno pogrebno sv. mašo je daroval Rev. J. M. Relic. Iskreno se zahvalimo n jenu kakor tudi ostalim čč. gg. duhovnikom, ki so pokojnega obiskovali v bolnici in na domu med boleznijo, mu prinašali Najsvetejše in ga pripravili na srečno zadnjo uro, zlasti Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik in Rev. Jošt Martelanc.
Najlepša hvala Grdinovemu pogrebnemu zavodu, ki je uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod, članom Najsvetejšega Imena Jezusovega, in drugim, ki so za pokojnega skupno molili sv. rožni venec ob krsti, dobrim možem, ki so krsto nosili, tistim, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, poklonili cvetje in. vence, dali na razpolago avtomobile, prišli kropit in bili pri pogi-ebnih slovesnostih ali karkoli drugega storili v počastitev pokojnega. Hvala za všoipomoč in: izraze sočutja. Tiste, ki morda po kaki pomoti1 niso dobili naše posebne zahvalne katrice, lepo prosimo’naj- oproste in-sprejmejo tole skupno, javno zahvalo..
Ti, o Jezus, naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri Ti dbbrotpo se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
Žalujoči:
hčerka MARY P. RIZZO,
vnuka TONY s soprogo JEAN in JOE s soprogo SARA, vnukinji FELICE WISE s soprogom PAT in MARIE KLEIS s soprogom RONALD, 10 pravnukov, sestra ANTONIA CHESNIK z družino in drugi sorodniki.
Cleveland, Ohio 5. decembra 1967.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
• Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: =	• od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
| • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 | • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
I • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
| K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
1 Premoženje----------------------------$16,300,000.00
| Članov - 45,000 -----------Certifikatov - 47,500
| Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
1 Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite I	izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
1
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K J) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici
LME ...........................................
NASLOV .................
MESTO ... DRŽAVA
GODE
-•lomiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiinimiiiimmiiiiiimiiiiiimiiiinmminimiiimMimmmmiHiiiimmiimiimmimuiiiiinnniuih?
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
( 6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
IZUMIRAJOČA RASA — Na /japonskem [otoku Jeso živi pleme Ainu nemara že pkoli 7000 \let. Slika ^pripadnika tega plemena fcaže, da mora \biti to Odtenek (kavkaškega (belega) plemena in ne [mongolskega (rumenega).
GOBASTI JIOTEL (— V Las Vegasu v Nevadi so te dni odprli tale gobi podobni hotel, visok 340 eevljev. Gradili so ga
7 let.