50
Draba dubia Suter
Novo nahajališče redke vrste v Julijskih Alpah
New locality of a rare species in the Julian Alps
9648/4 (UTM 33TVM03) Slovenija: Julijske Alpe, Triglavsko pogorje, greben Voglov, pod 
Prvim Voglom (iz smeri Slatne), apnenec, v skalnih razpokah ozkega grebenskega raza, 
2100 m n.m., skupaj z vrstami Carex rupestris, Potentilla clusiana, Festuca alpina, 
Primula auricula, v okolici raste tudi vrsta Campanula zoysii. Leg. & det. I. Dakskobler 
& B. Zupan, 30. 7. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU.
Draba dubia je južnoevropska-montanska vrsta, ki je razširjena v večjem delu Alp in tudi 
v drugih južno- in srednjeevropskih gorovjih (Aeschim Ann & al. 2004 : 5 54). Je značilnica 
združb skalnih razpok iz razreda Asplenietea trichomanis, s težiščem uspevanja v alpinskem 
pasu, tako na silikatni kot na karbonatni in mešani silikatno-karbonatni podlagi ( Aeschim Ann 
et al., ibid.). Skalne razpoke v alpinskem pasu so tudi njeno domovanje v Sloveniji, kjer pa 
je zelo redka in kot taka (R) uvrščena na Rdeči seznam ( Anonymous 2002). O razširjenosti 
vrste Draba dubia v Sloveniji je prvi obširneje pisal m Ayer ( 1 9 5 1 : 5 8 – 6 0 ) , k i v s v o j e m 
Slika 1: Razširjenost vrste Draba dubia v Sloveniji
Figure 1: Distribution of Draba dubia in Slovenia
Notulae ad floram Sloveniae

51
članku omenja naslednja takrat znana nahajališča v slovenskem delu Julijskih Alp: Mangart, 
Rjavina, Mali in Veliki Triglav (vir za vsa ta nahajališča je Hegi, Ilustrirana flora Srednje 
Evrope, 1908–1931), Kredarico (to nahajališče, okoli 2000 m n. m., je objavil Paulin v Fl. 
exsicc. Carniol. 1492 – glej Dolšak, 1936: 99) ter Velo polje (za to nahajališče navaja poleg 
drugih virov tudi svoj herbarij). V poznejših preglednih delih t . Wr Aber (1983: 1983: 121–
122, 2007: 444) in T. Wr Aber & s koberne (1989: 133) omenjata le tri nahajališča v Julijskih 
Alpah: Mangart (Rdeča skala in Rdeča glava) in Velo polje, v Kamniških (Savinjskih) Alpah 
(Velika Zelenica nad Moličko planino in Raduha) pa so to vrsto odkrili šele pred nekaj leti 
(f r AJm An et al. 2006: 14, t . Wr Aber 2006: 58). Severno in zahodno od Slovenije je goloplodna 
gladnica razmeroma pogosta v zahodnem in severozahodnem delu Avstrijske Koroške, tudi v 
Sloveniji bližnjih Karnijskih Alpah, le eno nahajališče (Dobrač) pa je znano v Ziljskih Alpah 
(m Ayer 1951: 60, h Artl et al. 1992: 156, f r AJm An et al., ibid.) in v severnem delu avtonomne 
dežele Furlanije Julijske krajine (Pol Dini 2002: 174), tam tudi v Julijskih Alpah: osnovna 
polja srednjeevropskega kartiranja flore 9547 (Mangart), 9546 (Viš) in 9645 (Muzci), slednji 
podatek sta objavila g obbo & Pol Dini (2005: 156).
Medtem ko so podatki z Mangarta recentni (7. 9. 2006, det. T. Wraber, delovni herbarij 
ZRC SAZU) je na Velem polju to vrsto zadnji potrdil t . Wr Aber (1967: 54). T o nahajališče 
je geografsko najbližje novemu nahajališču pod Zadnji Voglom in obe sta v Triglavskemu 
pogorju. Vrsto smo določili po značilnih dolgih in ozkih plodovih, kakršne imajo tudi 
primerki z Velega polja in Mangarta (t . Wr Aber 1983, ibid.).
Literatura
Aeschim Ann , D., k . l Auber , D. m . m oser & J.-P. t heurill At , 2004: Flora alpina. Bd. 1: 
Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp.
Anonymous , 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. 
Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni 
list RS 12 (82): 8893–8910.
Dolšak, F., 1936: Prof. Alfonza Paulina Flora exsiccata Carniolica. Prirodoslovne razprave 
(Ljubljana) 3 (3): 85–131.
f r AJm An , b ., P. s chöns Wetter , s. laTzin, e. sinn, a. hilPolD, l. schraTT-ehrenDorFer, 
g . m . s chne Weiss , P. PAny , t . e nglish , h . n iklfel D, h ., 2006: Floristic records from 
the Karavanke/Karawanken and Kamniške Alpe/Steiner Alpen (Slovenia and Austria). 
Natura Sloveniae (Ljubljana) 8 (1): 5–21.
g obbo , G. & l . Pol Dini , 2005: La diversità floristica del parco delle Prealpi Giulie. Atlante 
corologico, Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Trieste. 364 pp.
h Artl , H., g . k niely , g . h . l eute , h . n iklfel D, h . & m . Perko , 1992: Verbreitungsatlas 
der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, 
Klagenfurt. 451 pp.
m Ayer , E., 1951: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja. Razprave IV. razreda SAZU 
(Ljubljana) 1: 25–80 (separat 3–56) + priloge.
Pol Dini , L. (s sodelovanjem g. oriolo & M. ViDali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
Hladnikia 26: 47-66 (2010)

52
Wr Aber , t ., 1967: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp. Varstvo narave 
(Ljubljana) 5 (1966): 53–65.
Wr Aber , t ., 1983: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (V). Biološki vestnik 
(Ljubljana) 31 (2): 119–126.
Wr Aber , t ., 2006: 2 x Sto alpskih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 230 pp.
Wr Aber , t . 2007: Brassicaceae (Cruciferae) – križnice. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora 
Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 
pp. 426–453.
Wr Aber , t . & P. s koberne , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. 
Varstvo narave (Ljubljana) 14–15: 1–429.
igor Dakskobler & branko zuPan
Hieracium aurantiacum L.
Nova nahajališča v Karavankah in Julijskih Alpah
New localities in the Karavanke and the Julian Alps
9448/3 (UTM 33TVM05) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Peč (Ofen/Monte Forno), 
1500 m n. m., volkovje (Nardetum strictae s. lat.). Det. N. Praprotnik, 9.7.1994, terenska 
beležka.
9551/4 (UTM 33TVM44) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Košutica (Ljubeljska Baba), 
planina Korošica, 1700 m n. m., na zakisanem pašniku (Nardetum strictae s. lat.). Det. N. 
Praprotnik, 29.7.1993, terenska beležka.
9649/4 (UTM 33TVM23) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Pokljuka, pl. Jelje, zakisan 
pašnik, 1200 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 10.7.2010, avtorjev herbarij.
9650/1 (UTM 33TVM23) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Zatrnik, Pl. Berjanca, 1000 m 
n. m, kislo travišče (Nardetum strictae s. lat.). Leg. & det. B. Anderle, 20.7.1986, avtorjev 
herbarij.
9750/3 (UTM 33TVM22) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Soriška planina, ob planinski 
poti na Možic, 1450 m n. m., na robu zakisanega pašnika (Nardetum strictae s. lat.). Det. 
N. Praprotnik, 18.7.2004, terenska beležka (glej tudi Pr AProtnik 2010: 45).
Oranžna škržolica (Hieracium aurantiacum) je evropska montanska vrsta ( Aechim Ann & 
al. 2004: 690) oziroma arktično-alpska vrsta (h egi & al. 1980: 176). Raste v gorovjih srednje 
in južne Evrope in v severni Evropi. Najbolj pogosta je na zakisanih traviščih v združbi 
volka (Nardetum strictae s. lat.), kjer jo kot diagnostično vrsto obravnavajo tudi kaligariČ & 
škornik (2002) in škornik et al. (2006). Zemljevid njene razširjenosti v Sloveniji so objavili 
Jog An & al. (2001: 191).
V Karavankah je bila na arealni karti razširjenosti označena samo ena točka (9551/3). Za ta 
kvadrant že f leischm Ann ( 1 844: 50) navaja nahajališče na Zelenici, ki pa v novejšem času ni bilo 
potrjeno. P Aulin (1916: 19) navaja » Hieracium aurantiacum L. ssp. aurantiacum typ.« na Begunjščici 
Notulae ad floram Sloveniae