225
v
Certice iz starodavnih časov.
Naši predniki so bili polni vraž.     Verovali so, da sta-riši zamorejo svoje otroke prekleti.    Taki prekleti   otroci so
se spremenili v kakošno žival ali rastlino , in so se mogli po svetu klatiti ali drugači terpeti, dokler jih ni kdo rešil. Kjer ste dve veji enega ali dveh dreves se vkup stikale in se ribale, da se je slišal kak glas (cvilenje), so mislili, da je tam duša zakleta; ako se je mogla ena veja na en hip presekati, je bila duša rešena. Ako je pes gos v gobcu nesel in jo tergal, so pripovedovali, da v gosi tiči kakošna duša prekleta. Tedaj so psu gos vsikdar vzeli. Lese nikdar niso započili, ker so menili, da bi zatega voljo duša terpela, ktera je v leso prekleta.
Naši preddedje so verovali tudi na mavje. Mavje so bile duše brez kersta umerlih otrok. Te so se morale po svetu klatiti in veliko terpeti. One so posebno čertile ogenj. Ponoči jih je velika množica po zemlji letala; ako so pa na ogenj naletele, so ga ugasnile in čisto razberskale. Tudi so priletele, ako je kdo ponoči žvižgal, in so ga z velikim strahom in grozo utešile. Ako se je mavje na sleme hrama usedlo, je sleme prašalo. Glas teh duš pa je bil kakor jav-kanje malih otrok.
Kdo ne vidi na pervi hip, da vraže te izvirajo iz pa-ganskih časov in da so enake vražam tudi dr uz i h ljudstev. Ni čuda tedaj, da še dandanašnji se pripovedujejo pravlice, polne tacih abot. One so nam živa priča basnoslovja tada-njega in so nam zatega del zanimive, ker nam razodevajo dogodivšino razvitja in omike Slovencov.
__________           Koloman Mulec.
226
Odgovorni vrednik: Dr. Janez BIeiweiS. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.