Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto . . ?ol leu . . fttrl !et» s; recsec K 180'-„ M-. «~ „ Vr- te inozemstvo: . K 240"-. . >20 - • tlo lete ?-*)l leta. {tiri leta ta mesec 20 — *HJI Za Ameriko: celoletno ... 4 dolarje polletno ... 2 dolarja Četrtletno. . . 1 dolar. Novi aarotnikl naj poiiljaj naročnino oo nakaitnlcl. Ojlaat ae zaračunajo p« porabljenem proštom la sicer I mm visok ter 55 mm tlioii prostoi za enkrai I K 50 rta., za vetkrai pop ost UredniStvo je v Ljubljani, i -t—i.kanska ulica štev. 6/1. Teleton Stev, s6o. — Upravuištvo jo na Marijinem trgu --------- —' štev. 8. Telefon Stev. 44. ....——^ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se 'naj priloii za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — ...............“ Rokopisi se ne vračajo. —'------—'Z Jadransko vprašanje odstavljeno s sanremske konference. Trst. 22. (izvirno poročilo.) Po zadnlih vesteh Iz San Rema Je la-dransko vprašanje definitivno od-stavlieno z dnevnega reda sanremske konference. Najbrž se na posve-tovaniili snloh ne bo nič omenjalo. Razlaga za to ie zelo različna: uradno bodo navedli kot vzrok, da sta oba sla\ na delegata SHS Trumbld n Paši* odsotna. Po zanesliv-1 .n-»rmaciiah pa je glavni vzrok v tem. cit* si naša ueiSvacMa žaiibog ni mogla zediniti na er.rtcn program. Ker odpade sdansko vprašanje bo dnevni red komerence izčroau Drel kakor le bik, nameravano in konferenca zaHiučena že 27. t m. To odgovarja ;s d* željam ministrskih prt dseonikov ki hočeio biti na kritičen dan I. mala doma na svojih mestih. Konferenca se bo nadaljevala mainika v Parizu, kjer naj se po splošni zahtevi vseh udeleženih državnikov vendar reši že tudi jadransko vprašanje. ra v Beogradu ugodno rešena. 2. železničarska stavka »Snveza« se je glasom Izjave sodruga Perdana na javnem shodu v Ljubljani proglasila kot politična in dobila tako politično lice. Vsled tega stopi članstvo podružnice Zveze jugoslovanskih železničarjev v Mariboru na Poziv centrale Iz pasivnosti In nastopi takoj službo. Centralni odbor v Beogradu odklanja vsako odgovornost za članstvo, ki se ne bi odzvalo pozivu, DANAŠNJI VLAKI. Tekom današnjega dneva vozijo iz l Jubljane naslednji vlaki: ob 6.27 v Maribor; ob 6.45 na Oorenjsko; ob 8. na Dolenjsko; ob 10. v Zagreb; okrog 10. proti Logatcu; ob 18. v Kamnik. Klerikalni boliševiki. Antanta in naš štraik. Iz zanesljivega' angleškega vira te nam poroča, da antanta zelo napeto zasleduje razvoj našega železničarskega štrajka. Zanima jo zlasti tudi s stališča, da štrajk onemogo-čn*e preskrbo Avstrije in posebno Dunaj z živili. Položaj na Dunaju je katastrofalen, zato je odpomoč nujna iu Je antanta že odredila tozadevno intervencijo v Beogradu. Ako po potrebno, bo vzela pod svoje nadzorstvo na progi Trst-DunaJ vse one odseke, kjer bi bil promet njenih vlakov izpostavljen motenju. V Trstu se govori, da bi dobila mandat za to Italija v zvezi s Francijo. VI AK1 PROTI LOGATCU. — ŽIVILSKI TRANSPORTI ZA AVSTRIJO ZAGOTOVLJENI. Vodstvo glavnega kolodvora lužne železnice v Ljubljani ie včeraj že ranžiraio prve vlake proti Logatcu. Ob 4. uri 52 minut je odšel z glavnega kolodvora prvi vlak proti Lo-zatcu. Vozil te 16 voz primorskih beguncev, ki so se vračali domov iz begunskega taborišča, iz Središča uri Ptutu. Begunci so bili primorani vsled stavke železničarlev ostati v l.iubliani. Proti Logatcu ie slednik! ob 5. url 25 minut tudi odšla lokomotiva s službenim vozom oo živilski vlak. nainenlen v Nemško Avstrilo. Transporti živilskih vlakov v Nemško Avstrijo so zagotovljeni. Danes sledi več transportov iz Logatca. PRVI VLAK PROTI MARIBORU. Iz glavnega kolodvora je včeraj ob 4. uri 15 minut odšel prvi vlak proti Mariboru. Obstojal je iz lokomotive, službenega voza in petih osebnih voz. Vozil je vse ono v Ljubljani vsled stavke zadržano osobje. Vo dosedanjih službenih poročilih je nemoteno, brez incidenta dospel v Mariboru. KRITIČNI POLOŽAJ NA REKI. Bakar. 22. aprila. (Izvirno poročilo.) Splošno senzacijo na Reki in v okolici vzbuja dejstvo, da je d’An-nunzio kar nenadoma prekinil svoje v velikem štilu začete vojaške vaje in odpoklical vse oddelke na Reko. To je tem bol) sumljivo, ker prihajajo v mesto številne vladne čete, baje z nalogo, da zamenijo posadke ob demarkacijski črti. Zopet se trdovratno vzdržujejo vesti, da se pripravlja d' Annunzio na odhod. Vestem Uudje tembolj verujejo, ker traja geeralni štrajk kljub d* Annunzf-oovini nasilstvom v nezmanjšani meri naprej. D’ Annunzio je pustil okrog 700 delavcev In delavk aretl- | rati. Da bi vplival na prebivalstvo, | je Pustil razširiti vesti, da so štrajk povzročili in z denarjem podprli — Jugoslovani. ZJŽ. V MARIBORU ZAČNE Z NORMALNO SLUŽBO. Včeraj je zbor zaupnikov Zveze jugoslovanskih železničarjev podružnice Maribor od 2. do 5. ure popoldan zboroval, ter lo do vsestranskem živahnem razmotrivanju sklenil sledeče; 1. Finančna stran naše pragmatike je glasom brzojavke z dne 21. t. m. od centralnega odbo- To špecijaliteto imamo v Slove- | niji. Nastala je vsled dvojne politike klerikalcev, ki jedno govore, drugo pa delajo in ki so brez potrebe spravili državno avtoriteto v naavečjo nevarnost, odkar obstoji Jugoslavija. Dokler klerikalci niso bili na vladi, so nagajali vladi na vse načine m so z vsemi siedstvi pospeševali državi nevarno nezadovoljstvo. Treba se je samo spomniti, kako so duhovniki hujskali kmete. »Večerni list« je dosledno pisal v najbolj pro^ staškera tonu. vzbujal najnižje instinkte, razširjal najbolj gorostasne laži in na debele uganjal politično verižništvo. Bil je tako glavni agitator za boljševike. Znano je dalje, j da ima Brejc intimne zveze z boljše- j viškim vodjem Vencajzom in znano . Je tudi, da je vse one hujskače, ki ( so v Trbovljah hujskali, mesto da delajo, in ki so vsled tega bili odpuščeni, obsojeni in izgnani, brzojavno poklical nazaj k rudniku in ukazal, da jih mora zopet namestiti. Istočasno, ko so na ta način iz gole strankarske slepote in samo zato, da nagajajo prejšnji vlači gojili mažejo proti državi in zastrupljali vso Slovenilo, so se v Beogradu delali u-ajvečje ratrijote. Sedaj se ta dvojna politika nadaljuje. Po vogalih so nabiti velik J ogtasi, ki še bolj begajo javnost. Po svojem časopisju grozijo stavkujo-čim z rrajvečjo pestjo in pravijo, da je stavko treba »streti« itd. Kako pa izgleda ta močna roka v resnici? Sicer so prepovedali shode, toda le na papirju. V resnici se pa shodi vrše, kjer se komu poljubi, na njih se govori, kar kdo hoče. Organi deželne vlade stoje na teh prepovedanih shodih brezbrižno In poslušajo, kako hujskajo. Celo v nemškem Jeziku, ki ga naše uho ni več vajeno. Demonstrante se lahko shajajo tudi pred vladno palačo. Tačas, ko vlad- C! V„,,—» -i jxuijrT*MauD3!iMgi^ Boj za naše meje. ,Tz cikla »Prvo leto Jugoslavije«) (Dalte.) Radičeva stranka ima v Zagrebu svoje zborovanje, na katerem zahte va Radie samohrvatsko republiko. Vsa Dalmacija in Hrvatska ponovi silne protestne shode proti Lahom. Rumuni zahtevajo Banat, nemške žete napadajo štajersko severno mejo ri Radgoni. V Trstu izbruhne stav-a železničarjev, slovenski župani odklanjajo laško uradovanje. Lahi aretirajo župane in železničarje, Nem-»ki napadi na severni meji so odbiti. V Ljubljani se otvori slovensko dramsko gledališče, vsled boljseviške .n Radičeve agitacije prirede delavci v Zagrebu shod in demonstracijo s klici .živijo Ljenln“. Shod zahteva osemurno delo, starostno zavarovanje, priznanje delavskih organizacij •id. Vlada ukrene obsežne varnostne dredbe, navedenim upravičenim zadevam pa ugodi. Vsi ti dogodki si slede s kinematografsko naglico in neko sočasnostjo. Istočasno agitacija na Hivatskem in k de zasedenega ozemlja, demonstracije proti Lahom In „ čiščenje* družbe, obramba na mejah, delavsko gibanje, razne tuje komisije, delna mobilizacija, vsak dan prihajajoča obila pa nasprotujoča ei poročila z mirovne kon.erence, vse to označa ono burno pričetno dobo, ko smo so motali iz kaoiičnega vrtinca. Kinematografski dogodki so si sledili še nadalje z isto naglico. Dal- matinski župani so se odločili za pot ▼ Pariz, koroški Slovenci manifestirali za Jugoslavijo, francoski oficirji obiskali našo štajersko severno mejo, premirje na koroški fronti se je podaljšalo, Lahi so še nadalje aretirali. Klerikalno časopisje se je pričelo zanimati za pridobitev jugoslovanskih kolonij, kakor Kil kije, dočim je trezno časopisje odklanjalo to utopijo in kazalo na naše okupirano ozemlje In na problem notranje kolonizacije. 9. februarja sq Zedinjene države priznalo Jugoslavijo, v Zagrebu so iz zapora izpuščeni nekateri bivši avstrijski generali, 12. februarja vozi prvi brzovlak preko razstreljene In potem zopet popravljene proge med Zagrebom in Beogradom, črnogorska narodna skupščina zvrže kralja Ni-kito in proglasi ujedinjenje, Z Nemci se sklene premirje in demarkacijska linija po sredi Blovenskega dela Koroške, otvori se srbska univerza v Beogradu po petih vojnih letih. Francija in Anglija priznata Jugoslavijo, Wiison sprejme regenta Aleksandra na obisku, nekateri hrvatski avtonomisti se prepirajo radi hrvat-skega grba, naše vprašanje postane aktualno na psrižlri konferenci, Francoski oficirji pusetijo Ljubljano, vsled pomanjkanja materijala se v Beogradu občuti huda brezposelnost. V plačilo za konfinacije, s katerimi so posegli graški Nemci t>o naših rojakih, se konfinira v Ljubljani vrsta tukaj še ostalih Nemcev. V Albaniji se pojavijo laške spletke proti nam. ZaerčMfca policiia aretira več laških ni listi z ognjem in žveplom uničujejo delavce, se jim ti smejejo. Deželna vlada očividno tira staro klerikalno politiko. Tudi nap ram delavstvu hoče sedaj izgledati klerikalna deželna vlada le kot neka papirnata oblast; zato goni v ospredje vojaštvo, češ, sedaj je to militaiizacija, ki je nismo ukazali mi, ampak Srbi. Tako bo mogel »Slovenec« pisati, kako Srbi aretirajo stavkujoče. Klerikalci izkoriščajo delavstvo napram Beogradu, ker se hočejo izkazati s papirnatimi grozečimi članki, kako velika je njihova energija. Istočasno izkoriščajo vojaštvo, ki ga hočejo potisniti v ospredje, da si potem sami umijejo roke in še nadalje trdijo, da so »Ljudska« stranka. Posledica klerikalne politike je, da se železničarska stavka razvija v generalno stavko. Posledica klerikalne politike je, da )e sporazum vsak dan težji, mesto da bi že bil dosežen. Sedaj, ko so nadpoprej s strankarskim Izrabljanjem stavke ln izrabljanjem vojaštva poostrili konflikt tako. da le posta) državna nevarnost. sedal delajo odgovornega vsakogar druzega, samo ne sebe. Njim gre le za vlado, prav nič jim pa ni za ljudstvo ali za državo. Zato jim je tudi vseeno, da so začeli groziti z baionetom. mesto da so se stvarno bavill z zahtevami stavku- i Jočih. Namesto da vzameto stavki politični značaj, so šele prav hiteli, da podprejo komuniste v njih stremljenju. Po tej poti jim ne moremo sledili. Danes je država v nevarnosti z dveh strani. Mezdno vprašanje je treba rešiti. V političnem oziru se pa moramo ravnotako rešiti komunističnih prekucuhov kakor klerikalnih reakcljonarjev. Edino sredstvo za to le: vlada narodne nesreče, vlada Protič-Koroščeva mora takoj izginiti In napraviti mesta dru- mmmmmmmammmmmtMmmmmmmmm m—— gi vladi, ki bo znala vzdržati ravnotežje med mezdnimi zahtevami in možnostjo ln ki bo izvedla konec stavke, pozneje na volitve, ki imajo pokazati pravo ljudsko volio in ki bodo pomedle z onimi, ki žrtvuiejo državo klerikatni ali komunisfčnl diktaturi. Pojasnilo. Maribor. 20. aprila. Železničarska stavka se nadaljnje in odredbe dravske divizije ter vse druge vabe ne pomagalo mč. Železničarji stavkajo naprej. Marsikdo se vprašu'e, kje Da je »Zveza Jugoslovanskih Železničarjev«. ta neustrašena garda na?tb železnih cest. ki le tako hrabro « nia na braniku domovine ob razsulu stare Avstrije. Kje le »Zveza«, k? le strmoglavila Dolltično stavko nemških soc. dtmokratov v Mariboru? Kje ie »Zveza«, ki ;e •m vnndu nemških tolp in zopetni osvobodil Koroške delala čudeže v korist domovine? Zakaj sedaj ta »Zveza«, ne da bj bila proglasila stavko, tudi stavka? Edin odgovor na vsa ta vprašanja ie: politična strast dosedanjih vladnih krmilarjev. politične mahinacije od ene hi druge strani so »Zvezo« za enkrat ubile, vzele so H up in vero v to. da se strokovno delo sploh upošteva, da se požrtvovalnost kdaj nagradi. Praktičnih zgledov je nešteto; evo j«n par: V zimi od ’eta 1918 do I9F> so »Zvezarji« .me'i čast stanovati v Ljubljani in v Mariboru v vagonih, tam zmrzovati, »aKopati si bnlezt l, pokvariti obleko in opravo: mednarodni politični stavkarji mozemd itd. pa so bili vsled »mednarodnega« človekoljubja pridržani v udobnih stanovanjih. Povodom politične stavke Kopačeve so msdnarodniaki «ahotJiaJI železnico, pretepali Zvezane, hujskali proti Zvezi kakor prou steklemu psu, ker je požrtvovalno -- delala v korist domovine. In obračun? Zvezarje so prestavili v Slavonijo, politične stavkanje pa so pustili na starih udobnih mestih, saj niso nič hudega storili. Draginjske doklade, veljavne od novemhra 1.1. so se določile po skrpucalu komunistov, ki so nalprvo politiki, potem šele strokovnlakl. vohunov. V Maribor pride laška nadzorovalna komisija, v Ljubljani se prične z delom za otvoritev sloveu-skega vseučilišča. Na ogrski meji se začno spopadi z madjarskiml mejnimi četami, koncem februarja prispe službeno poročilo, da je mednarodna blokada proti nam dvignjena. Italija hermetično zatvori svojo demarkacijsko linijo za vsak promet. Amerika pošlje Jugoslaviji živila, toda Lahi zaplenijo prve pošiljatve. Antantini admirali na Jadranu se sestanejo v Splitu. Na koroški fronti se Nemci ojačujejo s svežimi četami ln ropajo. Lahi prepuste Nemcem progo Tržič-Rateče. Pri prihodu v Ameriko izjavi Wllson, da veruje v stremljenja Čehov in Jugoslovanov. Vlada ustavi Radičev list radi njegovega protidržavnega pisanja. Uvede se prost promet za žito, krompir, seno In slamo v notranjosti države. Koncem februarja se obči Jugoslovansko-laškJ spor poostri z majhnim incidentom, ker }e dravska divizijska oblast izgnala iz Ljubljane laške oficirje in vojake, ki so z Izgovorom da skrhe za preskrbo z živili, pri nas verlžili ln špljonirali. Pričetkom marca se je vrnil regent Aleksander iz Franclje v domovino. Angleški odposlanec medzavezniške komisije polkovnik Baker sl je prišel ogledat trboveljski rudnik ln velika deputaelja prekmurskih Slovencev je prišla v Lkibljano pozivat, raj naše Čete zasedejo to našo severno pckraHiio in jo rešijo madjarskega tiranstva V Parizu se ie otvoriLa jugoslovanska umetniška razstava, v Beograd je dospel angleški kardinal Burne ter nato obiskal tudi Zagreb in Ljubljano. S koroške meje Je takrat prišla vest, da nameravajo Nemci iznova napasti. V Zagrebu Je pričela prva velika stavka, ki pa ni bila delavstva, marveč bančnega uradništva. Mirovna konferenca je sklenila imenovati medzavezniško komisijo, da preišče ljubljanske dogodke. V Zadru ln Splitu prirede Lah| velike protlhrvatske Izgrede. Radičevi pristaši prirede vsled hujskanja svojega vodje demonstracije, ki jih policija razžene. Amerikanci zapuste Reko, Italijani zasedejo Split. »Čiščenje« raznih avstrijskih ostankov se energično nadaljuje v Bosni, Istočasno se uvedejo ostre kazni proti tihotapcem In povsod potrojijo ln Izmenjajo mejne straže. Sredi marca so zopet pričele borbe na Koroškem ter pritožbe Iz zasedenega ozemlja. Istočasno je pa nanovo vzplamtelo veliko rrotestno gibanje proti Lahotn vsled neugodnih vesti, ki so pričele prihajati Iz Pariza ln prišlo je do silnih demonstracij v vseh večjih mestih, v Beogradu fn Ljubljani Celju, Mariboru. Skopi ju, Sarajevu ln drugod. V nekaterih mestih so se demonstraelle ponovile po večkrat, ravnotako pa tudi demonstracije proti Radiču v .Zagrebu,'kjer le njegovo rovarenje nričenlalo vzbujati odrnr mladine. Takrat je v Ljubljano prišla komisMa štirih' gone ralov ln narodno predstavništvo' wv slovesno izia.vil« da zahtevamo, za sebe na podlagi narodnostnega načela Trst. Gorico, Istro, Reko, Koroško, Prekmurje in Dalmacijo. Prišle so vesti o revolucionarnem razpoloženju in nemirih v Italiji ter 0 ponovni \Vilsonovi intervenciji v naš prid, istočasno se jo odkrila precejšnja nemško-komuni-stična zarotniška propaganda v Mariboru. Na Kras ie prišla angleška komisija, v Zagrebu se je pa razvila močno uradniško gibanje za štrajk, ki je takoj izzvalo spor uradniške organizacije z vlado. V zvezi z dosedanjim Radičevim rovarenjem je na takšen način vodeno uradniško gibanje postalo nevarno za javni red, zato je vlada morala nastopiti s prepovedjo. Istočasno se le izkazala potreba zapreti Radiča in nekaj njegovih tovarišev. Glavni vzrok za Radičevo aretacijo Je pa bil, ker se je Izvedelo, da je svoječasno Izročil v Zagrebu francoskemu generalu Tranleu spomenico. v kateri zahteva, naj bi antamlne čete zasedle Hrvatsko in io tako rešile Srbov ter zagotovile posebna hrvatsko konstltuanto, ki bi se izrekla za samostojno hrvatsko republiko. To spomenico h francoska vlada' Izročila naši vladi, v čemur le bil podan dokaz, da je Radičevo rovarenje naperjeno proti sedanji obliki države. Vrhnte.cn se le doznalo, da ic 1' cnetovo.po bon le rimi *•* -*c-kim Mornurgom, šefom Dške špijo-usže v Trstu, ln ie pošiljal tk> tudj svoje odposlance predlogi čisto strokovne »Zveze« so se vrgli v koš. Tako Je bilo. odkar obstoji naša država. »Zveza« ni niti mislila na stavko, ker se nahaja ravno v pogajanjih x vlado v svrho uveljavljenja pragmatike.. Komunisti so to začutili In prišli v ugodnem trenutku narasle draginje in drugih neznosnosti s stav-karskim pučem. Zvečer shod, nenaj razburjenih govornikov. Zvezarji ne pridejo do besede in par oseb brez glasovanja nroklamira stavko. Kd.»r ne patira. bo 'eprn. kei ie izdajalec. V ternu ozračju naj bi pa nastopil kak ie desetkrat prevaran »Zvezar« in ljudem dopovedoval, da je moka zaračunana oo 15 K na debelo od Zitr* 1 zavoda pravzaprav še prepoceni in da imajo železničarji še prevelike plače. Ne gospoda, tako ne gre. Posebno oh takem času to ne gre. ko Je po poldrugem letu narodne svobode, slovenski delavec ost;d delavec, fuiec drugorodec pa je ostal iz človekoljubja preddelavec in mojster tam. kamoT ga je postavila Avstriia. A ko ie bila to pot tudi Zveza po-fevn<<*na v stavko, nf temu kriva Zveza, temveč vlada sama. »Slovenec« nal rale svoji vladi očita, da ne dela v interesu domovine. Zveza, kf te že veliko doprinesla na oltar (jn*- vine. tnko oč'tani> odločno zavrača. — Zvezar h Maribora. Stavka. Položaj v Ljubljani. Zunanja slika štrajr.a se je včeraj precej spremenila. Na kolodvore se vrača življenje, vedno češče se čujejo rezki žvižgi lokomotiv. Vsled slabega vremena so odpadli običajni shodi pod mitun nebom. Zbirali sp se sicer v Tivoliju, a le v manjših merah; raz-poioženje ni niti zdaleka tako boje- | vito. kakor dosedaj. Dež vpliva aa dušo štrajkujočih. O generalni stavki včeraj ni bilo sledu. Življenje v mestu je bilo povsem normalno. Tujci Izprazipjujejo polagoma hotele in prenočišča. Odhod prvega vlaka Iz Norega mesta. Novo mesto. 20. aprila. (Izv. poročilo.) Ko le danes ob 18. ur; odpeljal prvi vlak iz Novega mesta, je tu zavladalo veliko navdušenje. še večje kot za časa otvoritve proge, številno občinstvo z županom na čelu je pozdravljalo narodne železničarje, ki so šli kljub terorju razdira ločth elementov na delo. Povratek gorenjskega vlaka. V sredo so formirali vlak, Id je prišel Iz Gorenjskega, zopet za nasprotno smer. Pred odhodom vlaka z Južnega kolodvora se je nabralo na prehodu Dunajske ceste velika množica stavkujočlh z ženami In otroci. Zabranlti so hoteM odhod vlaka na Gorenjsko. Vsa pomirjevala s strani orožnikov iti pofleite so bila brezuspešna. Ko Je bila situacija že precej kritična. Je prišel oddelek vojaštva, ki Je stopil v fronto proti stavkajočim. Stavku ločim Je zadostoval pogled na vojake in že so zbežali na vse strani. Viak Je nemoteno odpeljal z Južnega kolodvora. Ko se Je pomikal Iz šišenskega kolodvora proti Dravljam, so prileteli lx bllžntih železničarskih hiš stavkujVh s svojimi družinami In dvigali pesti proti vlaku in vpili; »Tl prekleti Zvezarji«! AII fe železničarska stavka — politična19 Včerai smo zabeležili frrfnvo komunista Perdana o politični stavki na shodu Železničarjev v Taškar-jevem borštu. Kakor sme Izvedeli, se »e vršil prizor približno takole; Perdan te Iztavil: »Doslej smo vodil? samo mezdno borbo. Ker pa nam Je vlada vsilila politično borbo, smo jo tudi nastopili. 2lvel Lenini 2ive!a sovjetska republikaI« — Sledilo je primerno odobravanje. Marcel Zor-ga, ki se skriva pred aretacijo, je skušat to izjavo omiliti in nje veliki vtis udušiti. Takoj za Perdanom le chMOfiiiral to izlavo. češ. da te stavka le mezdnega značala. rekoč: •Mojemu predgovorniku Ie ušlo nekaj Iz ust. Kar je pa naj ostane.« Zatem le skušal orisati stavko kot mezdno, obenem pa ie očrtaval življenje v sovjetih. — Aretacije železničarjev. Tekom zadnllh dni je bilo aretiranih večje število železničarjev, proli katerim bo uvedlo državno pravdništvo kazensko preiskavo Tako je bil včeral aretiran strojevodja državne železnice Ivan Ošaben zaradi nevarne grožnie. Ošaben le grozil ženi strojevodje Breskvarja, da Jo ubile, ker ie nien mož prlial prvj vlak proti Jesenlram. OaMe ie aretiran stroie-vodla C e p e 1 n I k. Dne 15. t. m. je prišlo pod nieeovim vodstvom več železniških uslužbencev v blagajniške prostore glavnega kolodvora ter z odličnimi gestami zahtevalo*, da se mora blagahta takot zapreti. Uradnlš«vo ie omenilo, da moralo še bbgaino zaključiti In denar prešteti. Toga niso dovolili. Gradniki so se morj-n udati ter «o pod pritiskom zaprli blagajno. Proti čeoHniku In druvovom te uvedena preiskava. Mali Izgredniki. Naučili so se iz evaneelPa 7orge et cons Na shodih so lim podatell nauke, kako nastopati proti onim, ki se odzovein v službo. Dne 21. t. m. je hotel iti nad-sorevodnik Ivan Mrak v službo. Pri-šedšega do Putr»rja. so va ustavile neke ženske ter ga začele psovati; »Svinfa! fzdaialec! Nikamor ne greš’« Moral se ie obrniti ter oditi na svoi dom. ženske pa za niim; V ntegov dom Je kmalu pridrvela večja skupina žensk, ga začela psovati. zmerlari In plin vat* Poškodovale niso nobenih stvari Med vsemi sta se naiboli odlikovali: Marija Sfamšek In Marila šprogart ter neki privatni uradnik. Slnčaf Marcel žorga. Kar čez noč Je postal slaven strojevodja Južne železnice Mance! Zorga. Mal mož. a agilen komunistični agitator. Okoli svoje glave sl zna spletati lavorlke demagoške popularnost!. Ker te na sbodth v romantičnih kotlinah Rožnika pod hrasti govoril proti pozivu vojaških oblasti, ker te dala! nasvete, kako se Izogniti orož-nf vali. Je bilo preti nJemn Izdano pnvefle aretarfle Pesedmf tenak. ne-kdanff avstriiski knrpond Žnrga na ni to!bseeu. I DU Zagreb. 22. aprila. Z državnega kolodvora so se odpeljali da nes trije vlaki Jp sicer prod Koprivnici. Bakru in na večer p-ot' Ben gradu. Nocoj le došel v Zagreb vtafc Iz Bakra. Primerov sabotaže ni. Norf progami se vodi strogo nadzorstvo Konec stavke v Novem Sadu. 1 DU Novi Sad, 21. aprila Tu V* Je prenehala stavka, ki je bila delo tna proglašena. Vse delavske orva-nlzacite so naročile članom, nal *• vrnejo na delo. V mestu vlada popoln mir in red. Neka! madžarskih komunistov prijeli, nekai pa pognali preko demarkacijske črte na Madžarsko. Banatski komunisti v služb) Madžarov. LDU Veliki Bečkerek. 21. apriU Policija v Veliki Kiklndl Je dobil« dokaze, da ie tamošnia komunističn.* organizacija v službi madžarskega nacilonahstičneea vnanja Orearma cHa dobiva iz Madžarske navodila in denar Doslej je bilo prijetih okroe 50 oseb, od katerih Je bila večina Izrečenih sodišču, proti ostalim pa s* vodi preiskava. Razna poročila. Amerika v San Remu samo opazuje. LDU Washineton. 22. aprila. Državni deotirtamem ie dal ameriškemu poslaniku Johnsonu v Rimu nalog. nal prisostvuje konferencam v San Remu kot uradni opazovalec za ameriško vlado ne da bi se udeležil pogaianl afi sklepanj. Sprememba mlin z Nemčijo. LDU Pariz, 21. aprila. Poseben poročevalec Usta »Intransigeant« v San Remu trdi, da je konferenca odločena, mirovno pogodbo versaiile-sko izpremeniti v toliko, da se takoj določi skupna vsota vsega, kar ima Nemčija za odškodnino plačati v denarij in v blagu. Določitev te skupne vfcote dela velike težave. O tem se bc razpravljalo v sredo. Pozvanih Je m? ogo strokovnjakov. Prejkone se bo v San Remu določila ta vsota Evropske posadke v turški Aziji, LDU San Remo. 21. aprila. Konferenca nadaljuje razmotrivanle pogodbe s Turčijo. Dosegel se te sporazum glede tega. da bodo Imeli za vezniki 24 dlvizii v Turčiji. Venize-los je izjavil, naj se zaveznikom da armada 100.000 mož na razpolago. Vrhovni svet Je spričo težkoč sklenil odgoditi ustanovitev neodvisne Armenije. Turško-francoske-angleška komisija bo premotrila možnost! uresničenje tega načrta. REVOi.UCI.IA NA ERDE1 TSKEMt LDU Veliki Beckerek. £\ aprila. »Szeged! Nanlo« prinaša vest iz Ve likega Varadina. da so Juiie Maniu. Julic Daniel in Alexander Vajda-Vojvod. bivši romunski ministrski pred sednik. proglasili odcepitev Erdelja od Velike Romunije in nroklamlrah to pokrajino kot neodvisno republike pod imenom «Transilvanila*. Po vsem Erdelju te proglašeno obsedno stanle. Voiaštvo je pripravljeno. Ob lasti pripravljalo vse mogoče korake, da to nevarno gibanie udušiio. BORZA. LDU Curih. .21. aprila. Berlin 975. Pariz 33.50. MUan 24.60, Praga 3.95*. Zagreb 3.30, Budimpešta 2.45, Du nal 2.65. LDU Dunal. 21. aprila. Nemški marke 389. romunski leji 335. Švicar ski franki 3675, francoski frank' 1250, italijanske lire 950. angleški funti 840,- ameriški dolarli 290, madžarske žigosane krone 95-110. čeho-slovaške krone, manjši bankovd 350-375. novi dinarji 575-625. LDU Zagreb. 22. aprila. Dolar* 14600 15000. avstrijske krone 68-69, francoski franki 1110. nemške marit« 265 27C, švicarski franki 3000. Ure 710-750. MILAN SKRBINŠEK: Odgovor. (Konec.) Skoda, da z obzirom na ta člana, ki sta še v vašem ensemblu, ne morem imenovati imen. AH tudi za to še pride prilika. Pa je tudi verjetno, da ste jih izrekli, kajti s temi vašimi besedami se čisto sklada dejstvo, da ste ob priliki, ko sta se dva člana upirala nastopiti ko sta morala zadnji trfcnotek zaradi obolelosti dveh drugih uskočiti, češ, da ne znata čisto nič ulog, se strimjali z zahtevo režiserja, da naj gresta z nlogamj t rokah na oder ln bereta 1 Z obema rokama podpišem še enkrat vsa ona citirana mesta iz najinih pogovorov. Da so se vršni »vedttole v (vaši) pisarni«, kakor pravite, na stvari nič ne IzpremenL Ce vam ne prila Izraz »predbaciva-nje«. pa recimo, da sem kritiziral vaše dolo. in to vam odkrito v obraz. Samoobsebl umevno Je, da sem se vedel dostojno, kakor pravite. To vam bo vsak verieL. ki te bral mote članke. VI pravite, da sem v svojem kritičnem članku trdil, da Igrate sam »šund«. To te zavijanje. Rekel sem le, da m Je drama »Na Pologu« po krivdi režije igrala tako, da je izgle-dala kakor »šund«. Kar torej govorite o »Tatu« v botenl napačni zvezi s to označbo odpade. Da pa »Tat« po vrednosti ni primeren za vpri/o-rltev na našem gledališču, trdim še danes. VI veste Šsto dobro, da sem govoril »po yrednost| neprimernih« dramatičnih delih te z ozirom na repertoar. ki bi ga naša drama morala imeti. Kar Je primerno za Pariz ni primerno vedno tud! za nas. Da ta moja sodba o tej dram! m izvira morda Iz namenov, ki ml Jih vi pod-tikavate v mojem kritičnem članka, naj vam služi kot dokaz delstvo, p. v zbornični predavalnici kr. univerze. Dnevni red j« objavljen na deski na univerzi. K. = Doličnl govornik, ki le govoril zadniič na železničarskm shodu nemški. ni bil Wallisch. kakor smo vsled napačne informacije poročali, temveč neki železničar iz Dolenlskega, ki p« biva že dal* časa v Mariboru. Zakol na le pravzaprav govoril nemški? Ne veriamemo. da bi mož. ki je doma na Dolenjskem ne razumel in ne znal govoriti tudi slovenski. Komunistični puč — luč! Pri demonstraciji pred vlado v sredo so bili stavkujočj nadvse vnetj za najradikalnejši nastop. Dvigali so pesti, vpili ln kričali. Vsakemu opazovalcu se je rdelo, da so odločeni zavzeti deželno vlado tn postaviti bivšega korporala ZorRota. ki je kot avstrij-skj »Stallmeister« zelo sirovo ravnal s vojaki, za deželnega predsednika. Ko so se med seboj najbolj navduševali, ie bilo slišati od zadaj klic: »Streljali bod^l« Tisti trenutek 90 šil bfciklisti na kolesa, žene so pograbile svoje otroke ln vsi štrajku-jočl so se poskrili v stranske ulice. Pri tem so nekaj otrok pohodili. Ne vemo. kaj sf le pri tem mislil Vete-komnnlst Lemež, ki Je opazoval bežečo komunistično vojsko? Pa pravijo. da hočejo Izvršiti socijalno revolucijo ! Smešrlca s predvčern“nje demonstracije. Ko so v sredo demonstrant]? bili pred deželno vlado in se razgovariali s predsednikom Brejcem. Je dr. Mlljm Lemež. takrat še državni uradnik. bollševiški buržuf, gledal z okna deželne vlade, kazal demonstrantom n« levo stran proti predsednikovem uradu In zaklical: »Doii z vlado!« Množica pa njegovega klica ni razumela, marveč Je mlshla, da ta fino oblečeni gospod vpile nekaj proti niej. 2enske so za-Ija 8 klici: »Verižnik, frakar, dol ž njim« ln slično. = Udruženje htgoslovensklh aka-demlkov-beguncev. Drugj redni občni zbor UJAB se vrši 23. t m. v deželni zbornici ob 14. uri. Poživljamo vse člane, di se ga udeleže polnoštevilno, obenem vabimo tudi gg. starešine Iz zasedenega ozemlja — Odbor. ^ Prepoved alkoholnih oiUC delu-le zelo ugodno, tod« nrofeslonisti v vinskih zadevah so takoj Izvohal, vinske lokale, kler so lahko neovirano Žulfli svole litrčke. Vladina prepoved vella kakor Je podoba samo za Dolldlski ralon ljubljanski. Vsled tega so pivci ttavallH v okoličanske dobro znane gostilne. Vrše se pravi ponočni izprenodi! = Za cenejšo preskrbo mizarske ia stavbne obrti s potrebnim lesom se vrše pri Zvezi iudustrijcev v Ljubljani med Odsekoma lesne Industrije In stavbne obrti pogajanja. Zaradi železničarske stavke so se pogajanja zavlekla, ker zunanli člani odsekov oe morejo priti v Ljubljano. Po-ga/!n,ia 86 raz'djajo povoljno ln je pričakovati ugodnega usipeha. ■= Tatovi ln vlomilci. Prve dni splošn« železničarske stavke so ta tovi in vlomilci praznovali s svojim poslom. Nikjer v mestu ni bilo izvr šene nobene tatvine. Pri vseh lavnih akeliah komunistov le človek lahko opazil tudi elegantni Ijubllanski pol-svet ki Je z velikanskim zanimanjem in naslado vsrkaval popularne pridj-ge govornikov. — Stavka pa le predolgo traja. Odšli so vlomilci zopet na svoi posel. V podstrešje Dalmati nf}v* št* 10 so vlomili ter odnesli dr. J. V. za 26.086 K razne, tain shranjene moške in ženske obleke. -Ze večkrat kaznovani Jakob Pečnik Je bQ aretiran, ker le sumliiv nekega vloma in ie imel pri sebi eai par novih rumenili čevljev ia dva para starih popravljenih. Zasačen le bil na Viču. Ponoči Je bilo namreč vlomljeno v čevlfarskp delavnico čevllarja Josipa Sajovica na dvorišču MaliČevega hotela. Odnesli so mu nekaj podplatov, nove rumeno čevlje in več pa- j rov starih, deloma že popravljenih | čevljev. -Ciganska nadloga. Gkoličanski posestniki, zlasti oni v Šiški inv Dravljah se pritožujejo nad cigani, ki s? vel,kem število drže v okolici. Cigani pa so tako brezvestni, da paselo svoi e konte po mladem žitu. Včeraj ie policija zaplenila ciganom enega konta. KONJSKE DIRKE, »Slovenski dirkalni klub« Dodat-tM k že obtavllenemn programu ti prirejanje konjskih dirk. se objavfta spored prvih dveh dirk. Prva vozna dirka m| nridobtil Vsi oni. Va’p1m doslej ni bilo mogoče Iz kateregakoli vzrok* pri-stopiti. «e nanrošato. da se nemudoma zglas« v uradu ob uradnih urah. to le od p do 13 Kdor bf pravočasno T>e d-VO rr>ti vroči pred '"'bčnim zborom. Obenem se por!\TiaV> vst člani, da s* oorazgovore med spbrU r, kandidatih ln nrinravMo eventualne tozadevne n— orltnrrp -rbor Prlnravllalnl odbor. rVažakova ulica 3/1. Jugoslovanska Matica. Ustanovni občni zbor glavne podružnice za LiubMano. ki se le rmef vršiti v nede Ho dne 25. t. m., m vsled obstolečih razmer preloži na nedoločen čas. Pripravljalni odbor. " NS& Politična šola NSS. Danes, v petek ob 20. uri se vrši politična šola. Šport m tunsiiKa, Tujsko-prouietue vesti s Kranjske gor«. Na Bledu, y Bohinju, ob Vrbskem in blaškem jezeru j« opažati letos močno gibanje za sprejem letoviščarjev in turistov. 1 udi v gorenji Savski dolini se opaža nekaj sličnega, in upati j«, da se bo letos tudi Kranjska gora. ta idiličai kraj pod »Slovenskimi Dolomiti«, pripravila, da sprejme zopet svoje stare in nov« goste. — Bivše »Olepševalno društvo« je izgubilo sicer po svojem ustanovniku in dolgoletnem izbornem voditelju, odišlem dr. Tičarju, premnogo, toda upati je. da se bo društvo tudi po njegovem odhodu skušalo dvigniti ln postaviti Kranjsko goro na ono stopinjo slovenskih letovišč, ki jo po svoji izborni legi in naravni oblagodarjenostj zasluži. Novi odbor društva, ki se ie preobrazilo v Prometno društvo, je na delu, da člmprej očisti Kranjsko goro in okolico neljubih vojnih ostankov, uredi In pripravi večje število privatnih stanovanj. poleg obstoječih hotelov In gostiln, da prenovi sprehajališča ln popravi pota ter Jfb nanovo markira. Upati Je. da se tudi nanovo premosti Pišenca v Babi. Vsem ljubljanskim letoviščnlkom. ki Hubijo tiho gorsko naravo bolj kot šumno letoviško življenje, priporočamo Kranjsko goro tudi zaradi tega. ker bo vsled zmernejših cen tudi uradniškim rodbinam In sploh sred-niim slojem mogoče priti na Gorenjskem do prijetnega letovišča. Gledališče. Cenjenim gg. abonentom. Ker'se gg. abonenti niso odzvali prošnji uprave glede abonenta prosi se ponovno, da do 25. t. m. podaljšajo ali pa odkažejo abonement. V na sprotnem slučalu bo uprava prisiljena dot«Čne sedeže brez ozira prodati. ter za eventuelne neugodnosti n! odgovorna. REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA. Opera. 23. aprila petek. »Faust*, ab. C. 24. aprila sobota: »Žongler«, ab. D. i 25 aprila nedelja: »Rigoleto«. Izven ab 26. aprila ponedeljek zaprto. -= Ljudski oder v Ljubljani. V ne deljo, dne 25. mala 1912 Se uprizori »Otroška tragedija«, naino/c-!Še delo znamenitega nemškega dramatika Karla Schonherrja. Vstopnice se dobe v i ednrodaji v trafiki g. Modice ve.v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove Založbe na Kongresnem trgu. ____________________________ K- Književnost in umetnost. VROBLEMI MALEGA NARODA. Spisal Abditus. Ker srno dosegli lastno suvereno državo, ie nujno potrebno, da se orientiramo o naših nalogah, o naših problemih. Brošura Je potrebna vsem, kmetom, delavcem, uslužbencem ln meščanom. Brošura stane 3 K in se dobiva po knjigarnah 1« pri Zvezni tiskarni r Llubllani. Toplo priporočamo! Drobiž, ( • Pokopališče brezimenskih. Y ■ občini AiOern pri Dunaju se nahaja | pokopanšce, kjer se pokopavajo mrtveci, katerih luentneta se ne Uior« ugotoviti. Romanjkanje goriva j« pmiiik) ubozno ljudstvo, da je na teui žaiosuicoi kraju posekalo skrivoma vse dtevje, večinoma star« muc. Nekateri so se upozabili četo taso daleč, d* so pok rali krste >z grobov, polomili ograje ln vse odnesli Občina Albern se je radi tega pritožila in izjavila spodnjeavstrij" ski vladi, da se na tem pokopališču ne morejo več pokopavati mrtveci. Vlada je odredila preiskavo. Aretiranih je bilo precej krivcev, ki so tudi občutno kaznovani. * Lov za dljamanti. Angleški listi prinašajo vest iz Johannisburga v Južni Afriki, da so tamkaj odkrili velikanske poljane dijamantov. Nahaj« s« ta čudežni del zemlje v pustinj Tlartng pri Taungsu. Ta pustinja, v kateri ni ne vode. niti drevesca, le bila do sedaj rezervirana za bečuan-ske črnce, a sedaj Jo bodo predah kopačem (HJamantov. Ta vest o odkritju dijamantov se ie 8 silno hitrostjo razširila po južni Afriki. Želja po bogatstvn je mrzlično zgrabila ljudi, da so navzlic vsem resnim svarilom začeli trumoma zapuščati svoje dobre službe in se podajati iskat sreče v bečuansko deželo. * Požar v madžarskem vellka-škem dvorcu. Kakor so pred kratkim poročali madžarski listi, je nedavno izbruhnil požar v dvorcu grofa Erd6dy v Rothenthurmu. Požar je uničil mnogo umetnin in zgodovinskih zbirk rodbine Erd6dyja. Kakor se Je naknadno ugotovilo, je izgorel pri tej priliki tudi tajni arhiv kneza Franca RakoczyJa. Nadalje je zgorel tud! baldahin na prestolu kralja Matjaža. * Amerlkanskl pravniki o kazni za bivšega cesarji Vitjema. 7elq razširjeni amerlkanskl Ust »The f.I-terary Digest« se je obrnil na ar.ie-rikansko pravnike z vprašanem, kakšno kazen hi zaslužil Vi!'e*n Mohenzollemski za svoje zločinske Čme. Dospelo je 328 odgovorov. Od teh se Jih Ja samo 27 Izjavilo prod vsaki kazni, 106 Jih zahteva smrt na vešalih, 137 pregnanstvo, 51 Lečo, a ostalih 7 razne druge kazni. * Trgovci x belimi sužnji zelo ogrožajo saarsko področje, Id se nahaja sedaj pod francosko okupacijo. Kakor poročajo nemški listi, se še dosedaj ni posrečilo prijeti nobenega teh individuov. Neko dekle iz Htlncr-felda Je šlo nekega dne v Altemvald. Dohitel Jo Je neki avtomobil, ki je zelo počasi vozil. Naenkrat se nagne neka moška oseba iz avtomobila in vrže laso proti deklici, da bi jo vjel In potegnil v avto. Napad pa ni uspel, ln je deklica začela klicati na pomoč, nakar jo je avto jadrno odkuvil. • Trije moderni Robinzoni. V Piy-mouth so dospele vesti, da je admiral Jefllcoe na nekem otoku v Tihem oceanu odkril tri moderne Robinzone. Bill so to neki Amerfkanec, neki Francoz in neki domačin z otoka Tahiti, ki so Živeli tamkaj popolnoma osamljeni že tri le la. Ves čaz so se hranil! samo s kokosovim! oreld in ribami. Bili so popolnoma ločeni od ostalega sveta, cel čas niso prejeli nobene vesti ali videli kakšno ladjo, pa nlao niti vedeli, da se «• vojna že končala. Admiral Jclllco« Kh Je vzel na svojo ladjo tn Jih rešif čudaškega življenja. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Llubllani. Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v l jubliani, Mariljn trg št. 8. Hranilne vlog« e® obrestujeja DO 4 odstotke. Jugoslovanski kreditni zavod uživa splošno zaupanje tar se lepo razvija. Opozarlamo na oglas. Gadje gnezdo ]• najbolj čvarto »loventko leposlovno delo Izza zadnjik let. HoroiUe ga lahko za malenkostno svoto 14 kron pri ,iB. HI' 1 Liliji. Domače pridige Sitarjeve Jere. DVANAJSTA PRIDIOA. Bttar pride malce pozno domov ter Mavi da hoče odslej ključ imeti. »Printaruha, Sitar, dejala bi, da bi se reklo Cas tratiti, če ba šel zdajle spat. Petelinj se fcodo vsak hip oglasili.« »Zakaj sem potem pokonci ostala?« »Zato, ker se mi je zljubilo pokonci ostati •— tako zahvalo torej imam. Nak, prav nobenega pomena nima tvoje govorjenje, Sitar. Nikoli ne bom pustila, da bi te dekle čakalo, pa |e mir besedi. Kaj praviš?« »Zakaj potem ostaja z menoj pokonci?« »To ie pa čisto druga stvar; saj vendar pe misliš, da bom sama ostala pokonci, kaj. Kad praviS? »Kakšen pomen hna, da dve ostaneta po- konci?« »To je moja stvar. Tega pa ne, Sitar, to pa že ne. Prav gotovo ne ostanem pokonci, da bi potem o tem govorila. Nehvaležen, brezčuten človek sl, ko tako govoriš. Jaz sem pokonci. ker se ml zljubi; in ako N *e celo noč ne bilo domov — in ni dvoma, da bo kmalu tako daleč prišlo — vseeno ne poidem spat. nlkari ne misli.« »O. dal Vam tnožkhn čas po vaših družbah res kal priletno teče - samopašnežil Tam te lahko smeješ, poješ, pripoveduješ na uro na se ne zmlsliŠ: ne pomisliš, da le na svetu oseba, ki le kot žena tvoja. Tebi to rt nič. da uboga ženska pokonci ostaja, šteje minute ter vidi v ognju vsakovrstne reči — mteh včasih, da se tl te kal hudega prisodilo-prava bedaklnta. da količka! skrbi za te. — To ie vse sktmai nič. - O. ne’ Krdar se *enska poročh postane sužnja — hujši kot sužnja — In mora vse prenašati!« „In kaj vse Iztaknete za svoje pogovore, tega pa si ne morem misliti! Namesto da bi mož vsaki večer sedel dotna pri svooi ženi in se podal ob krščanski uri k počitku — pa ti gre v družbo, kjer najde tropo Idudi. ki se ne brigajo zanj toliko, kolikor ie za nohtom črnega — to je gorostasno! Kaj praviš?« »Samo enkrat na teden greš?« »To nima s tem prav nič opraviti; lahko bi tudi Šel vsaki večer, in gotovo kmalu pojdeš. Ako pa pojdeš, potem pa pridi noter kakor moreš; jaz ne bom več ostajala pokonci, to ti povem. Moje zdravje se uničuje noč za nočjo, in — o, nikari mi vendar ne govori, da se zgodi samo enkrat na teden; saj tl pravim, na nima to s tem prav nič opraviti — da bt imel oči, bi 'ahko videl, kako bolna sem; ampak ti nimaš oči za nikogar od svojih, ej, res da ne. oči Imaš samo za liudi zunaj doma. I ahko ti ie reči mi, da sem neumna in sima. Rada bi videla, žensko, ki bi tako ostajala pokonci kakor jaz.« »Nočeš, da bi pokonci ostajala?« »Da, da! Taka ie tvoja zahvala — taka je tvoja hvaležnost. Izpodkopujem nai sl zdravje, za to pa se naj pustim še žaliti. Lepih nazorov sj se nabral v svojem društvu. Sitar!« »Ampak eno tolažbo Imam — eno veliko tolažbo; In ’a ie. da itak ne more dolgo trajati. Vsaki dan sem slabša — dobro čutim, dasl ne črhnem besedtee o tem — ali poznam, kar čutim. hn tako rečem, sa? ne more dolvo traiatl A mpak potem bi res rada vedela, kdo bo potlej zaradi febe pokonci ostajal’ Potem bl rada vedela. kako bc tvofa druea žena — kal nraviš. « »Nobena druga te ne bo nadlegovala?« »Nadlegovala, glej ea no! laz tebe nikoli nadlegovala. Sitar. Nikdar ne. Ampak n sl tisti, ki sl nadlegoval mene. in to dobro ves, daslravno sem kakor prava trapa prenašala vse in nisem-zinila nit? besedice. Ampak sal ne more dolgo »rajati — to le edino dobro!« »Oj, samo da bl ženska molga vedeti, kaj vse bo morala pretrpeti, preduo se omožil Nikari mi ne govori, da bi rad spali Ako bi res rad spal, potem pa pridi ob pravi uri domov! Kolikor jaz vem, je zdaj že čas vstati. Ne bi se Čudila, ako ne W bilo mlekarice v malo minutah. Vrabct so že pokonci; tesiica, vrabci, pravim; ti, Sitar, pa bi moral do ušes zarcoc'.'. ker jih slišiš.* _ »Ne slišiš jih?« »Ha, ha! Nočeš jih slišati hočeš nemara reči. Ampak jaz jih čujem. Nak, Sitar, to ni veter, ki žvižga skozi iuknio v ključavnici; saj še nisem čisto trapasta, najsi morda kai takega misliš. Dejala bi, da vendar znam razločevati vrabca od vetra!« »Ha! Ako pomislim, kakšen možak sl bil, predno sva se vzela! Ampak zdaj si ves drugačen človek — popolnoma izpremenien. A rekla bi, da ste vs! skupaj enaki — gotovo je, da mora vsaka reva veliko pretrpeti, akoravno bl rekla, da nobena ne tollkani kakor laz. V resnici bi dejala, da ne! ZahaiatI v krčme, ostajati tam pozno v noč, in ----------- »Kal!« »Ključ hočeš Imetf?« »Ali ga res? Ne. dokler bom Jaz živa. Sitar. Ne bom hodila spat, ne da bl Imela ključ doma. niti zaradi tebe niti zaradi najboljšega moža. kar jih živi.« KI luč bl rad ime! jutri?« »Slišiš, te poskusi; to te vse, kar rečem, Sitar. Samo poskusi. Ne želim, da bl me spravil v jezo, ampak samo toliko rečem — samo po skusi f / »Tc Je pa res da neka! lepega, da bl o It-nlem možak noc.?l c-ebo] kPnč od hišnih vrat. To govori cele knjige, bi rekla. Res lena te ta za družinskega <> p t n Kn ;,,o d a bi se vkradel ven in prikradel noler, kedar bi se tl zljubiloI Priti v hišo sredi noči kakor tat. namesto potrkati na vrata kakor vsak drug pošten človek. Oj, samo ml ne govori, da hočeš s tem preprečiti, da bi pokonci ostajala — če se meni zljubi ostajati pokonci, kai pa to tebe briga? Nekatere ženske bi resda delale velik šunder zaradi takega ostajanja pokonci, ampak ii se nimaš še prav nobenega vzroka pritoževati -- Bog ve!« »No, veš, pri moji veri, dolgo sem morala živeti, .da navsezadnje kaj takega slišim. Ključ od hišnih vrat nosili seboj! Take reči sem slišala o mladih ničvrednih samcih, ki nikogar nimajo, da bi zanje skrbel, ainpak da oženien človek pusti ženo in otroke brez ključa doma — no. res veliko ti mora biti za nas. U. kaj lahko se reče, da želiš ključ same radi miru in pokoja - kaj pa tebi rnai, če mi ie všeč pokonci ostajati? Nobenega vzroka nimaš pritoževati se, nič hudega ni zato. Ampak, da veš. vse tvoje govorjenje je zaman. Same tole ti rečem, Sitar; ako mi pošlješ ključarja, da pomeri ključ, pa pokličem policaia: gotovo ga. kakor sera tvoja poročena ti žena.« »Da ti povem svoje mnenje: kedar pride mož in hoče imeti svoj ključ od. hišnih vrat, čimprej postane samec, tem boljše. To ie, Sitar, da ti jaz ne bom nobena ovira pri tem. Slišiš, saj je vse zastonj, če mi rečeš, da naj držim jezik, zakaj — kaj?« »Olava te boli od mojega govorjenja?« »Tega pa ne, Sitar; po tvojem društvu te boli glava, po tvojem kadeuju, in tvojem — Ampak, nak! Takega človeka pa še nisem videla v celem svojem življenju. Niti besedice ti že ne morem ziniti. Oreš od doma. se gostiš kakor kak cesar — na prideš domov ob dvanajstih. ali katerikoli drugi uri se ti zljubi -potem mi pa še groziš, da hočeš imeti ključ, in — In — In « Naposled sem v resnici zaspal.« pravi Sitar. »sredi plohe »stavkov kakor: da ere i otroci drugemu stanovat, da bova ločena živela, da noče biti sužnja — in tako dahe « Zahtevajte ujugoslavi/o* v vteh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte naročnikov1 Mali oglasi. Proda se: Prod« m lep ■»gvolml sp«- nentk. — Naslov v »pravni5tvu .Jugoslavije". _•_______578 n o*k« kol* * dvofno prestavo, novo. predvojni tadelek ** P° »godni osni prod«, N«*'«™ »vod, Drago Beaeljak, Ljubljana, Oskarjevo nabreije 5._____________874 g ni o Alta sedlu fflocksaftel) po rriikl ceni na razpolago. Pojasnila dale Anmčnl zavod, Drago Bcset|»k, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 (n podružnica Maribor. Oregorčičeva nllea «ev 6 (Schiller* frassej. 678 Kupi se: Kupim » a« 2 “ Pj* urno Ponudbe na upravnlštvo »Jugo-Kavlje” pod ..Preprojru**. 437 Sluibe: Zlalanlti varjene« *« Mol ireimc. LUD. ČERNE, Juvcllr, Ljubl|ana 'olfova n icn 3. 8'* Pevci In pevska društva! i Pozor! TV^ala pesmarica poSUiame lista ne ustavi, \ Spretnega, nabiralca oglasov '»•ul u Poravnajte zaostalo na-1 ročnino takoj, da se Vam barva v vseh niansah In «Stl n Beški zbor; lepne Iziila 11X15 cn Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš. Srbine tužni? , 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča Je brlela. 4. Anton Hojdrth: Pod oknom. 5. Anton Hajdrih: V sladkih sar.Jah. Vsaka pesem stane z K | i* las odov io K. Dobiva se v Ztetiti knjigarni. LJubliais, Mrrljin trg Star. 8. *• m m tovarna ios. Reich. m\mm UprdVlilSIVU JUDVllRIUL IIUUIJOPO, Martin trn fl. B. MenfažnPca KOSTE ARSENICA Zagreb, Nlkollčeva ul. 3. Kopu]« I prodajo najkulantnlje »ve vrati »rebrno«;, r.l»tno* I paptrooc novcu. 543 Zanesljivi, izkušeni, zelo energični dve strežnici se Iščeta proti takojšnjemu spiejeniu za ! botnilnlco bratovske skladnlce v Trbovljah. PrcSnJe |e naslavljati na bratovsko skladnico v Trbovljah. 570 Le c*?von frangais Francosko milo 565 vaut de l*or en vente partout Kakor I* zlata se prodčifl povsod En fi iilp. Mi) Mi Orli)