OSTEOLOŠKE IN KULTNE NAJDBE PRAZGODOVINSKEGA ČLOVEKA IZ KRAŠKIH JAM SLOVENIJE IN MEJNEGA OZEMLJA FRANCE LEBEN I n š titu t za a rh eo lo g ijo SAZU , L ju b lja n a N a m e n p ris p e v k a je , se z n a n iti stro k o v n o ja v n o s t s k o s tn im i o sta n k i in k u lt­ no z a p u šč in o ja m s k e g a človeka, k i so jo v S lo v en iji in n je n e m m e jn e m o ze m lju , to je n a p o d r o č ju ju g o v z h o d n ih A lp, o d k rili o d sre d in e p r e jš n je g a s to le tja d o d a n a š n jih d n i. N e n a m e ra v a m a n tro p o lo š k o in m o rfo lo šk o ra z č le n je v a ti ali ra sn o in e tn ič n o o p re d e lje v a ti o ste o lo šk e o sta n k e , p a č p a p o d a ti le o k v irn i a rh e o lo šk i p o m e n , k i ga im a ta m a te ria l, n a jd e n v n e k a k o p e td e s e tih ja m s k ih n a jd išč ih . Č asovno in k u ltu rn o so z a je te le n a jd b e o d m la jš e k a m e n e do že­ lezne dobe, k e r so o k o s tn ih n a jd b a h p a le o litsk e g a člo v e k a s slo v en sk eg a in h rv a tsk e g a o z e m lja izšle že te h tn e z n a n stv e n e š tu d ije in a n a liz e.1 0 k o s tn ih in k u ltn ih n a jd b a h p ra z g o d o v in sk e g a in a n tič n e g a člo v ek a so za n e k a te ra geo ­ g ra fsk a p o d r o č ja tu d i že o b ja v lje n i šte v iln i p o d a tk i,2 v e n d a r m o ra m o tu in ta m še k a j p o p ra v iti in d o p o ln iti, z la sti z g ra d iv o m iz ja m T rž a šk e g a k r a s a in z a ­ h o d n e S lo v en ije. T ako b o d o n a te m m e s tu z b ra n i vsi d o sle j zn a n i p o d a tk i o k o stn ih o s ta n k ih , z d o k u m e n ta c ijo o d u h o v n i k u ltu r i in o k u ltn ih o b ič a jih p ra z g o d o v in sk e g a člo v ek a v ja m a h ju g o v z h o d n eg a p re d a lp s k e g a sv eta. G re to re j za v e lik d e l o ze m lja, n a k a te r e m so se že o d n e k d a j stik a li k u ltu r n i in d u h o v n i v p liv i iz P a d sk e n iž in e in ju ž n o a lp s k ih dolin, z v zh o d n e ja d ra n s k e o b ale, iz P o d o n a v ja in s p re d e lo v o n s tr a n Alp. M a rs ik a te re ja m s k e iz k o p a n in e sa m e p o seb i in p o n a jd iš č n e m m e stu p r i­ ča jo , d a g re za k u ltn e o sta lin e o z iro m a za in v e n ta r k u ltn e g a o b re d a v ja m i ali p r e d ja m s k im v h o d o m . V n e k a te rih p rim e rih p rič a v e lik a m n o ž in a člo v ešk ih o k o stij ali p o sa m ič n ih k o sti, d a so lju d je že o d n e a n d e rta lc a d a lje u p o ra b lja li n e k a te re ja m e iz k lju č n o za p o k o p a lišč a . V d ru g ih zo p e t im a m o le o k o s tja p r e b i­ valcev ja m e sa m e, v ča sih je b il d o lo č e n ja m s k i p r o s to r h o té iz b ra n ali p r e ­ u re je n za p o k o p a v a n je — to re j k u ltn i o b je k t z u n a n jih lju d i, v ča sih so v k a k i ja m i le k o s ti p raz g o d o v in sk e g a člo v ek a , k i je slu č a jn o n e s re č n o ta m k o n čal, v ča sih p a so n a jd e n i sam o p re d m e ti k u ltn e g a p o m e n a b re z o sta n k o v k o sti. V zah o d n i S lo v en iji p o zn am o n ajv e č a n tro p o lo šk e g a g rad iv a z N o tra n jsk e g a in P rim o rsk e g a k ra sa . N a N o tra n jsk e m je p o m e m b n a Jama pod Jamskim gra­ dom v P re d ja m i. Iz n a jn iž je g a slo ja p ra z g o d o v in sk ih p la sti so b a je izkopali ž e n sk o o k o stje s p r id a tk i (k e ra m ik a in ig la ) iz b ro n a s te dobe. V p raz g o d o v in sk i p la s ti je ležalo o sa m lje n o še o tro šk o o k o s tje in d ru g e k o sti, a se n e d ajo n iti a n tro p o lo šk o n iti č a so v n o n a ta n č n e je o p re d e liti.3 O m enim o n a j še a n tič n i grob m a te re z o tro k o m , k i s ta b ila z a k o p a n a b o lj v n o tra n jo s ti za p rv im ja m sk im o k lju k o m . V v h o d n e m d elu Postojnske jam e se n a levo p r o ti se v eru o dcepi Im e n sk i rov, k je r je le ta 1926 te d a n ji u p ra v n ik ja m e A. P e rk o tr č il p o d sigo n a o sta n k e d veh o d ra s lih in o tro šk e g a o k o s tja s p rid a tk i v rez an e in k ru s tira n e k e ra m ik e ; e n a iz m ed lo b a n j je b ila p o p o ln o m a o h ra n je n a .4 B ržk o n e g re za o k o s tja trič la n sk e d ru ž in e , ki je k o n ec e n e o litik a ali v zg o d n ji b ro n a s ti dobi n e s re č n o k o n ča la v ja m i. T u d i S. B ro d a r o m e n ja , d a je že n a z a č e tk u p re jšn je g a s to le tja F. H o c h e n w a rt p ra v v Im e n sk e m ro v u o d k ril o sta n k e s sigo p re k rite g a člo v ešk eg a o k o stja .3 N a k ra šk e m g o z d n a te m p o b o č ju L iljevke n a d G rahovim se o d p ira Tom šičeva jama, ki se v n o tr a n jo s ti raz cep i v dva k ra k a . N a k o n cu ju ž n e g a je m a n jše b re z n o z d v o ran ico , v k a te r i s ta le ta 1963 M. T o m šič in I. P uš z a sle d ila v ilo v n a tih tle h zasig an e in že ra z g re b e n e k o sti n a jm a n j tr e h oseb (n e k a j jih p rip a d a o tr o k u ). M ed n jim i je tič a la b ro n a s ta s p ira ln a z a p estn ica ,6 k i o p re d e lju je u m rlo d ru ž in o v H a C čas s ta re jš e železne dobe. K lasičn i P rim o rsk i k ra s n a m o d k riv a n a jv e č zanim ivih n a jd iš č . V m a n jši v rta č i k ra š k e p la n o te n a d L okvico p ri O p a tje m selu se o d p ira v h o d v ja m o Pečinko. V v h o d n e m p ro s to ru je C. M a rc h e se tti n a še l p raz g o d o v in sk o k e ra m i­ k o sk u p a j z d elo m sp o d n je človeške č e lju s tn ic e s tre m i sek alci in n a jd b e o p re ­ d elil v n eo litik .7 P ri n a š e m o b isk u ja m e sm o iz p re m e ta n ih p la s ti izluščili le d ro b c e k e ra m ik e k a š te lirs k e g a tip a , e n a k e p a sm o n a b ra li tu d i p r i izh o d u ja m e n a v zp etin i, k je r je n e k d a j s ta la p ra z g o d o v in sk a n ase lb in a . D el če lju stn ic e sm e m o to re j p ris o d iti le en e m u izm ed p re b iv a lc e v v rh n je g a g ra d išč a iz s ta re jš e železn e dobe. T u d i n a d la h tn ic a iz Jelence jam e, k i se o d p ira n a k ra šk e m sv etu ju ž n o o d K o b jeg lav e p r i Š ta n je lu , p rip a d a človeku isteg a o b d o b ja . S k u p aj s k e ra m ik o in d ru g im i n a jd b a m i so jo iz k o p a li iz n a sip n eg a sto ž c a n a d n u v h o d ­ n e g a ja m sk e g a b re z n a .8 N ad P o v irjem se n a ju ž n e m vznožju T a b o ra , n a k a te re m je s ta la p ra z g o d o v in sk a n a se lb in a , o d p ira v h o d n o b rez n o v Gorenjo jamo. N a d n u je ob n a s ip n e m sto ž cu n a š e l C. M a rc h e se tti p o p o ln o člo v ešk o o k o stje z b ro n a s tim i p r id a tk i m la jš e železne dobe.9 Z a časovno in k u ltu rn o o p re d e lite v je n a jv a ž n e jša la te n s k a fib u la , k i v so z a k lju č e n o g ro b n o n a jd b o u v ršč a v 4. s to ­ le tje p r. n. š te tje m . V D o ln jih L ežečah je p o d ap n en čev o s te n o n a d v o rišču isto im e n sk e d o m a č ije v h o d v Korincovo jam o. P re d p rv o sv eto v n o vojn o je v k o n č n e m d e lu ja m e so n d ira l B. W olf in s k u p a j z o d lo m k i p ra z g o d o v in sk ih p o ­ so d n a še l tu d i člo v ešk o sp o d n jo č e lju s t, d ele n a d la h tn ic e in p o d la h tn ic e 1 0 in jih p riso d il člo v ek u m la jš e k am en e dobe ? K ra šk i fe n o m e n Š k o c ja n z okolico je b il že v p razg o d o v in i g o sto n a s e lje n ; o d to d b o g a ta z a p u šč in a k u ltu rn ih o b d o b ij v ja m a h o k ro g n je g a in p o d n jim .1 1 V M ah o rčičev i d v o ra n i p rv eg a p o n o rn e g a s is te m a š k o c ja n s k ih ja m se v d esn i s te n i o d p ira velik o b o k a s t v h o d v s tra n s k o Czoernigovo jamo. V s trm e m p o ­ b o č ju , ki p a d a k p o d z e m e ljsk i R eki, s ta C. M a rc h e se tti in L. M e d eo t n a š la b ro ­ n a s te p re d m e te s ta re jš e železne d o b e ( s rp , su lico in z a p e stn ic o ) in n ed a le č p ro č m e d k a m e n je m še levo sen čn ico in del leve te m e n ic e p rib liž n o d e s e t le t sta re g a o tro k a .1 2 T a k o b r o n a s ti p re d m e ti H a B-C o b d o b ja k o t lo b a n js k e k o sti so b ile v ta del ja m e n a p la v lje n e in p r ip a d a jo z a p u šč in i m la d e g a p re b iv a lc a šk o c ja n ­ skega g ra d išč a .1 3 V p re p a d n i se v e rn i ste n i u d o rn e V elike d o lin e š k o c ja n s k ih ja m se o d p ir a m ogočen p o r ta ln i v h o d v p r o s tr a n d v o ra n s k i siste m Tom inčeve jame, k i je b ila visoko z a p o ln je n a s k u ltu rn im i u se d lin a m i o d e n e o litik a do z g o d n jeg a sre d ­ n jeg a v ek a.1 4 V n je j je o d k rito d o sle j n a jv e č je ja m s k o g ro b išč e n a p o d ro č ju ju g o v zh o d n ih A lp. Ob d esn i ja m s k i s te n i so sp rv a n a šli š tir i člo v ešk a o k o stja , p eto p a je ležalo b o lj v s re d in i v h o d n e g a d e la ja m e . V seh p e t o k o stij je tič a lo p o d rim sk o k u ltu r n o p la s tjo in jih R. B a tta g lia p rip is u je lju d s tv u železne dobe. V z a d n je m d elu , k je r se ja m a ra z c e p i v dv a ro v a, so 1,50 do 2,00 m g lo b o k o n ašli še n a d a ljn jih p e t o k o stij m la jš ih o se b o b d a n ih s k a m e n je m .1 5 Č eprav so bili p o k o jn ik i z a k o p a n i v že le z n o d o b n i p la s ti, R. B a tta g lia n e iz k lju č u je m ož­ n o sti, d a la h k o p rip a d a jo tu d i k a s n e jš im d o šle k o m , saj so v ja m i o d k rili dovolj p re d m e to v iz p o z n o a n tič n e g a ča sa in iz o b d o b ja p re s e lje v a n ja n aro d o v . T a p o ­ d a te k je iz k o ris til tu d i J. W e rn e r, v e n d a r sa m o za o k o s tn ja k (o se b e k K ) z u m e tn o p re o b lik o v a n o lo b a n jo ,1 6 če š d a p rip a d a p o rim s k e m u o b d o b ju p e te g a sto le tja , k e r je b il v k o p a n v a n tič n o k u ltu rn o p la st, ž e p r i p rv e m a n tro p o ­ loškem o p is u te sk a že n e lo b a n je o d ra sle g a m o šk e g a p a ja s n o vid im o , d a je o k o stje ležalo p o d n e d o ta k n je n o rim s k o k u ltu rn o p la s tjo .1 7 T u d i k a s n e jš e a n ­ tro p o lo šk e a n a liz e o h ra n je n ih lo b a n j in o k o n č in v se h d e s e tih oseb p o tr ju je jo , d a g re za p ra z g o d o v in sk e p re b iv a lc e , o z iro m a d a so p rip a d a li lju d s tv u 5. in 4. s to le tja p r. n. š te tje m .1 8 N a z a č e tk u v zh o d n e g a ro v a v z a d n je m d elu T o m in ­ čeve ja m e se v levi ste n i dvigne m a n jš i s tr a n s k i p ro s to r, v k a te re m so isto č a sn o k o t d ru g je v ja m i o d k rili o k o s tja še n a jm a n j d e s e tih m la jš ih o se b .1 9 L ežala so v ilo v n a ti z e m lji p o d sig a sto sk o rjo . Z a t r i o k o s tja se je d alo d o g n ati, d a p r ip a ­ d a jo o d ra s le m u in d v em a n e o d ra s lim a m o šk im a . O b o k o s tjih so b ile k o t g ro b ­ n i p r id a te k r a z tre s e n e k o sti d o m a č ih živali in n e k a j o d lo m k o v ro č n o iz d e la n ih p o so d . O b en e m R. B a tta g lia n a v a ja , d a g ro b n a p la s t v te m p r o s to r u v išin sk o u s tre z a n a j s ta r e jš i k u ltu rn i p la s ti v s p re d n je m d e lu T o m in č ev e ja m e in d a je ta p r o s to r o b e n e m b il h o té iz b ra n a g ro b n ic a za e n e o litsk e ja m s k e p reb iv a lce . O kolica Š k o c ja n a n a m n u d i še dv e za n im iv i n a jd išč i. Ju g o z a h o d n o o d v a si se n a v z p e tin i P re v a l n e d a le č v sa k se b i o d p ir a ta v h o d n i b re z n i v Jamo I in II na Prevalu. V d n u p rv e g a b re z n a im e n o v a n e g a tu d i O k o stn a ja m a so p o d v o d ­ stv o m J. S z o m b a th y ja o b r o b u n a s ip n e g a sto ž ca iz k o p a li o se m m o šk ih in tr i ž e n sk a o k o s tja s p rid a tk i.2 0 E n o iz m e d o k o stij je b ilo d o ce la o h ra n je n o in n e p re m a k n je n o ; n a p r s tn ih č le n k ih s ta b ila dv a b r o n a s ta s p ira ln a p rs ta n a , o b te le s u b r o n a s ta s itu la k u rd sk e g a tip a z v re z a n im p a le o v e n e tsk im n a p iso m n a o ja č a n e m ro b u , c e rto š k a fib u la , p r ije m a lk a in m a n jš a b r o n a s ta za p e stn ic a . Z ra ­ ven d ru g ih o k o s tij so n a šli še b r o n a s to in železno su lič n o o st, d ele b ro n a s te g a v ed ra , srp , g u m b e , železno p la v u ta s to se k iro in n e k a j č re p in j g lin a stih p o so d . V se te n a jd b e so b ile v p la s ti s k u p a j z o žg an im i ž iv alsk im i k o stm i, k i so jih p o k u ltn e m o b re d u n a d v h o d o m v rg li za p o k o jn ik i v to 21 m g loboko b rez n o . A n tro p o lo šk e ra z isk a v e in p rim e rja v e lo b a n js k ih in tr u p n ih k o sti o p re d e lju je jo m rtv e c e v 5. in 4. s to le tju p r. n. š te tje m .2 1 Za to č n e jš o ča so v n o in k u ltu rn o u v rstite v sm e m o u p o ra b iti zg o raj o m e n je n o z a k lju č e n o g ro b n o n a jd b o k o n č ­ n eg a h a lš ta ts k e g a (H a D 2— D 3 ) o b d o b ja ob p o v se m o h ra n je n e m o k o stju . B ro n a s to v e d ro k u rd sk e g a tip a iz te ja m e je F. S ta rè p o m o to m a p rip is a l so ­ se d n je m u n a jd iš č u ( J a m i I I n a P re v a lu ) in n a jd b o za to tu d i p rev iso k o o p re­ d e lil v s ta re jš e o b d o b je k u ltu re ž a rn ih g ro b išč .2 2 N aše v ed ro je tr e b a p r im e rja ti z o n im z M a g d ale n sk e gore, k i je m la jš a ra z lič ic a te g a tip a b r o n a s tih v ed er.2 3 T u d i p rim e rja v a z d ru g im i situ la m i v e n e tsk e g a tip a in raz lag a n a p is a sa m eg a : O S T I A R ali O S T I A R I (?) s ta v lja ta p o so d o v čas 5. sto le tja p r. n. š te tje m .2 4 S ta k im v re d n o te n je m d o b ijo vse n a jd b e iz te ja m e d o m a la e n o tn o časovno in k u ltu rn o m e sto . Z a p razg o d o v in sk o k o v in sk o o b d o b je zn a č iln e jše in za n im iv ejše so n a jd b e iz so se d n je g a 4 7 m g lo b o k eg a b re z n a : Jame II na Prevalu ali M u šje ja m e , k i se o d p ira za h o d n eje in n e k a j v išje o d p rve. U m estn o je , d a n a n jo p o n o v n o opozo­ rim o k o t n a n a jv e č jo ja m sk o z a k la d n ico . P o d v h o d n im b re z n o m so en m e te r g lo b o k o v n a s ip n e m sto ž c u o d k rili iz ra z ito ogleno k u ltu rn o p la st, v n je j p a n a sto tin e d elo m a sk a že n ih , z lo m lje n ih , zv itih in sta lje n ih p raz g o d o v in sk ih k o v in sk ih p re d m e to v te r ožganih živ alsk ih k o sti, v e n d a r b rez k a k ršn ih k o li člo­ v e š k ih k o stn ih o sta n k o v .2 5 N a jd b e sm e m o s m a tr a ti k o t o b re d n e daro v e, k i so j ih p re b iv a lc i en e g a izm ed šk o c ja n sk ih g ra d išč po o p ra v lje n e m sla v ju n a d ja m o z m e ta li v b re z n o v č a st n e k e m u p o d z e m e ljsk e m u b o ž a n stv u . O kvirno sm e m o n a jd b e o p re d e liti v k u ltu ro ž a rn ih g ro b išč z n e k a te rim i sta re jš im i in m la jšim i razločki. R e la tiv n i ra z p o n b ro n a s te g a in v e n ta rja sega v H a A 2 in H a B o b d o b je , le železne su lice in m e č p rip a d a jo m la jši (H a C) s to p n ji s ta re jše železn e dobe. O m en iti je tr e b a še dve k u ltn i n a jd b i p o z n e jše g a časa, k i sta ležali p ro s to v rh n a s ip n e g a sto ž c a p o d v h o d n im b re z n o m ; to s ta b ro n a s ta č e la d a in rim s k a fib u la .2 6 č e la d a p o zn e g a la te n sk e g a tip a im a n a šč itn ik u p ik ­ č a sto v b o d e n a im e n a d v eh rim s k ih v o jšč a k o v ; ita lo -rim sk a te č a ja s ta fib u la p a so d i v čas o k ro g z a č e tk a n ašeg a šte tja . Č eprav n a m se v e rn a I s tr a s k v a rn e rs k im z a le d jem v sv o je m k ra šk e m je d ru o d k riv a p o ld ru g i s to ja m in b re z e n je m e d n jim i le d o b rih d v a js e t arh e o lo šk ih ja m s k ih p o sta j, še m a n j p a ta k ih z o ste o lo šk im i n a jd b a m i.2 7 T iste s k o stn im i o s ta n k i le d e n o d o b n e g a človeka že p o zn a m o (L o čk a ja m a , s p ilja p o d B a d ern o p a R o m u ald o v a p e č in a in Š a n d a lja v ju ž n i I s tr i — gl. op. 1), d o d am o p a n a j še t r i d ru g e. V zhodno o d S o cerb sk e g a g ra d u se v b o ro v em p o b o č ju o d p ira dan es u m e tn o d o d elan d v o jn i vh o d v o b širn o in ra z v e ja n o Sveto jamo. V h o d n i p ro s to r je p re u re je n v sv e tišč e z o lta rje m iz 16. s to le tja , p osvečeno trž a š k e m u m u č en ik u sv. S erv u lu , k i se je v 3. s to le tju sk riv a l v ja m i. Izza o lta rja so že p re d sto leti iz g re b li zob ja m sk e g a m e d v ed a in živ alsk e te r človeške k o sti sk u p a j z b ro n a sto la te n s k o fib u lo .2 8 K aže, d a p la s ti z a ra d i p r e u r e ja n ja p ro s to ra v k a p e lo n iso b ile v eč v p rv o tn i legi, d a so z a ra d i te g a p le isto c e n sk e in h o lo c e n sk e p la sti m e d se b o j p o m e šan e . P ra zg o d o v in sk e n a jd b e (fib u la in človeške k o s ti) p rip a d a jo p re jk o n e p re b iv a lc u n a se lb in e m la jše železn e dobe, k i je s ta la n a p la n o ti za d a n a š n jim g rad o m . P o d n av p ičn o g ra jsk o ste n o se o d p ira s tre m i vho d i Jama pod Socerbskim gradom ; o d p r t s tro p n i k a m in v z a k lju č n e m d e lu p a sega n a n a jn iž jo g ra jsk o p lo šč a d . Ja m o je n a p re h o d u s to le tja ra z isk o v al K. M oser.2 9 V d esn em ja m s k e m ro v u je ob la te n s k o d o b n ih č re p in ja h iz k o p al o d lo m ek člo­ v e šk e sp o d n je č e lju s tn ic e s tre m i z o b m i: se k a lc u in tre m zo b n ica m sle d ita p o d o č n ja k in p rv i k o č n ik ; k o č n ik u ta k o j sle d i šk rb in a , ki p r ič a n a sk a že n o st zo b n e g a z a p o re d ja tu p o k o p a n e g a p re b iv a lc a so c e rb sk e p raz g o d o v in sk e n asel­ b in e . V strm e m le v em b re g u L o v ra n sk e d ra g e p ri M edveji je d a le č vid en v h o d v Oporovino pećino. V ja m i je le ta 1929 p rv i ra z isk o v al B. L engyel in o d k ril m e d d ru g im tu d i o s ta lin e s ta re jš e g a n e o litik a .3 0 P ri p o v o jn ih iz k o p a v a n jih le ta 1956 so v p re m e ta n ih p la s te h s ta rih s o n d n a b ra li tu d i člo v ešk e k o sti, ki jih p rv i raziskovalec sp lo h n e o m e n ja . Iz is te p ra z g o d o v in sk e p la s ti so v k o n č n e m d elu ja m e n a le te li n a p o p o ln o člo v ešk o o k o s tje s p r id a tk i.3 1 Z o b je so b ili m o čn o razviti in z d ra v i (b re z sled o v g n ilo b e ) te r b o lj iz ra b lje n i n a z u n a n ji s tr a n i; izgrizeno z o b o v je je tip ič n o za n e o litsk e g a človeka. Ob s p o d n ji č e lju s ti so b ile ogrlične ja g o d e iz je len o v e g a roga. R a z e n te g a so ležale o b p o k o jn ik u živ alsk e k o sti in o d lo m k i v b o d en e n e o litsk e k e ra m ik e . N a jm a n j p o d a tk o v im a m o za ja m s k a n a jd iš č a se v e ro z a h o d n e g a in se v ero ­ vzhodnega o z e m lja S lo v en ije. N a G o re n jsk e m je d o slej e d in o n a jd išč e z osteo- lo šk im i o s ta n k i ja m a Šibem ica n a B led u . T a o b o k a s t sp o d m o l je p o d se v ero ­ zah o d n im p o b o č je m G ra d u n a s p ro ti B ledca. N a ša p r v a iz k o p a v a n ja p r e d ­ ja m sk e g a p r o s to r a in v zh o d n eg a d e la ja m e le ta 1974 so v s ta re jš i p ra z g o d o ­ v in sk i p la s ti tik p r e d v h o d o m o d k rila p o p o ln o m a o h ra n je n o m o šk o o k o s tje .3 2 M rlič je b il p o k o p a n v p o lsk rč e n i leg i n a d esn o s tr a n te le s a s p o g le d o m v ja m o . V p la sti n a d o k o s tje m in v g ro b n i ja m i v k o p a n o v ž iv o sk a ln a ta tla , so tič a li odlo m k i p ra z g o d o v in sk ih p o so d , a jih z a ra d i n e tip ič n ih o b lik za zd aj la h k o u v rstim o le m e d k e ra m ik o , k i se p o ja v lja o d s re d n je b r o n a s te d o b e d alje. Za š ta je r s k o sm o že o m e n ili n a jd b e k o sti fo siln e g a in re c e n tn e g a člo v ek a iz ja m e Pekel (o p . 1), o p o z o riti p a m o ra m o še n a o n e iz M ornove zijalke; ja m a se o d p ira se v e ro z a h o d n o o d Š o š ta n ja n a d s tru g o H u d e g a p o to k a m e d Š t. F lo r­ ja n o m in B e lim i V o d am i. V n je j je le ta 1936 ra z isk o v al S. B ro d a r in ob o d k ri­ v a n ju p le is to c e n s k ih p la s ti n a le te l tu d i n a o s ta n k e p ra z g o d o v in sk e k o liščn e po selitv e.3 3 V v rh n je m slo ju je n a š e l čez se d e m d e se t p o z n o h a lš ta ts k ih in la ­ te n sk ih p re d m e to v te r o d lo m k o v k e ra m ik e , še več p a r im s k ih novcev in d ru g ih n a jd b . Iz B ro d a rje v e g a ro k o p isn e g a p o ro č ila ra z b e re m o , d a je v d ru g i p r a ­ zgodovinski p la s ti v k o n č n e m d elu s tr a n s k e se v ern e d v o ra n e iz k o p al o s ta n k e dveh o tro š k ih o k o s tij.3 4 S p rič o n a v e d e n e g a sm e m o sk le p a ti, d a p r ip a d a ta o k o stji n o v o ro je n c e m a h a lš ta ts k ih ja m s k ih k o lišč a rje v . Ju g o v z h o d n a S lo v en ija (D o le n js k a in K o čev sk o ) im a n e k a j več n a jd iš č s k o stn im i o s ta n k i p ra z g o d o v in sk e g a človeka. V Levakovi jami, ki se o d p ira ju ž n o od P o d b o č ja v d o lin i S u šice v D olu p ri Š u tn i, je le ta 1937 iz b ru h p o d ­ ze m e ljsk e v o d e o d p rl v h o d v z g o rn ji ja m s k i rov. P o p lav a v ja m i je te d a j ra z k rila v v h o d n e m d e lu člo v ešk e c e v aste k o s ti (re b ra , v re te n c a , k lju č n ic e ) in lo b a n ji sk u p a j s p ra z g o d o v in sk im i in a n tič n im i p re d m e ti.3 5 O k o s tn ih n a jd b a h , u p o š te ­ v ajo č p o ro č ila ogled o v S. B r o d a r ja in z a p isk e ra z isk o v a n j O. A u m an a, iz č rp n e je p iše M. G u štin v u v o d n e m d e lu sv o je g a p o ro č ila o iz k o p a v a n jih le ta 1975. T u d i o n je le v v r h n ji a n tič n i p la s ti n a š e l o s ta n k e d v eh o d ra s lih in p e tih o tro š k ih o k o stij.3 6 D a k o s tn e n a jd b e n iso p ra z g o d o v in sk e , te m v e č p o z n o a n tič n e , n a m z a trju je tu d i M. S labè, ko r a z p ra v lja o s lu č a jn ih ja m s k ih n a jd b a h iz le ta 1973, zlasti o u m e tn o p re o b lik o v a n i lo b a n ji o d ra sle g a m o š k e g a ;3 7 s časo v n o o p re ­ d elitv ijo v 5. o z iro m a 6. s to le tje se u je m a tu d i a n tro p o lo š k a ra z isk a v a .3 8 G lede n a č in a p re v e z o v a n ja glave n a te m e n u p r im e rja M. S lab è lo b a n jo tu d i z ono iz š k o c ja n s k ih ja m (T o m in č e v a ja m a — o se b e k K ), v e n d a r p a je ta m k a jš n ja d o k azan o p ra z g o d o v in sk a . D oslej n a jb o lj ra z isk a n a ja m a n a D o len jsk em je Ajdovska ali Kartuševa jam a; d v o jn i v h o d v a n jo se o d p ira n a r o b u k ra šk e g a p o lja ju g o v zh o d n o od N e m šk e vasi n a d K rš k im . Iz k o p a v a n ja v lev em v h o d n em ro v u so ra z e n v re d ­ n e g a en e o litsk eg a g ra d iv a o d k rila še z lo m lje n e in n e za k o p an e človeške k o sti štirič la n s k e d ru žin e . D ve o k o stji p r ip a d a ta sta re jšim a , dve p a m la jšim a ose­ b a m a , o d k a te rih je en o gotovo n o v o ro jen č k o v o .8 9 K o stn i o s ta n k i te h lju d i so b ili ra z tre se n i po ra z m e ro m a velik i p o v ršin i ; lo b a n jsk e k o sti so b ile razk o san e, e n a k o cev aste in r e b r a , v re te n c a so b ila sp o z n av n a le p o d ro b c ih . N ep o šk o d o ­ v a n e so b ile o k o n č in e s p rs tn im i člen k i. Z o b je so tič a li še v zo b n ica h , ali p a so b ili p o sa m ič r a z tre s e n i m e d d ru g im i k o stn im i o sta n k i. H g ro b n e m u in v en ­ ta r j u so sp a d ale tu d i o g rličn e ja g o d e iz fo siln ih šk o ljč n ih lu p in , k a m n itn i in k o šč en i izd elk i te r d o k a j k e ra m ik e . D a g re za o sta n k e e n e o litsk ih lju d i p rič a tu d i a n tro p o lo šk a p rim e rja v a en e izm ed n a jd e n ih sp o d n jih č e lju s ti z ono iz V elik e ali M ačkove p e č in e v H rv a tsk e m Z a g o rju .4 0 N o v ejša ra z isk o v a n ja v ja m i so d o p o ln ila k u ltu rn i p a tu d i k o s tn i in v e n ta r in p rin e sla nove izsled k e o k u ltu m rtv ih in p o s m rtn e m p o čiv ališču -g ro b n ici n a tla p o lo žen ih p o k o jn ik o v v te m d e lu ja m e . O benem tu d i stra tig ra fs k i p o d a tk i k u ltu rn ih h o riz o n to v d o k az u je jo , d a so n a jd b e v n jih g ro b n i p rid a tk i, k u r iš č a p a o sta n k i k u ltn ih o b red o v .4 1 O n k ra j B lance, n a P ija v šk e m je v a p n e n išk e m p o b o č ju d esn eg a b re g a savske d o lin e Jermanova jam a. P rve a rh e o lo šk e posege v n je j s ta za če la le ta 1938 O. A um an in za n jim R. L ožar, ki je gotovo n a še l trd n e dokaze, d a je og n jišče z b ro n a s tim i n a jd b a m i in p o d n jim č lo v ešk e lo b a n jsk e k o sti o p re d e lil v hal- š ta ts k o o b d o b je .4 2 M ed o b ja v lje n im i n a jd b a m i iz P osavskega m u z e ja v B režicah, k i d o m n ev n o iz v ira jo iz A um anovih in L o ža rjev ih iz k o p av a n j, se n ik je r ne o m e n ja jo n iti h a lš ta ts k i p re d m e ti, n iti o ste o lo šk i o sta n k i, p a č p a sam o eneo- litsk o k e ra m ič n o g rad iv o .4 3 Iz d o lin e K rk e in s K očevskega p o z n a m o n aj sk ro m n e jše n a jd b e . P od ra z ­ v alin o g ra d u L u k n ja p r i P re čn i je v o d o ra v n a Lukenjska jama. Že le ta 1919 je v n je j n ara v o slo v ec F. S eidl n a še l n a k o su sige človeško m ečn ico in dom neval n je n o p le isto c e n sk o s ta ro s t.4 4 P ri stro k o v n e m ja m sk e m o g le d u le ta 1938 je S. B ro d a r zasled il v g ru š č n a tih tle h o s ta n k e lesn eg a o g lja in d ro b c e človeških k o sti. P o v ršin sk o sig a sto sk o rjo , v k a te ri so tič a le k o sti, je p rip is a l h o lo c en sk im u se d lin a m , a tu d i g led e k o sti p ra v i, d a so p ra v p o d o b n o z d ro b lje n e k o t tiste , k i jih je sa m izk o p al v e n e o litsk i p la sti A jd o v sk e ja m e p ri N e m šk i vasi.4 5 V p ra­ š a n je je , če so b ile k o s ti še v p rv o tn i legi, k e r v iso k a v o d a la h k o p re p la v i ja m o ; p a tu d i s ta ro s t je sp o rn a , k e r je S. B ro d a r te d a j iz ja m s k ih p la s ti izluščil še d ru g e človeške k o s ti in po so d ico , ki je izd elek a n tičn e g a p o d eželsk eg a lo n ­ č a rstv a . Za o sta n k e člo v ešk ih o k o stij in p raz g o d o v in sk e k e ra m ik e iz Bokrove jam e, k i se o d p ira n a d esn em b re g u K rk e p o d D ečjo v asjo , izvem o iz n o tic e J. P e č n ik a ;4 6 n ašel jih je v iz k o p u za u m e tn o p re g ra je n im ja m s k im vhodom . N ad K o b la rji p r i K o čev ju je v isoko v p o b o č ju M ale g o re p o šev en v h o d v Koblarsko jamo. K o n ec p re jš n je g a s to le tja jo je p rv i ra z isk o v a l K. M oser iz T rs ta . V s tra n s k i o d p rtin i d esn eg a ja m s k e g a ro v a je n a le te l n a zasigano k o p o zem lje, iz k a te re je iz g re b el člo v ešk a o k o s tja s ta re jš ih in m la jš ih o seb .4 7 To so b ile sp o d n je č e lju s tn ic e z zo b m i in d ru g e lo b a n jsk e k o sti, re b ra , v re te n c a , kolki, ste g n en ice in d ru g i d eli o končin. Po le g a h ro č n ih in n o žn ih k o s ti je ugotovil ju ž n o u s m e rje n o s t v se h o sm ih m rličev . O b o k o stjih so ležale k o sti goveda, sp o d n ji č e lju s tn ic i s r n in o d lo m k i tre h p o so d zg o d n jeg a p razg o d o v in sk eg a o b ­ d o b ja ? Iz a rh iv s k ih za p isk o v ra z b e re m o , d a s ta le ta 1901 J. M ü ller iz T rs ta in F. S chulz, te d a n ji p r e p a r a to r D eželnega m u z e ja v L ju b lja n i, o d p e lja la iz ja m e več za b o je v a n tro p o lo š k e g a g ra d iv a ; v ju g o v z h o d n e m ro v u je za n jim a M. B u ­ kovec še v e d n o za sle d il o s ta n k e k o s ti in jih p re d a l N a ro d n e m u m u z e ju .4 8 K ra z v e ja n e m u v o d n e m u sis te m u Ž e ljn sk ih ja m p r i K o č e v ju p rip a d a tu d i d a n e s su h a Ciganska jama, k a te re v h o d z ija p o d sk a ln a to s te n o n a ro b u z a tre p n e k ra šk e d o lin e . V s tra n s k e m ro v u z a d n je g a in te že d o sto p n e g a dela, k i p e lje k vodi, so lju b lja n s k i ja m a r ji le ta 1965 n a š li d el m o č n o o b ra b lje n e g a k a m n it- nega k la d iv a s k u p a j z d elo m člo v ešk e lo b a n je .4 9 O p re d e lite v m o rd a n e b o težk a, saj h o lo c e n sk e p la s ti v v h o d n e m d e lu ja m e h r a n ijo o b ilico e n e o litsk ih in zgod­ n jih b ro n a s to d o b n ih n a jd b . O ste o lo šk o p o m e m b n e o s ta n k e p re d z g o d o v in sk ih in p ra z g o d o v in sk ih lju d i n am o d k riv a jo ja m e n a o sa m e lih k r a š k ih p re d e lih H rv a ts k e g a Z ag o rja. R azen svetovno z n a n e g a n a jd iš č a k ra p in s k ih n e a n d e rta lc e v p o z n a m o še tr i. J a m a V etem ica n a ju g o v z h o d n e m p o b o č ju M ed v ed n ice je p o d z e m e ljsk i sis te m v o d o ­ ra v n ih rov o v , h o d n ik o v in d v o ran . V e č le tn a iz k o p a v a n ja p re d v se m v v h o d n ih ja m sk ih p r o s to r ih je v odil p a le o n to lo g M. M alez. N a js ta r e jš a k o stn a n a jd b a je del že n sk e lo b a n je (H o m o s a p ie n s fo s s ilis ) m o u s té rie n s k e sta ro s ti. P o d kam - n itn o p lo šč o v p la s ti iz p o le d e n iš k e d o b e , k i jo je p r e k r ila sig a sta s k o r ja a tla n t­ sk eg a o b d o b ja , s ta tič a li dve p o p o ln o m a o h ra n je n i lo b a n ji, d a lje , del tr e tje in kos ste g n en ice. K o sti p r ip a d a jo m o šk e m u , že n sk i in n e o d ra s li o se b i iz m ezo- litsk eg a o b d o b ja .5 0 N a js ta re jš e p ra z g o d o v in sk e o sta lin e iz h a ja jo iz g ro b n ice , v k a te ri je b ilo p o k o p a n ih v eč o seb ; o b d a n a in p o k r ita je b ila z v eč jim i sk a la m i v o b lik i k o p e .5 1 M ed o ste o lo šk im i o s ta n k i so v n je j n a šli dv e lo b a n ji, več sp o d ­ n jih č e lju s tn ic , o k o n čin e, r e b r a in v re te n c a m la d ih o se b o z iro m a o tro k . E n a izm ed p o p o ln ih lo b a n j je a n tro p o lo š k o za n im iv a : šiv m e d levo in d esn o čelnico n i za rase l, te m v e č se n a d a lju je v šiv m e d levo in d esn o te m e n ic o ta k o , d a p r e d ­ s ta v lja o b lik o k riž a (K r e u z k o p f) . T a p o ja v je p ri o d ra s lih sila re d e k . Za časo v n o o p re d e lite v p o k o p a n ih o tr o k so n a m d o b ro d o šli žal še n e o b ja v lje n i g ro b n i p rid a tk i ( p o s o d a z ro č a je m in d ru g i k e ra m ič n i kosi, o g rlič n e ja g o d e, ro že n o šilo in k a m n itn o o ro d je ), k i k až e jo n a e n e o litsk o k u ltu r n o za p u šč in o . V levem k ra k u v h o d n e g a d ela ja m e so iz k o p a li še en o lo b a n jo b re z č e lju s ti, zob in n o s­ n eg a d ela in o b n je j b r o n a s ta p r e d m e ta zg o d n jeg a k o v in sk e g a o b d o b ja .5 2 L o b a n jsk i sv o d je b il u m e tn o p re o b lik o v a n še za ž iv lje n ja p o k o jn ik a ; čelni d el je n a m re č zožen, zn ižan in s tis n je n n av zd o l, d o čim je te m e d v ig n je n o in m o č n o ra z širje n o , ta k o , d a d a je lo b a n ja č u d e n in n e p ra v ile n izgled. V d o lin i V elik e S u tin sk e se n a v z h o d n e m p o b o č ju R a v n e g o re o d p ira m a n jš i d v o ra n sk i s is te m Velike ali Mačkove pečine. P re d v o jn o je v ja m i p ra z g o d o ­ v in sk e p la s ti ra z isk o v a l S. V uk o v ič, za n jim p a p o v o jn i p le isto c e n sk e u se d lin e M. M alez. N a js ta r e jš a člo v ešk a k o s tn a n a jd b a je del ž e n sk e čeln ice z nad - o česn im o b o k o m iz n e a n d e rta ls k e d o b e .5 3 H o lo c e n sk a p la s t je sp o d a j h ra n ila n ajv e č o s ta lin p o zn e e n e o litsk e in z g o d n je b ro n a s te d o b e , ki jih o z n a č u je k e ra m ik a v re z a n e g a in lažn eg a v rv ič a ste g a o rn a m e n ta tip a V išn jica .5 4 Iz te p la s ti so iz k o p a li o b ilico člo v ešk ih k o s tn ih o sta n k o v — m e d n jim i tu d i o tro š k ih , ki so tič ali p re te ž n o ob b o č n i ste n i in b ili b re z re d a p o m e š a n i z d ru g im i n a jd ­ b a m i.5 5 P o m e m b n i so deli ali cele č e lju s tn ic e z m o čn o iz b ru še n im i zobm i. D ru g e k o sti so b ile m o č n o ra z k o sa n e , n e k a te ri k o si lo b a n j in s p o d n jih č e lju s tn ic celo ožgani. Po a n tro p o lo šk i an alizi p rip a d a e n a izm ed sp o d n jih č e lju s tn ic k re p k e m u m o šk e m u s re d n jih le t.5 6 S p rič o v seh s tra tig ra fs k ih p o d a tk o v in ok o liščin sm e m o sk le p ati, d a so m rlič e sp rv a s p r id a tk i v re d zag reb li k ja m sk i sten i, a šele k a s n e je so b ili g ro b o v i u n ič e n i in z im e tje m v re d ra z m e ta n i n ao k ro g . Z anim ive so k o n čn o še n a jd b e iz Vindije, p ro s tra n e p o d z e m e ljsk e d vorane, k i se o d p ira se v ero za h o d n o o d D olnje V oće v p o b o č ju K risn ja k o v e g a v rh a. P re d v o jn o in po n je j je ja m o z b o g a tim i p a le o litsk im i n a jd b a m i in m ezo litsk o k u ltu r o razisk o v al n a jv e č S. V ukovič. Za p razg o d o v in sk o o b d o b je so n a jzn a čil­ n e jš e n a jd b e iz g ro b n ic e n a k o n cu ja m e. T o d je b il n izek in o zek ro v p re g ra je n z zloženim k a m e n je m , v k a te re m so n a š li že raz g re b en e o s ta n k e človeških o k o stij : raz k o sa n i s p o d n ji č e lju stn ic i, d ele lo b a n jsk ih k o sti in p o sa m ez n e zobe ra z n ih s ta ro s ti te r g ro b n e p rid a tk e (o d lo m k e o rn a m e n tira n e k e ra m ik e , kam - n itn a o ro d ja , k o šč e n a šila, n a k it iz k o sti, ro že v in e in šk o ljč n ih lu p in te r živalske k o s ti).5 7 T ip o lo g ija k e ra m ič n ih n a jd b iz g ro b n ice iz p rič u je tr i k u ltu rn e s to p n je .6 8 S te m o m o g o č a m o ž n o st trd itv e , d a so v te m delu ja m e p o k o p av ali o d e n e o litik a do k o n c a s ta re jš e b ro n a s te dobe. Iz slo v en sk eg a se v e rn e g a m e jn e g a o z e m lja , ki še sp a d a v ju g o v z h o d n i p re d ­ a lp sk i svet, m o ra m o z a je ti dve ju ž n o a v s trijs k i n ajd išč i. V d o lin i M ure n a š t a ­ je rs k e m se p o d v rh o m H a u sb e rg a p r i G ra tk o rn u o d p ira h o d n ik a s ta ja m a Emmalucke. P rvi je v n je j k o p al W. S c h m id in tik p o d p o v rš je m zadel n a o k o s tja š tirih oseb (o d ra s le žen sk e, p o lo d ra sle oseb e in dveh o tr o k ), ki so b ila p o k r ita z v eč jim i sk a ln im i p lo ščam i. Ob o k o s tjih je b ila h a lš ta ts k a k e ra m ik a b re z k o v in sk ih n a jd b . T u d i a n tro p o lo šk i s p is e k k o stn ih o sta n k o v d o k a z u je š tiri o se b e te g a p raz g o d o v in sk eg a o b d o b ja .5 9 D ru g o n a jd išč e je n a K o ro šk e m ; n a v zh o d n e m o b ro n k u D o b ra ča n a d B e lja šk im i T o p licam i z a sle d im o m e d ja m a m i tu d i p o lk ro žen , v s re d n je m v ek u u tr je n v h o d v Ajdovsko jamo-Heidenloch. P re d p rv o svetovno v o jn o in v le tih p o n je j s ta v ja m i k o p ala W. T e p p n e r in F. M ühl­ h o fe r in v n a jn iž ji k u ltu r n i p la s ti o s re d n je g a ja m sk e g a p r o s to r a o d k rila k o ­ šč en o ko n ico in k a m n itn a o ro d ja sk u p a j s k o stn im i o sta n k i d v eh oseb (p rs tn e čle n k e z deli o k o n čin , re b ra , v re te n c a in lo b a n jsk e k o sti), k i s ta jih p riso d ila n e a n d e rta lc u .6 0 Za n jim a je izk o p av al še W . G ö rlich in ovrgel ta k š n o o p re d e ­ litev , sa j je n a is te m m e stu n a še l o rn a m e n tira n o en e o litsk o k e ra m ik o in še d ru g a k o šč e n a in k a m n itn a o ro d ja .6 1 Z a d o k o n če n p re g le d n a m o sta n e še n a d d v a jse t n a jd išč o n s tr a n n aše za­ h o d n e m e je, b o lje re č e n o n a p la n o ti T rž a šk e g a k ra sa . D asi je n e k a j osteolo- šk e g a g ra d iv a 6 2 iz n jih že o m en jen eg a, je p ra v , d a ga znova o m e n im o , zlasti p a d o p o ln im o z n o v im i n a jd b a m i. P rič n im o s š tirim i ja m a m i v d o lin i G linščice. V sev ero za h o d n em p o b o č ju M alega K ra sa n a d B o lju n ce m je d v o jn i vh o d v dvi­ g ajo čo se ja m o Grotta sopra i Molini. V s p re d n je m še sv e tle m d elu so p o p rv i v o jn i iz k o p ali člo v ešk e k o sti in z n jim i v re d n e k a j koso v v ečje p o so d e , o b d elan in p re v rta n p e š č e n ja k , re tu š ira n o o ro d je iz ro žen ca, o b d elan o k o s t in p iščalko, izd elan o iz d ela ž e n sk e n a d la h tn ic e .6 3 K o sti en e o litsk eg a p o k o jn ik a so bile ra z n e se n e v k u ltu rn i p la sti. O h ra n je n a d o lih o k e fa ln a lo b a n ja k ro m an jo n o - id n e g a tip a , n ek a j o k o n č in in r e b r a k a ž e jo isto s to p n jo o k a m e n e lo sti k o t ra z ­ lo m lje n e k o sti prežv ek o v alcev , n a jd e n e o k ro g n jih . Pečina pri Rakniku-Cavema Sepolcrale ( G r o tta del T a sso ) je s p o d m o l s p o rta ln im v h o d o m , v k a te re m je R. B a tta g lia iz k o p a l člo v ešk e k o s tn e o s ta n k e z e n e o litsk im i p r id a tk i ( k o se tr e h g ro b ih p o so d , k a m n itn a o ro d ja , ro g s p re v rta n o k o n ic o in ožgane živ alsk e k o s ti).6 4 O d ra z m e ta n e g a m o šk e g a o k o s tja so n a šli le n e k a j lo b a n js k ih k o sti, n a d la h tn ic o , k o že ljn ico , m ečn ico , p r s tn e člen k e in d ro b c e n o ž n ih k o sti. M ed b o g ato k u ltu r n o za p u šč in o Pečine pod Steno-Grotta delle Gallerie, k i se z dv em a v h o d o m a o d p ir a p o d m a siv o m isto im e n sk e g a sk a ln eg a g re b e n a , so za sled ili tu d i človeške k o s tn e o s ta n k e : z a tiln ič n o k o st, lo p a tic o in d ro b c e o k o n čin .6 5 S p rič o šte v iln ih in z n a č iln ih n a jd b iz te p la s ti sm e m o tu d i k o sti p o k o jn ik a o p re d e liti v en o izm ed p re d k o v in s k ih p ra z g o d o v in sk ih o b d o b ij, n a jr a jš i v en e o litik . N ekaj sto m e tro v p r e j in niže v sk a ln e m b re g u je m a n jš a p e č in a Cavem etta presso la »Grande«, v k a te r i so iz k o p ali k o s tn e o s ta n k e o seb , p o k o p a n ih b a je v ra z lič n ih p ra z g o d o v in sk ih o b d o b jih . P o se b n o p o z o rn o st v z b u ja jo b o le ze n sk o sk a ž e n a z a d n ja tr i p r s n a v re te n c a o d ra sle g a člo v ek a iz č a sa k u ltu r e ž a rn ih g ro b išč .6 6 N a ra z g ib a n i k ra š k i p la n o ti o k ro g F e rn e tič e v se se v e ro z a h o d n o o d n a s e lja v o b sežn i v r ta č i o d p ira Pečina pri dubih-Caverna delle Tre Querce, k i so jo za­ čeli p rv ič ra z isk o v a ti n a p re h o d u n a š e g a s to le tja .6 7 Z a d n ja iz k o p a v a n ja p re d d e s e tle tje m so v z a d n je m d e lu sp o d m o la o d k rila š tiri m e d seb o j lo čen e p r a ­ zg odovinske k u ltu r n e p la sti. V n a jn iž ji e n e o litsk i so ob z a d n ji ste n i n a š li kam - n itn o k la d iv o , člo v ešk a r e b r a in zo b k o č n ik ;6 8 več p o d a tk o v o te m p o k o p u n ik je r n e z a sle d im o . N e d a leč p ro č v sm e ri p r o ti R e p n ju so le ta 1929 o d k rili n a d n u 78 m g lo b o k e g a v h o d n eg a b re z n a v Drženco-Grotta dell’Elmo že d elo m a zasigano e n o g re b e n a s to če la d o ita lsk o -e tru šč a n sk e g a iz v o ra .6 9 D anes jo o p re ­ d e lju je m o v m la jš e h a lš ta ts k o o b d o b je (H a D 3) n a S lo v e n sk e m ; so d i v ta k o im en o v an i v z h o d n o a lp sk i n eg o v sk i tip če la d z Ž e n ja k a v S lo v en sk ih g o ric a h in je h k r a ti n jih n a jz a h o d n e jš i p r im e re k .7 0 To o sa m elo k u ltn o n a jd b o sm e m o v re d n o titi k o t o se b n o d a rite v n e k e m u p o d z e m e ljsk e m u b o ža n stv u . D o m n ev a je u te m e lje n a še za te g a d e lj, k e r n ik je r n i b ilo k a k rš n ih k o li člo v ešk ih o sta n k o v , ki b i p rič a li, d a je človek n e s re č n o k o n č a l v ja m i. N a h rib o v ite m d elu T rž ašk eg a k r a s a p o z n a m o še n e k a j ja m z o s ta n k i k o s ti p ra z g o d o v in sk e g a človeka. V ja m i Grotta Francesco, k i je 63 m g loboko sto p - n ja s to b re z n o , so p o d v h o d o m iz g re b li ra z lič n e d ele člo v ešk e g a o k o s tja ;7 1 p o ­ m e ša n i so b ili m e d živ alsk im i k o s tm i in o d lo m k i že le z n o d o b n e k e ra m ik e in rim sk e g a v rč a . V e rje tn o so to o s ta n k i in p o s m rtn i p r id a tk i g r a d iš č a rju z N jivic, n a k a te rih p o b o č ju se ja m a o d p ira . V rh N jivic, z n o tra j sa m eg a g ra d išč a je d ru g o m a n jš e b re z n o Grotta sul castelliere di Nivize; p o d 8 m g lo b o k im p o še v ­ n im v h o d o m so v s tra n s k i o d p r tin i iz k o p a li lo b a n jsk i sv o d s k u p a j z o b d e la n im je len o v im p a ro ž k o m in o d lo m k i že le zn o d o b n e p o so d e .7 2 Iz iste g a v ira ra z ­ b erem o , d a so p r i o d s tr a n je v a n ju p re m e ta n e z e m lje iz lu šč ili iz n je še d ru g e človeške k o s ti in d o m a la o h ra n je n o d ru g o lo b a n jo p a še č re p in je p o so d in d ele k o v in sk ih p re d m e to v . S ev e ro z a h o d n o o d B rišč ik o v se je iz o b lik o v a la o r ja š k a p o d z e m e ljsk a d v o ­ ra n a Pečina v Gmajni-Grotta Gigante, v k a te ro v o d ijo tr i v h o d n a b re z n a . Z a d n ja ra z isk o v a n ja n a s ip n e g o m ile v d n u d v o ra n e , 150 m p o d p o v ršje m , so v n je j ra z k rila m e d d ru g im tu d i dve b ro n a s to d o b n i k u ltu r n i p la s ti.7 3 V sp o d n ji so tič a li č lo v ešk a b re z z o b a sp o d n ja č e lju s tn ic a in ste g n e n ic a te r iz ra z ite jš i k o si s ta re jš e b ro n a s to d o b n e k e ra m ik e . V b liž in i p r o ti P ro s e k u je še Grotta Priamo, ki sm o jo že sp o z n ali (o p . 1) k o t n a jd iš č e člo v ek a iz p o z n e g a p le isto c en a . S ev ero zah o d n o o d G ab ro v ca se v k ra š k i g m a jn i o d p ira ta b re z n i v Pečino v Škrkovi ogradi-Grotta dell’ Alce, iz k a te r e že dolgo p o zn am o p ro b le m a tič n o člo v ešk o m ečnico,7 4 k i p o ro b u s tn o s ti in m o rfo lo šk ih z n a k ih tu d i so d i v plei- sto c e n . S tre lja j p ro č je m a n jši v h o d v g lo b o k o , iz n o tra n jih b re z e n oblikovano sto p n ič a sto ja m o Abisso Gianni Cesca. N a d n u dv a m e tra glo b o k eg a vhodnega b re z n a so ležale šte v iln e zasig an e človeške k o sti in o d lo m k i p o so d k u ltu re ž a rn ih g ro b išč, š e iz ra z ite jš e n a jd b e isteg a o b d o b ja so o d k rili v p re h o d u , k i vodi d o n a sle d n je g a g lo b lje g a b rez n a.7 5 V s tr a n s k i n iši so ležali še d ru g i o sta n k i člo v ešk ih o k o stij s k u p a j s k e ra m ik o in k a m n itn o s e k iro ; p o m n e n ju n a jd ite ­ lje v je b ila ja m a v p raz g o d o v in i k u ltn i p r o s to r o k o lišk ih p reb iv alcev . M ed G ab ro v cem in K rižem vo d i p o še v en vh o d v ja m o Grotta Preistorica, v k a te ri so le ta 1962 trž a š k i ja m a r ji (č la n i k lu b a X X X . o k to b e r) n a šli človeške k o sti, k o se velikega ov aln eg a lo n c a s p la s tič n im o k ra so m in č re p in je v ečje te r m a n jš e sk le d e ; tič a li so v rh p le isto c e n sk ih se d im e n to v z o s ta n k i k o sti ja m ­ sk e g a m e d v ed a in leva. Zelo z d ro b lje n a p o d la h tn ic a , k o že ljn ica in sp o d n ja če- lju s tn ic a z zo b m i so p rip a d a le 7— 9 le t s ta re m u o tro k u .7 6 Z re k o n stru k c ijo n a jd b e o d k rite lji tr d ijo , d a je b ilo o tro šk o tru p lo stlač en o v ž a ro in zak o p an o v ja m i; sk le d i p a s ta b ili g ro b n i p rid a te k , sa j so b ile n a d n u en e izm ed n jih še ra z k o sa n e živ alsk e k o sti. R a zu m ljiv e je je , d a so k o sti že s tro h n e le g a tru p la n a k n a d n o zložili v p o l m e tra v iso k o tre b u š a s to ža ro in jo za g re b li v jam i. Po­ so d o so k a s n e je ra z b ile živali, ali p a je p o č ila iz d ru g ih vzrokov, ta k o d a so se č re p in je in k o sti raz lez le tu d i v n iž ji d el ja m e . č e je vse re s in p ra v , p o te m im a m o p ri n a s p rv ič o p ra v iti z do slej n e z n a n im p o g reb n im o b ič a je m tj. z ne- sežg an im ža rn im p o k o p o m iz z a č e tk a železn e dobe. N a k ra šk i p la n o ti žirk o v e c m e d N ab rež in o in K riž e m je v žirki pečini-Grotta presso Aurisina (G ro tta a N o rd di S. C roce) k o n e c p re jš n je g a s to le tja raz isk o v al K. M oser in n a le te l celò n a n e o litsk o k u ltu rn o p la s t in v n je j tu d i n a m o čn o o b ra b lje n z g o rn ji sekalec, k i je p rip a d a l s ta re jš i ž e n s k i;7 7 o k ro g n je g a so b ile ra z tre s e n e p re v rta n e šk o ljč n e lu p in e in ro že n čev sileks. Ju g o z ah o d n o o d S a m a to rc e se ob v elik i P ečin i n a D oleh v v rta č i o d p ira p re g ra je n v h o d v m a n jš o Pejco na Doleh ali M o serjev o ja m o — Grotta presso Samatorza ( G ro tta del M u sch io ). K o n ec p re jš n je g a sto le tja je sre d i v h o d n e d v o ra n e izk o p av al K . M oser in n a le te l n a n e o litsk e in en e o litsk e n a jd b e in o s ta n k e tr e h g robov.78 V globini 1,70 m je zasled il sp rv a človeško lo b a n jo n a to p a še d ru g e že d o k a j p re p e re le k o sti. O sta n k i o k o stja so ležali v g ro b n i ja m i p o k r iti z v ečjim i sk a la m i. N ad n jim i se je širila k u ltu rn a p la s t s k era m ičn im i in k a m n itn im i n a jd b a m i. V z a sip u g ro b n e ja m e so b ili d ro b c i v id rin e č e lju sti, ra z b it o k le p m o č v irsk e želve in lu p in e re č n ih šk o ljk . G ro b n i p r id a tk i so bili k a m n itn a o ro d ja , k o šč e n a b o d a la , šila, igle in o d lo m k i ro g o v ja ; ležali so n a p rs ih , ob levi in d e s n i ro k i, p r i n o g ah in p o d o k o stje m . Ob levi ja m sk i ste n i je K . M oser n e k a j le t k a s n e je izk o p al d el z g o rn je človeške č e lju s tn ic e s štirim i se k alc i in ob n je j k o šč en o šilo, p re v rta n o šk o ljk o srča n k o , k a m n itn o kladivo in ro že n d rž a j. H k ra ti je n e k a j m e tro v p ro č o d k ril še tr e tje o k o stje . M rtvec je b il za k o p a n v isto rd e č k a s to zem ljo k o t p rv i. P od lo b a n jo in m e čn ic o so ležale lu p in e re č n ih šk o ljk in ro že n a z lo m lje n a o r o d ja ; ob sen cih p a sileksi, ro žen a k o n ic a in dve ra z k la n i ce v asti živalski k o sti. G lede n a s tra tig ra fs k o lego, vsebino g ro b n ih p rid a tk o v in n e o litsk o s k e ra m ik o o p re d e lje n o p la s tjo n a d grobovi, sm e m o p o k o jn ik e b re z za d rž k a p rip is a ti k ra š k im n a se lje n c e m te g a časa. O krog N a b re ž in e je še n e k a j b o g a tih a rh e o lo šk ih ja m s k ih p o s ta j, v e n d a r z b o rn im i k o s tn im i n a jd b a m i. V s m e ri p r o ti S a m a to rc i je a rh e o lo šk o z n a m e ­ n ita Pečina na Leskovcih-Grotta Azzurra, k i je b ila p o s e lje n a od m e z o litik a d alje.7 9 Č loveku te n a js ta re jš e ja m s k e p o se litv e sm e m o p r ip is a ti zob — z g o rn ji p o d o čn ik , k i so g a že z d a v n aj iz k o p a li iz n a jg lo b lje ja m s k e p la s ti sk u p a j z o sta n k i p le isto c e n sk e fav n e .8 0 M ed p o ro č ili za sle d im o , d a so v Jami pri Katrici Caverna Caterina m e d d ru g im za n im iv im a rh e o lo šk im g rad iv o m n a šli v p re m e ta n ih p la s te h človeško g o len ico , v rin je n o m e d rim sk o k e ra m ik o in ro ča j p ra z g o d o v in sk e p o so d e .8 1 V p a le o lits k i p o s ta ji Pečini Pod kalom-Caverna Pocala so v h o lo c e n sk i ilovici n a le te li n a človeško s p o d n jo č e lju s tn ic o in h r b tn i v rete n ci s k u p a j s k a m n itn im in k o šč e n im o ro d je m .8 2 N a v se m slo v e n sk e m k r a s u je z in v e n ta rje m p re d k o v in s k ih p raz g o d o v in sk ih o b d o b ij n a jb o g a te jš a Pejca v Lašci-Cavema del Pettirosso, sa j je n a to p o d ­ ro č je p rv a v n e s la n e k a te re z n a č iln o sti ja d ra n s k e n e o lits k e k e ra m ik e z e n e stra n i, z d ru g e p a m a rs ik a te re k e ra m ič n e zn a č iln o sti p re d a lp s k e g a en e o litik a . N ek ak o v s re d in i ja m e b o lj ob d e s n i ja m s k i ste n i so v z g o rn ji p e p e ln a ti p la s ti n alete li n a v e č jo k a m n itn o p lo ščo . P o d n jo so n a š li p o šk o d o v a n o ro že n o se k iro , šk o ljč n e lu p in e , o v čje k o sti, k o šč e n i šili in levo člo v ešk o č e ln ic o ; n e k a j g lo b lje je b il še d e l d e sn e zg o rn je č e lju s tn ic e s š tirim i k o čn ik i, o d k a te r ih je b il z a d n ji še m le če n .8 3 O be lo b a n js k i k o sti p r ip a d a ta m la jši žen sk i. O m e n iti m o ra m o tu d i k o ščen o b ro č , iz d e la n iz člo v ešk eg a v ra tn e g a v re te n c a -n o sa č a ; b a je so g a n a š li že v n iž ji p le is to c e n s k i p la s ti s k u p a j z z d ro b lje n o živ alsk o k o stjo , šk o ljč n im i lu p in a m i in k re m e n o v im i o d b itk i. S. B ro d a r trd i, d a n i n o b e n ih d ru g ih d o k azo v za p a le o litsk o s ta ro s t te g a k o šč en e g a o b ro č a .8 4 V v r h n ji p la s ti so b ili tu d i o sta n k i ž g a n eg a g ro b a z b r o n a s to lo č n o f ib u lo ;8 5 v e n d a r so o k ro g ležale še d ru g e n a jd b e (že le z n a n o ža in o b ro č te r k o šč en g la v n ik z železn im i zak o v icam i, ki im a jo b r o n a s to glav ico ), ta k o d a g ro b a s fib u lo ni m o č s tra tig ra fs k o u v rs titi. K er je fib u la z g u m b a sto glavico n a n o g i tip o lo šk o n a jb liž ja p o z n o a n tič n im p r i­ m e rk o m in d ru g e n a jd b e n e p rič a jo d ru g a č e , b i g ro b la h k o d a tira li v to o b d o b je . O b n a b re ž in s k e m železn išk em v ia d u k tu je v rta č a n a Caharijevem sv etu , ki im a p o d e d in o k a m n itn o ste n o m a n jš i p rev is. Iz k o p a v a n ja le ta 1972 so o d k rila š tiri a rh e o lo š k e k u ltu r n e p la sti, k i so seg ale 8 m v n o tr a n jo s t a b r ija in v n a j­ n iž ji u g o to v ila en e o litsk o z a p u šč in o .8 6 V ste n sk i v d o lb in i so v e n e o litsk i p la s ti m e d d ru g im i n a jd b a m i zad eli n a s p o d n ji del o k o s tja (d e l m e d en ic e, n o žn e k o sti s p r s tn im i č le n k i) sk rč e n c a , d o č im je b il z g o rn ji d el te le s a ra z g re b e n še za ča sa b r o n a s to d o b n ih u p o ra b n ik o v p re v isn e g a z a to č išča . Z n a js k ra jn e jš e g a se v ern eg a r o b a T rž ašk eg a k ra s a je tr e b a o m e n iti še dve n a jd išč i. V p a r k u d ev in sk eg a g ra d u je b ila d an e s z a s u ta Terezijina jama-Caver- na Teresa ( G r o tta F io ra v a n te ) z za n im iv im i n a jd b a m i o d m e z o litik a d a lje . V s p re d n je m d e lu so v ilo v n a ti p ra z g o d o v in sk i p la s ti o d k rili tu d i člo v ešk e k o s tn e o sta n k e ( v ra tn o in p rs n o v re te n c e , d v a zo b a — se k ale c in k o č n ik — te r n o žn e p r s tn e č le n k e ).8 7 L ežali so sk u p a j z ra z b ito k a m n itn o s e k iro v p la sti, k i je h r a ­ n ila n e o litsk e in e n e o litsk e k u ltu r n e o sta n k e . In k o n č n o so v VilinI pečini-Grotta del Diavolo Zoppo ( G ro tta d elle F a te ) n a d k o stn o p le isto c e n sk o b re č o za d eli n a p ra z g o d o v in sk e n a jd b e , ki jih je n a jd ite lj K. M o ser o p re d e lil v n e o litik .8 8 M ed n jim i so tič a le tu d i člo v ešk e lo b a n js k e k o sti, k i p a jih z a ra d i sk o p ih za p isk o v n i m oč ča so v n o n a ta n č n e je o p re d e liti. Karta 1, 2 : ra z p ro stra n jen o st n ajd išč — esten sio n e d elle località 1 Jam a pod Jam skim gradom , 2 P o sto jn sk a jam a, 3 Tom šičeva jam a, 4 Pečinka, 5 Jelenca, 6 G orenja jam a, 7 K orincova jam a, 8 Czoem igova jam a, 9 Tom inčeva jam a, 10 Jam i I in II n a Prevalu, 11 Sveta ja m a, 12 Jam a pod Socerbskim gradom , 13 Ločka jam a, 14 O porovina pečina, 15 pečina pod Baderno, 16 M om ova zijalka, 17 Pekel, 18 Levakova jam a, 19 A jdovska (K artuševa jam a), 20 Jerm anova jam a, 21 L ukenjska jam a, 22 B okrova jam a, 23 K oblarska jam a, 24 Ciganska ja m a, 25 Š ibem ica, 26 Ve- ternica, 27 K rapina, 28 Velika pečina, 29 V indija, 30 H eidenenloch (Ajdovska ja m a), 31 G rotta so p ra i Molini, 32 Caverna S epolcrale (Pečina p ri R akniku), 33 G rotta delle G allerie (Pečina pod Steno), 34 C avernetta presso la »Grande«, 35 Caverna delle T re Q uerce (Pečina p ri dubih), 36 G rotta dell’Elm o (D rženca), 37 G rotta Francesco, 38 G rotta sul castelliere di Nivize, 39 G ro tta G igante (Pečina v G m ajni), 40 G rotta Priam o, 41 Abisso G iani Cesca, 42 G rotta dell’ Alce (Pečina v Škrkovi ogradi), 43 G rotta P re­ istorica, 44 G ro tta presso A urisina (Ž irja jam a), 45 G rotta p resso S am atorza (Pejca n a Doleh, M oserjeva jam a), 46 G rotta A zzurra (Pečina na L eskovcih), 47 Caverna Ca­ te rin a (Jam a p ri K atrici), 48 Caverna Pocala (Pečina Pod kalom ), 49 R iparo Zaccaria, 50 Caverna del P ettirosso (Pejca v Lasci), 51 Caverna T eresiana (Terezijina pečina), 52 G rotta del Diavolo Zoppo (Viiina pečina). S te m zg o ščen im p rik a z o m sm o sk u ša li d a ti o k v irn i p reg led , p o u d a riti zna­ č iln o sti in p o m e n o k o s tn ih n a jd b p raz g o d o v in sk eg a ja m sk e g a človeka te r se­ z n a n iti b ra lc a o ja m a h k u ltn e g a p o m e n a n a ju g o v zh o d n em p o d ro č ju p re d ­ a lp sk e g a sveta. H k ra ti n a j b o ta p risp e v e k za ča sen v seb in sk i in sm iseln i d o d a te k ra z p ra v i S. B ro d a rja , k i je p re d s e d e m n a jstim i le ti v te m g la silu p isa l o n a jd ­ b a h k o stn ih o sta n k o v led en o d o b n e g a člo v ek a n a slo v en sk ih tleh . 1 S. B rodar, N ajdbe kostnih ostankov ledenodobnega človeka n a slovenskih tleh, A rh eo lo ški v e stn ik (dalje: A V ) 11—12 (1960-61) 5—14. M. Malez, N alazišta fo­ silnih hom inida u H rvatskoj, G eološki v je s n ik 18 (1964) 309—324; idem, Paleo­ litsk a nalazišta H rvatske, A V 18 (1967) 255—290. R. B attaglia, Ossa um ane lavo­ ra te e trattam e n to del cadavere nei tem ­ pi preistorici, B u lle tin o di P aletnologia Ita lia n a (dalje: B P I) 44 (1924) 71—96; idem , L'uom o fossile nel Veneto, A tti R. 1st. V en eto d i Sc. L e tt, ed A rti 98, P. 2 (1939) 427—440; idem , I più antichi resti um ani rinvenuti nella Venezia Giulia, A tti e M em o rie della Soc. Istria n a d i Ar- cheol. e S to ria P a tria 53 (1949) 27—43; idem , I più antichi ab itato ri del Veneto, A tti e M em orie A ccad. P atavina d i Se., L e tt, ed A rti, C lasse d i Sc. m a t. e nat. 69, P. 2 (1956-57) 3—58. Potrebno je, d a v tem spisku doda­ m o še navedbe novih najdišč in da opo­ zorim o na novejša dognanja o ostankih ledenodobnega človeka na predalpskem ozem lju. Pri p reu reja n ju turistične poti v ja m i Pekel v Savinjski dolini so v ilov­ n atih usedlinah trčili m ed recentnim i tu d i n a fosilne človeške in živalske ko­ sti. Vsi m orfološki znaki in analize kaže­ jo, da je m ed njim i H o m o sapiens poz­ ne pleistocenske sta ro sti (F. Osole, Pe­ kel p ri Š em petru v Savinjski dolini, V a rstv o sp o m e n ik o v 21 [1977] 159 ss). N ajnovejše antropološke izsledke in revizijo o duhovni in m aterialni kulturi krapinskih neandertalcev zasledim o v predavanjih udeležencev m ednarodnega znanstvenega srečanja ob priliki 70. ob­ letnice o d k ritja k rapinskih praljudi, ki je bil v Zagrebu 31. m a ja 1969. Prispevki so zbrani v obsežnem zborniku K rapina 1899— 1969 (Zagreb 1970). Tudi na Tržaškem k rasu m oram o za­ znam ovati novo, če trto postajo z ostanki ledenodobnega jam skega človeka. V jam i Grotta Priamo pri P roseku so m ed zad­ n jo vojno iz pleistocenske rdeče ilovice izluščili popolnom a ohranjeno spodnjo čeljustnico z vsem i zobm i. To m očno oka- m enelo najdbo h ran ijo v študijski zbir­ ki Jam ske kom isije p ri Società Alpina delle Giulie v Trstu, a ni bila še antropo­ loško pregledana (D. C annarella, Il Car­ so. In v ito alla conoscenza della sua p re­ istoria, della sua storia, delle sue bel­ lezze [Trieste 1968] 111). Po vseh njenih m orfoloških znakih sodeč m enijo, da če­ ljustnico lahko prim erjam o s tisto iz Locke jame nad Podpečjo (S. B rodar, A V 11—12 [1960-61] 9 ss) in z lobanjo iz neke jam e pod Baderno (Tončićeva ali pa Dan- čeva spilja ?) v srednji Istri [C. Marche- setti, Recenti esplorazioni di antichità nellT stria, B P I 9 (1883) 125. R. Battaglia, C ranio um ano preistorico scoperto in u n a caverna presso M om paderno in Istria, L e G rotte d ’ Ita lia 5, ser. 2 (1944) 1—58; idem, P reistoria del V en eto e della V en ezia Giulia, B P I, voi. fuori ser. 67—68 (1958-59), Rom a 1960, 191 (dalje: P reisto­ ria)]. M orfološki znaki in okam enelost lobanje pričata za pozni pleistocen. V južni Istri so skrom ni ostanki ple- istocenskega človeka znani iz Romualdo- ve pečine nad Lim skim zalivom. Znam e­ n ite jša po tem je Šandalja pri Puli. Med bogatim inventarjem poznopaleolitske kam nitne industrije in ostanki pleisto­ censke favne so zaznavni tudi kostni ostanki naprednega fosilnega človeka. P ri vseh dosedanjih izkopavanjih so od­ krili 29 osteoloških ostankov (dele lo­ b an jsk ih kosti, čeljustnic, okončin in zobe) treh ali največ petih oseb. Anatom ­ ske in m orfološke značilnosti izpričuje­ jo oba spola različne sta ro sti [M. Malez, O staci fosilnog čovjeka iz gornjeg ple- istocena Šandalje kod Pule (Istra ), Pa­ leontologia lu g o sla vica 12 (1972) 5—39]. 2 F. Leben, S tra tig rafija in časovna uvrstitev jam skih n ajd b na Tržaškem krasu, A V 18 (1967) 43 ss; idem , Arheolo­ ška podoba dolenjskih jam , N aše ja m e 11 (1969) 25 ss; idem, Značilnosti in po­ m en nekaterih arheoloških jam skih n a j­ dišč n a področju jugovzhodnih Alp, A d ria tica pra eh isto rica et antiqua, Zbor­ nik radova posvečen Grgi Novaku (Za­ greb 1970) 409 ss (dalje: Adriatica)-, idem, Jam ska arheologija m atičnega krasa, A cta carsologica (dalje: AC) 6 (1974) 241 ss; idem , A rheološke jam ske p o staje n a G orenjskem , N a še ja m e 17 (1975) 85 ss. 3 U. W indisch-Graetz, Prim e ricerche paletnologiche nella G rotta di Castel Lue- ghi presso P ostum ia, L e G ro tte d ’Ita lia ser. 2, 3, (1938) 87. J. Korošec, Arheološke ostaline v P red jam i, R a zp ra v e 1. razr. SA ZU 4 (1956) 15. F. Leben, A driatica, 428. 4 Prazgodovinski človek v P ostojnski jam i, S lo ven ec, 1926 (izrezek iz časopisa brez oznake a v to rja in točne j šega d a tu ­ m a h ran i m ed Perkovo zapuščino In šti­ tu t za raziskovanje k rasa SAZU v Po­ stojni); n ajd b e so danes neznano kje. 5 S. B rodar, Paleolitski sledovi v Po­ stojnski jam i, R a zp ra v e 4. razr. SA Z U 1 (1951) 248. 6 K ostne ostanke h rani In štitu t za arheologijo SAZU, zapestnico p a M estni m uzej v L jubljani. 7 G. S., U na g ro tta ab itata l’ epoca sto ­ rica, F o ru m lu d i 1 (1910) 51. C. M arche- setti, B ericht ü b e r die im vergangenen Ja h r in unserem K üstenlande ausgeführ­ ten p räh isto risch en Forschungen, M it­ teilu n g en d e r A n th ro p o lo g isch e n G esell­ s c h a ft in W ien (dalje: M AG W ) 41 (1911) [26], 8 C. M archesetti, Sugli oggetti preisto ­ rici scoperti recentam ente a S. Daniele del Carso, B o lle tin o della S o cietà A d ria ­ tica d i S cien ze N a tu ra li in T rieste (dalje: B oll. Soc. A d r.) 4 (1878) 98 K. M oser, No- tizien ü b er F unde aus p räh isto risch er und röm ischer Zeit im K üstenlande u n d in Istrien, M A G W 14 (1884) [10]. M .M a- roevich, G ro tta presso San Daniele del C arso (Cobilaglava), A lp i G iulie 23 (1921) 43. 9 C. M archesetti, Alcuni oggetti p rei­ storici tro v ati in u n a voragine presso Po­ vir, A tti del M u seo C ivico di S to ria N a ­ turale di T rie s te (dalje: A tti M us. Civ.) 9 (1895) 257 ss; F. Leben, AC 6 (1974) 248. 1 0 B. Wolf, Neue F orschungen in küstenländischen K arst, M itt, fü r H ö h ­ le n k u n d e 5 (1912) 4. F. Leben, D oseda­ n je arheološke najd b e v ja m ah okoli Di­ vače, AC 2 (1959) 242. 1 1 F. Leben, AC 2 (1959) 231 ss; idem , AC 6 (1974) 244 ss. 1 2 R. B attaglia, Indagini sull età dei resti um ani rinvenuti nelle caverne e nel castellìere di S an Canziano del Tim avo, A tti M us. Civ. 15 (1942) 22. 1 3 R. B attaglia, Oggetti p reisto rici del castellìere di S an Canziano del Tim avo, B P I 46 (1926) 45 ss. F. Leben, AC 6 (1974) 251. 1 4 C. M archesetti, R icerche p reisto ri­ che nelle caverne di S. Canziano presso Trieste, B oll. Soc. A dr. 11 (1889) 1 ss; idem , H öhlenfunde aus St. Canzian bei Triest, M itt, d e r C en tra l-K o m m issio n N. F. 15 (1889) 134 ss. F. M üller, Vorge­ schichtliche Funde in d er Tom inz-Grotte in St. Canzian, M itt. d es D eu tsch en u n d Ö sterr. A lp e n verein s 14 (1888) 125 ss; idem , Die G rottenw elt von St. Canzian, Z e its c h r ift des D eu tsch e n u n d Ö sterr. A lp en verein s 21 (1890) 239 ss. R. B a tta­ glia, A tti M us. Civ. 15 (1942) 31 ss; idem, P reistoria, 394 ss. F. Leben, AC 2 (1959) 233 ss; idem , AC 6 (1974) 246. 1 5 C. M archesetti, Relazione sugli sca­ vi preistorici eseguiti negli anni 1889, 1890 e 1891, A rch eo g ra fo T riestin o 18 (1892) 258. R. B attaglia, Scoperte p reisto ­ riche a S an Canziano del Timavo, A lp i G iulie 25 (1924) 125; idem , R esti um ani scheletrici di S. Canziano. C ontributo al­ lo studio antropologico degli Iliri, A tti M us. Civ. 13 (1939) 165 ss; idem , A tti M us. Civ. 15 (1942) 34. 1 6 R. B attaglia, A tti M us. Civ. 13 (1939) 178. J. W erner, B e iträ g e zu r A rchäologie d es A ttila-R eiches, Abhandl. der Bayeri­ schen Akad. d er W issenschaften N. F., 38 A (M ünchen 1956) 108. 1 7 U. V ram , N ota sopra un cranio de­ form ato, A tti della Soc. R o m a n a di A n ­ tropologia 3 (1895) 173 ss; idem , Ancora sul m acrocefalato della Grotta-Tom inz di San Canziano, A rch. T riestin o 22 (1898-99) 218 ss. 1 8 R. B attaglia, N ote di antropologia etnica della Venezia G iulia e delle regio­ ni dell’ A driatico orientale, A tti della Accad. S cien t. V en eto -T ren tin o -Istria n a 25 (1934) 13; idem , A tti M us. Civ. 13 (1939) 165. C. C orrain, S. Rendina, I re sti sche­ letrici um ani rinvenuti nelle caverne di San Canziano del Tim avo, A tti d e ll’ I s titu ­ to V en eto di Sc. L ett, ed A rti, C lasse d i sc. m at. e nat. 119 (1960-61) 59 ss. (dalje: A tti 1st. V eneto). 1 9 V virih se ta jam ski p ro sto r om e­ n ja kot Cavernetta degli Scheletri: F. M üller, Z e its c h r ift d es D eutschen- u n d Ö sterr. A lp e n verein s 21 (1890) 250. R. B at­ taglia, A tti M us. Civ. 15 (1942) 40; idem , P reistoria, 193. F. Leben, AC 2 (1959) 234; idem , A driatica, 427. 2 0 J. Szom bathy, A ltertum sfunde aus H öhlen bei St. K anzian im österreichi­ schen K üstenlande, M itt. d e r Präh. K o m m , d er A ka d . d er W isse n sch a ften 2 (1912) 170 ss. R. B attaglia, A lp i G iulie 25 (1924) 124; idem , A tti M us. Civ. 15 (1942) 16, 4L F. Leben, AC 2 (1959) 238. 2 1 R. Battaglia, Su alcum i caratteri craniologici delle antiche popolazioni del F riuli e dell’Istria, A tti del X I1 I° Congr. G eogr. Ita lia n o 2 (Udine 1938) 291; idem, A tti M us. Civ. 13 (1939) 165, 187. C. Cor- rain, S. Rendina, A tti 1st. V en eto 119 (1960-61) 61. 2 2 F. Starò, Prazgodovinske kovinske posode iz Slovenije, Z b o rn ik F il. fa k u l­ te te 2 (1955) 115 in T. II, 10. 2 3 F. Stare, ib id em , T. III. 2 4 M. Lejeune, P. Guida, Les situles vé- nètes inscrites, La P arola del P assato 104 (1965) 363,369. G. B. Pellegrini, A. L. Pros- docim i, La lingua ve n e tic a I, II (Padova 1967) 604. 2 5 P. Savini, Neue Entdeckungen vor­ geschichtlicher A ltertüm er in den Höh­ len von Dane bei S. K anzian, M annus 3 (1911) 131. J. Szom bathy, M itt. Präh. K o m m . 2 (1912) 130 ss; idem, Bronze­ funde aus der Fliegenhöhle bei St. Kan­ zian, M AG W 42 (1912) [98]. R. Battaglia, A tti M us. Civ. 15 (1942) 16; idem , Riti, culti e divinità delle genti paleovenete, B oll, del M us. Civ. d i P adova 44 (1955) 16. F. Leben, AC 2 (1959) 240. 2 8 J. Szom bathy, M itt. Präh. K o m m . 2 (1912) 168. W. K ubitschek, Die Anschrif­ ten des H elm s von d er Fliegenhöhle, M itt. Präh. K o m m . 2 (1912) 191 ss. R. B attaglia, A tti M us. Civ. 15 (1942) 18. A. Degrassi, Le grotte carsiche nell’età rom ana, L e G rotte d ’ Ita lia 3 (1929) 177; idem , In scrip tio n e s latinae liberae rei publicae, Im a g in es (Berlin 1965) 376. F. Leben, A driatica, 424. 2 7 M. Malez, Pećine Ćićarije i Učke u Istri, A cta geologica 3 (1960) 163 ss. 2 8 K. M oser, G eschichtliche Notizen ü b e r die G rotte von Set. Servolo (slav. Sa- čerb) und das Schloss gl. N am ens bei T riest, M itt. der S e c tio n fü r H ö h len k u n ­ de des Ö sterr. T o u r is t en-Club 3 (1886) 37. E. Boegan, La g ro tta ed il castello di S. Servolo, A lp i G iulie 16 (1911) 21. A. Ca­ lafati, S. Servolo (Istria). N ote storiche e cenni descrittivi, I l T o u rista 15 (1912) 19. 2 9 K. M oser, H öhlenforschungen im K üstenlande, M AG W 31 (1901) [33]; idem, Die N ekropole von S. Servolo in Istrien, Ja h rb u ch d er Z en tra l-K o m m issio n , N. F. 1 (1903) 115. A. C alafati, Il T o u rista 15 (1912) 11. 3 0 B. Lengyel, S coperta delle vestigia dell’ uom o preistorico nelle caverne della riv iera libum ica, A tti del I ° Congr. Spel. N az. (Trieste 1933) 220 ss. M. Malez, A V 18 (1967) 266. 3 1 M. Malez, Novija istraživanja pe­ ćina u NR H rvatskoj, A cta geologica 1 (1956) 184; idem, A cta geologica 3 (1960) 213. Za jam e n ad K varnerjem sem pred k ratk im v literatu ri zasledil novo, dom a­ la sto let staro arheološko poročilo o n ajd b ah iz Pećine kod Sv. Ane nad Su­ šakom [F. H ochstetter, G rotte, in der Steinzeit bew ohnt, m it B egräbnisstätte in der Nähe von Fium e, Sitzungsber. d er k. A kad. der W issen sch a ften I. A b th l., 80 (1879) 555—556], Ob priliki gradnje železnice so uporabili za skladi­ šče tik ob trasi s sedim enti zatrpano jam o z m anjšim vhodnim spodmolom. P ri tem so več m etrov globoko naleteli n a m očno ogleno p last z m nožico žival­ skih kosti, a sredi večjega jam skega pro­ sto ra je stala kam nitna plošča — upo­ rab ljen a za podlago ognjišču. V plasti so našli tudi dosti grobe ročno izdelane ke­ ram ike, delom a tudi celih posod in ka- m nitno glajeno sekiro iz jaspisa. Iz tega p ro sto ra se jam a širi dalje z več zako­ panim i rovi, k jer so n a tleh ležala po­ polna človeška okostja; torej je jam a v nekem predkovinskem arheološkem obdobju bila kultni objekt. Iz noročila razberem o, da so po gradbenih delih jam sk i vhod ponovno zatrpali. 3 2 F. Leben, N aše ja m e 17 (1975) 92 ss; antropološka analiza okostja je v po­ stopku. 3 3 S B rodar, Das P aläolithikum in Ju ­ goslawien, Q uartär 1 (1938) 161: idem, A r­ h iv M uz. d ru štva za S lo v en ijo 1937—1940. D elovanje M uzejskega društva v Celju, J u tro 18, št. 54 (1937) 3. 3 4 Prazgodovinske in antične najdbe je najditelj S. B rodar skupaj z vso roko­ pisno dokum entacijo izročil W. Schm idu in jih danes h rani Joanneum v Gradcu. C itiram o njegovo rokopisno poročilo na str. 6: S k lep n o dilu via ln i p o set jam e po člo ve ku n i za p u stil v s a j v glavni dvorani n o b en ih ku ltu rn ih o sta n ko v. M orda pa bi spadale v to dobo n a jd b e ob koncu stra n ­ s k e dvorane, ležeče p o d večjo skalo v 243. kva d ra n tu : a rte fa k t iz kresilnika, k i se b istve n o ra zliku je od a r te fa k to v v sp o d ­ n jih d iluvialnih p la steh in k o stn i o sta n ki n e k e še nedoločene v r s te koze. Za to na­ se litv ijo je sledil d a ljš i časovni presle­ d ek, v ka tere m se je še vedno tvorila sv etlo bela g ru ščn a ta in p re d vse m m o ­ k a sta podlaga že p o v ršin sk e aluvialne pla sti. S p o d n ji ogleni del te p la sti s čre­ p in ja m i p re d sta v lja p o n o vn o d a lj časa tra ja jo čo p o se lite v. V to dobo p r iš te v a m o tu d i k o s ti d v e h n o v o ro je n č k o v iz k v a ­ d ra n ta 243 v s tr a n s k i dvorani. (K oščice se ra zlik u je jo p o barvi. R u m en o -rja v- ka ste so ležale že v d ilu via ln i plasti; p o te m sk lep a m , d a je bil o tro k za ko p a n , ko n a m e s tu še n i bilo črne oglene p la sti, k e r b i bila sic e r ta p o m e ša n a . z diluvial- n im m a teria lo m . K o s ti drugega n o vo ro ­ je n č k a pa so ležale n a ra vn o st v črn i ogle- n i p la sti in so o d n je d o bile črn ka sto -sivo barvo.) 3 5 S. B rodar, Ja m a nad p o se stn ik o m L eva k o m v Š u tn i p ri D olu (Sv. K riž n a D o len jske m ), R okopisno poročilo o eks­ kurziji dne 5.9. 1937, Arhiv JZS p o d št. 517. D. M ušič, Pom en novega m uzeja v K rškem , J u tr o 20 (27. 9. 1939) 5. F. Le­ ben, N a še ja m e 11 (1969) 28. 3 8 M. G uštin, Levakova jam a p ri Šutni, A rh eo lo ški p re g led 17 (1975) 28; idem , Po­ ročilo o izkopu k u ltu rn ih slojev v Leva- kovi jam i, A V 27 (1976) 260. 3 7 M. Slabè, Arheološke n ajd b e iz zb ir­ ke Jam arsk eg a kluba K ostanjevica n a Krki, A V 27 (1976) 283. 3 8 T. Tom azo-Ravnik, A ntropološko poročilo o skeletnih ostankih, A V 27 (1976) 289. 3 9 S. B rodar, A jdovska jam a, R a zp ra ­ ve 1. razr. S A Z U 3 (1953) 20. J. Korošec, K ulturne ostaline v Ajdovski jam i p ri N em ški vasi, R a zp ra v e 1. razr. SA ZU 3 (1953) 63. 4 0 J. Kallay, F ragm ent neolitske m an- dibule iz M ačkove spilje kod G oranca u H rvatskoj, B io lo š k i g la sn ik 8 (1955) 33. 4 1 P. K orošec, K ult m rtvih v Ajdovski jam i p ri N em ški vasi, A driatica, 123 ss; eadem , Poročilo o raziskavah v Ajdovski ja m i 1967 leta, P oročilo o ra zisk. n eo lita in eneo lita v S lo v e n iji 4 (1975) 187. 4 2 Č. L., U spešna raziskovanja v ja m i Višnjevci, J u tr o 21 (3.10.1940) 3. R. Lo­ žar, Razvoj in problem i slovenske arheo­ loške vede, Z b o rn ik za u m e tn o s tn o zgo­ d ovino 17 (1941) 133. F. Leben, N a še ja m e 11 (1969) 27. 4 3 P. K orošec, M. Uršič, N eolitske in eneolitske ostaline iz okolice K rškega, P oročilo o ra zisk. n eo lita in en eo lita v S lo v e n iji 2 (1965) 55 ss. 4 4 N ajdbo h ran ijo v paleontološkem oddelku G eološkega in štitu ta vseučilišča v Zagrebu. 4 5 Arhiv Muz. društva za Slovenijo 1937—1940. S. B rodar, A V 11—12 (1960-61) 11. 4 8 J. Pečnik, Prazgodovinska najdišča n a K ranjskem , I z v e s tja M uz. d ru štv a za K r a n jsk o 14 (1904) 33. F. Leben, N a še ja ­ m e 11 (1969) 30. 4 7 K. M oser, B ericht ü b er A usgrabun­ gen in der H öhle »Zirca jam a«, recte »Zir- kovec«, deutsch: M aishöhle, dann ü b er die Funde aus dem Fuchsloche u n d dem W eiten Loche n äc h st K oflern bei G ott­ schee, M itt. d er Z en tra l-K o m m issio n 23 (1897) 10 ss. F. Leben, N a še ja m e 11 (1969) 30. 4 8 J. Bukovec, W e ite s L och p r i K o b ­ larjih, Zapisnik terenskega ogleda z dne 20.5.1929, Arhiv JZS pod št. 94. 4 8 S. Gabrovec, V a rstv o sp o m e n ik o v 10 (1965) 191. 5 0 M. Malez, G eo lo ški v je sn ik 18 (1965) 323; idem , Pečina V eternica u M edved­ nici, A cta geologica 5 (1965) 190. 5 1 M. Malez, P aleontološko istraživa­ nje pečine V eternice u 1955. godini, L je to ­ p is JAZU 62 (1957) 289. S. Božičevič, Pe­ čina V eternica nekada, sada i u buduć­ nosti, S p eleo lo g 7—8 (1959-60) 19. 5 2 M. Malez, L je to p is JAZU 62 (1957) 289; idem , Tri sv jetsk i poznata p reth isto ­ rijsk a nalazišta H rvatskog Zagorja, Z a­ g o rsk i ka len d a r (Zagreb 1960) 82. S. Bo­ žičevič, S p eleo lo g 7—8 (1959-60) 13. 5 3 M. Malez, G eo lo ški v je s n ik 18 (1965) 231; idem , A V 18 (1967) 270. 5 4 F. Leben, O predelitev neolitske in eneolitske keram ike iz jam skih najdišč jugovzhodnega alpskega prostora, A V 24 (1973) 154. 5 5 M. Malez, R ad n a speleološkom istraživanju u H rvatskoj, L je to p is JA ZU 64 (1960) 294; idem , Paleolit Velike pećine n a Ravnoj gori u sjeverozapadnoj H rv at­ skoj, A rh eo lo ški ra d o vi i rasprave 4—5 (1967) 54. 5 8 J. Kallay, B io lo š k i g la sn ik 8 (1955) 33. 5 7 S. Vukovič, P ećina V indija kao p re t­ h isto rijsk a stanica, Speleolog 1 (1953) 18; idem , V rpčasta k eram ik a spilje V indije, A V 8 (1957) 32 ss. 8 8 F. Leben, A V 24 (1973) 154. 5 9 W. M odrijan, Die H öhlen im H aus­ berg von G ratkorn, S ch ild von S te ie r 5 (1955) 10. Ä. K loiber, H allstattzeitliche S kelettreste aus d er Em m alucke in H ausberg von G ratkorn, S teierm ark, S ch ild v o n S te ie r 8 (1958) 3 ss. 6 0 W. T eppner, A usgrabungen im H ei­ denloch bei W arm bad Villach, M itt. fü r H ö h len k u n d e 6, H. 2 (1913) T. III, IV. F. M ühlhofer, V orgeschichtliche U nter­ suchungen bei W arm bad Villach, W iener Präh. Z e itsc h rift 12 (1925) 128. 6 1 W. Görlich, N eue G rabungen im H eidenloch bei W arm bad Villach, W iener Präh. Z e itsc h rift 16 (1929) 115. F. Leben, A V 24 (1973) 155. 6 2 F. Leben, A V 18 (1967) 43 ss, 77. D. Cannarella, Il C arso (Trieste 1968) 107. 6 3 E. Boegan, G rotte ed abissi della C arsia Giulia, A lpi G iulie 22/2 (1920) 25. R. B attaglia, P reisto ria 368. 6 4 C. M archesetti, Ausgrabungen im K üstenland im Ja h re 1913, M A G V 44 (1914) [50]. E. Boegan, Cavità sotter­ ranee della C arsia Giulia, A lpi G iulie 22/4 (1920) 23. R. B attaglia, P reistoria 195. 6 5 C. M archesetti, ib id e m [51]. E. Boe­ gan, ibidem , 24. F. Leben, A V 18 (1967) 49. 6 6 M. M elato, N ota prelim inare su una osservazione di »iperostosi vertebrale an- chilosante« effettu ata su resti ossei um a­ ni di epoca prerom ana, A tti e M em orie della C om m issio n e G ro tte »E. Boegan« 13 (1973) 109 ss (dalje: A tti e M em . B oe­ gan). 6 7 F. Leben, A V 18 (1967) 51. 6 8 G. Tarabochia, A. Dini, S tu d i e ri­ cerche di paleontologia u m a n a alla »Grot­ ta delle T re Q uerce« (T rieste 1968, ed. G ruppo Spel. San G iusto) 27. 6 9 E. Boegan, G rotte della Venezia Giu­ lia, Le G rotte d ’ Ita lia 4 (1930) 178. R. Bat­ taglia, A tti M us. Civ. 15 (1942) 14, 19. P. Reinecke, Der N egauer H elm fund, 32. B e ric h t der R öm . G erm . K o m m . (1942) B erlin 1950,141. 7 9 S. Gabrovec, Dve novi najdbi čelad s slovenskega ozem lja, A V 1 (1950) 92. 7 1 D. M arini, II problem a delle antiche sepolture sul Carso triestin o alla luce di alcune recenti scoperte, A lpi G iulie 69 (1975) 48. D. Cannarella, G uida del Carso triestin o : preistoria, storia, na tu ra (Trie­ ste 1975) 93. 7 2 D. M arini, ìb id em , 47. 7 3 S. Andreolotti, F. S tradi, Resti um a­ ni dell’ età del B ronzo rinvenuti nel cu­ m ulo detritico della G ro tta Gigante, A tti e M em . B oegan 3 (1963) 87 ss. 7 4 R. Battaglia, A lp i G iulie 25 (1924) 120. S. B rodar, AV 11— 12 (1960-61) 6. 7 5 D. M arini, A lp i G iulie 69 (1975) 48 ss. 7 6 A tti del IX . C ongr. N az. di Speleo­ logia (Trieste 1963) 3. D. Cannarella, Il Carso, 113,170. 7 7 K. Moser, Ü ber H öhlenfunde in der Um gebung von N abresina, M AG W 24 (1894) [128]; idem, M itt. der Zentral- K o m m issio n 23 (1897) 9. F. Leben, A V 18 (1967) 63. 7 8 K. Moser, Die A usgrabungen in der H öhle »Jama (Pejca) n a dolech« nächst d er E isenbahnstation N abresina, M AG W 33 (1903) [70 ss]; idem , Alte und neue prähistorische K arsthöhlenfunde von Na­ bresina, G lobus 97 (1910) 374. F. Forlati, L’archeologia della Venezia Giulia nel de­ cennio 1926—1936, A tti e M em . Soc. Istr. d i A rcheol. e S t. P atria 47 (1935) 234. F. Le­ ben, A V 18 (1969) 59. 7 9 D. Cannarella, G. Crem onesi, Gli sca­ vi nella G rotta Azzurra di Sam atorza nel C arso triestino, R iv ista d i S cienze Pre- isto risch e 22 (1967) 281 ss. 8 0 R. B attaglia, Paleontologia e Palet­ nologia delle grotte del Carso, in: L. V. B ertarelli, E. Boegan, D uem ila G rotte (Milano 1926) 81, 83. 8 1 A. Degrassi, L e G ro tte d ’ Ita lia 3 (1929) 172. 8 2 K. Moser, B ericht ü b er die F ortset­ zung der A usgrabungen in der Höhle »Ja­ m a pod Kalem« nächst N abresina, M AG W 35 (1905) [5], C. M archesetti, B ericht über die von m ir im vorigen Ja h r im K üsten­ land ausgeführten prähistorischen For­ schungen, M AG W 40 (1910) [28], R. B at­ taglia, Notizie sulla stratig rafia del de­ posito quaternario della caverna Pocala (Carso Triestino), A tti M us. Civ. 13 (1930) 26. 8 3 K. Moser, D er K a r st u n d seine H öh­ len (Triest 1899) 62. R. Virchow, H alber m enschlicher O berkiefer m it Milchgebiss aus einer Höhle von N abresina, V erhandl. B erlin er A nthrop. G esellschaft, Z eit­ s c h r ift fü r E thn o lo g ie 27 (1895) 340. 8 4 K. M oser, D er K a rst u n d seine H ö h ­ len, 66. S. Brodar, A V 11—12 (1960-61) 5. 8 5 K. Moser, ib id em 52 in Fig. 5. 8 6 V. Calza, D. C annarella, S. Flego, Gli scavi nel riparo Z accaria di Aurisina (Trieste), A tti della S o cietà p er la P re­ isto ria e P rotostoria della regione Friuli- V en ezia G iulia 2 (1973-74) 93. 8 7 K. Moser, Der K arst in naturw issen­ schaftlicher H insicht geschildert, la h re s­ b erich t über das k. k. G ym n a siu m in T riest 40 (1890) 25; idem , Ü ber K arsthöh­ lenfunde, M AG W 40 (1910) [12]. 8 8 K. Moser, Neue H öhlen und G rot­ ten im K üstenland, M itt. d er S ectio n fü r H ö h len k u n d e des Ö sterr. Touristen-C lub 2 (1886) 18. D. C annarella, Il Carso e la su a p reisto ria (Trieste 1959) 134. I RIN V EN TIM EN TI DI OSSA E DI OGGETTI DI CULTO DELL’UOMO PREISTORICO NELLE GROTTE CARSICHE DELLA SLOVENIA E DEI TER R ITO R I LIM ITROFI R ia s s u n to Lo scopo di questo contributo alla conoscenza della cu ltu ra spirituale e m ate­ riale dell’ epoca preistorica è di far conoscere i resti osteologici nonché il p a tri­ monio di culto dell’ uom o troglodita, rin v en u ti nel te rrito rio delle Alpi sudorientali dalla m età del secolo scorso fino ad oggi. N on è n o stra intenzione dare u n ’ analisi antropologica e m orfologica precisa e n ep p u re te n ta re u n a classificazione etnica o razziale dei re sti osteologici, cercherem o piuttosto di puntualizzare il loro signi­ ficato generale considerando la dislocazione geografica delle g ro tte finora a noi note, più di cinquanta, che ci hanno re stitu ito tali resti m ateriali. Q uanto alla cronologia ed alla cu ltu ra, sono com prese le scoperte che tra tta n o dal Neolitico all’ E tà del ferro, dato che sui rep erti ossei d ell’ uom o paleolitico in questo te rrito rio sono già uscite pubblicazioni scientifiche degne di rilievo,1 m entre una m odesta valorizzazione delle scoperte di età p reisto rica ed an tica nelle grotte è sta ta p re se n ta ta solo p er alcune località.2 P arecchi punti sono da rettificare e com pletare, so p ra ttu tto quelli concernenti il m ateriale originario del Carso triestino e della Slovenia occidentale; in ta l m odo saranno riu n ite e d ocum entate in u n ’ unica sede tu tte le indicazioni finora note sui re sti osteologici, sulla cu ltu ra spirituale e sui riti dell’ uom o preistorico vissuto nelle grotte del te rrito rio prealpino sudori­ entale. È in qu esto am bito geografico in fa tti che sin dai tem p i più rem oti si sono svolti co n tatti e scam bi di beni m ateriali e spirituali tra la valle Padana, le valli delle Alpi sudorientali, le coste ad riatich e orientali ed il B acino Pannonico, nonché tra i te rrito ri transalpini. Parecchi re p e rti rinvenuti nelle g ro tte m anifestano certe caratteristich e, così che è lecito classificarle secondo il loro contenuto, sicché secondo la laro posizione orizzontale e verticale com e oggetti di culto, o com e inventario della cerim onia di culto nella g ro tta stessa, o p p u re davanti all’ ingresso nell’ an tro . N um erosi resti di scheletri in te ri o ppure rep erti isolati di ossa um ane stanno a testim oniare che già dai tem pi d ell’ uom o di N eanderthal alcune p a rti delle caverne sono state utilizzate dai trogloditi p e r seppellirvi i m orti. T alvolta si tr a tta di scheletri dei cavernicoli stessi, altre volte sono le ossa di individui che per accidente sono finite nel fondo delle grotte; a volte si rinvengono nelle caverne solo oggetti di culto, senza resti osteologici. In talune g ro tte si individuano an fra tti appositam ente scelti e a d a tta ti a luoghi di tum ulazione, cioè a luoghi di culto. N ella S lovenia occidentale la m aggior p a rte del m ateriale osteologico finora conosciuto proviene dal Carso litoraneo e dalla N o tran jsk a (C arniola In terio re). In quest' u ltim a regione tom be ed o ssa um ane sono sta te rinvenute du ran te gli scavi nella g ro tta Ja m a p o d J a m s k im g ra d o m a P red jam a;3 nello strato preistorico più profondo, ap p arten en te all’ E tà del B ronzo antico giaceva uno scheletro di donna con corredo e a poca distanza uno scheletro di bam bino. N ell’ Im e n s k i rov (G rotta dei Nom i A ntichi) all’ ingresso delle G rotte di Postojna, so tto u n ’ incrostazione sta- lagm itica, G. A. Perko ha scoperto gli scheletri di tre individui, com ponenti di un a famiglia; il corredo e la ceram ica in c ro sta ta li fa risalire a ll’ Eneolitico o all' E tà del Bronzo antico,4. 5 La scoperta di tre scheletri (tom ba di fam iglia) nella T o m ši­ čeva ja m a so p ra il villaggio di Grahovo, che in seguito al rinvenim ento di un braccia- letto spiraliform e di bronzo venne d a ta ta nell H a C dell’ E tà del ferro antico, è sta ta fatta p e r caso.6 Sul C arso litoraneo classico parecchie località sono note. N ella p a rte atriale della caverna P ečin ka sopra il villaggio Lokvica presso O patje selo, è sta to m esso in luce solo un fram m ento di m andibola u m an a;7 benché il M archesetti lo faccia risalire al N eolitico p er la presenza di ceram ica dell’ Epoca dei castellieri, si deve ascriverlo all’ E tà del ferro antico. L'om ero um ano della caverna Jelenca ja m a appartiene a n c h ’ esso allo stesso periodo.8 Al fondo della g ro tta G orenja ja m a , che si apre ai piedi di un abitato preistorico sul m onte Tabor, so p ra il villaggio di Po­ vir,9 è sta to scavato uno scheletro in tero con corredo di bronzo risalente al IV se. a. n. e. e che tipologicam ente appartiene al La Tène B. Il territo rio carsico di Škocjan (San Canziano del Carso) ed i suoi dintorni erano densam ente popolati nei periodi preistorici e nel m ondo sotterraneo è docum entata una ricca cultura m ateriale. I resti di u n a sepoltura preistorica (m andibola, fram m enti d’ om ero e d'ulna) sono sta ti scavati nella K o rin čeva jam a, presso il villaggio di Dolnje Ležeče.1 0 Nella zona atriale del sistem a di grotte di Škocjan — Š ko c ja n sk e jam e, nella galleria Czoer- nigova jam a, sono sta te estra tte dall’ alluvione le ossa appartenenti ad un cranio infantile, assiem e ad oggetti dell’ Epoca H a B—C.1 2 Nella grotta T o m in čeva jam a, al di sotto del villaggio di Škocjan, si trova la più grande necropoli spelea del Carso finora conosciuta. N ella p arte anteriore del m onum entale spazio sotterraneo sono sta ti scoperti dieci scheletri um ani dell’ E tà del ferro, risalenti al V e IV se. av. n. e.1 4 , 1 5 R. B attaglia non esclude la possibilità che appartenessero ad un a popolazione arriv ata più tardi, dato che la caverna h a restitu ito una qu an tità di oggetti di cul­ tu ra più recente. Q uesto fatto ha influenzato anche J. W erner, m a soltanto per ciò che riguarda lo scheletro dell’ individuo K; questo presenta il cranio artificialm ente deform ato e 1 ’ au to re citato lo ha attrib u ito all' epoca postrom ana, V se. della nostra era. Si noti che già dalla prim a analisi antropologica risulta indubbiam ente che lo scheletro di un m aschio adulto giaceva sotto uno strato intatto contenente oggetti di cu ltu ra rom ana.1 7 Anche 1’ analisi antropologica dei crani e delle ossa delle estre­ m ità _ di tu tti dieci gli individui ha conferm ato la loro appartenenza ad epoca p re­ istorica.1 8 Nel cunicolo orientale della Tom inčeva jam a si apre, nella parete a sini­ stra, uno spazio di m inori dim ensioni in cui, sotto incrostazione stalagm itica, in un deposito argilloso, si trovano i resti ossei di alm eno dieci idividui giovani;1 9 i corredi tom bali e la ceram ica ivi rinvenuti fanno attrib u ire i sepolti al periodo della prim a colonizzazione delle caverne, cioè all’ Eneolitico finale. A sud di Škocjan, sotto la cim a di Prevai — castelliere preistorico — si aprono due voragini poco d istan ti Luna dall’ altra: Ja m a I e Jam a II a P revai. Al fondo della prim a voragine, al piè del cono di detriti, giacevano otto scheletri m aschili e tre fem m inili, provvisti di corredo (anelli, fibula di Certosa, pinzetta, braccialetto, una lancia di bronzo ed un a di ferro, falce, bottoni, acetta di ferro, fram m enti dì un vaso di bronzo e situla bronzea del tip o K urd con incisione paleoveneta sulla bocca).2 0 Secondo 1’ analisi antropologica com parativa i resti dei defunti si datano ai secoli V e IV av. n. e.;2 1 del resto anche la com parazione tipologica della situla con altri tipi veneti e la decifrazione della sc ritta datano il vaso al sc. V av. n. e.2 2 — 2 4 P er una datazione relativa più sicura è lecito riferirsi agli oggetti di corredo trovati su uno scheletro anatom icam ente ben conservato, facente p a rte di un com plesso tom bale riferibile a ll’ H allstatt finale (H a D 2—3). Più interessanti ancora risultano le scoperte dal fondo dell’ altra voragine. In uno strato sottile di hum us, tra il pietrisco, giacevano sparsi centinaia di oggetti di ferro e di bronzo, spezzati, storti ed in p arte fusi, fram m isti con pezzi di carbone di legna e di ossa anim ali carbo­ nizzate, senza però rep e rti di ceram ica e neppure ossa um ane.2 3 Frecce, accette, spade, elmi di bronzo con cresta di tipo italico, rivetti, bottoni, m aglie di bronzo, coltelli, falci, aghi, fibula serpentiform e con piede a spirale, collane, braccialetti, anelli e fram m enti di secchi e pentole, sono tu tti oggetti dal significato rituale, che le genti della cu ltu ra dei Campi di urne, dopo 1 ’ olocausto celebrato in onore di qualche divinità spelea, hanno gettato in fondo alla voragine. Del resto questi reperti sono da considerarsi com e contem poranei, sebbene si possano distinguere alcune caratteristiche tipologiche antiche ed altre più recenti. La scala archeologica relativa degli oggetti di bronzo si estende dal periodo H a A2 fino al Ha B, ad esclusione della lancia di ferro e della spada, che sono gli elem enti più recenti di H a C dell’ Epoca del ferro antico. Sul vertice del cono di depositi sono stati m essi in luce un elmo di bronzo del tipo La Tène tardo, con il nom e di due soldati rom ani incisi sulla visiera, ed una fibula italo-rom ana a cern iera dei tem pi di Augusto.2 8 Ambedue i rep erti costituiscono con buona p robabilità un a offerta votiva ad u n a divinità del- l'oltretom ba. Parecchi m odesti rinvenim enti di ossa dell’ uom o che nella preistoria abitò le caverne provengono anche dall’ Istria. N ella g ro tta S v e ta ja m a presso il villaggio di Socerb, assiem e ad una fibula di bronzo dell’ epoca di La Tène sono state scavate anche singole ossa um ane.2 8 N ella caverna Ja m a po d S o c e rb sk im g radom già K. Moser scavò ceram ica dell’ epoca di La Tène ed un fram m ento di m andibola um ana con tre denti.2 9 N ella g ro tta O porovina pečina, sopra il Q uarnero, nei depositi già scavati da B. Lengyel sono sta te ritro v a te ossa um ane ed in seguito, nello stesso orizzonte stratig rafico , è stato scavato u n o scheletro com pleto .30 — 31 Si notino inoltre le due scoperte ancora sem pre p roblem atiche di ossa craniali um ane, effettuate nella grotta L očka ja m a , ed u n ’ altra in una caverna sotto il villaggio di B aderna (v. ann. 1 ), poiché fin o ra non è chiaro se ap p arten essero all’ uom o paleolitico oppure al­ l’ uom o olocenico di razza m editerranea. Nella Slovenia di nord-ovest (G orenjska) finora soltanto la caverna S ib ern ica a Bled si può v a n ta re di rep erti osteologici um ani. Dallo stra to dell’ epoca p reisto rica antica, sparso di cocci di ceram ica d ell’ epoca del Bronzo m edio è stato m esso in luce uno scheletro m aschile in te ro .3 2 Il m o rto è stato sepolto in posizione a m età rannicchiata, giacendo sul fianco d estro con il viso volto all’ in tern o della grotta. Da Š taje rsk a (S tiria) — Slovenia no rd o rien tale, già all' inizio abbiam o m enzio­ nato le ossa d ell’ uom o fossile e recente, rinvenute nella caverna P ekel (v. ann. 1). Si notino anche i rinvenim enti di ossa um ane nella caverna M o rn o va zijalka. Nel secondo orizzonte di colonizzazione olocenica S. B rodar scoprì gli scheletri di due neonati nei livelli di depositi pleistocenici.33— 34 A ppartengono al gruppo dei caver­ nicoli p alafitticoli dell’ epoca di H allstatt. La Slovenia sudorientale (D olenjska) ci p resen ta u n a m aggiore q u an tità di rinve­ nim enti di ossa dell’ uom o preistorico. N ella caverna L e va k o va ja m a , a causa di inondazioni, si sono m escolate tra loro ossa di arti, costole e vertebre dell’ uom o preistorico ed oggetti p reisto rici nonché di epoca ro m an a .35 Sui ritrovam enti di ossa um ane ci fornisce u n ’ inform azione p iù dettagliata M. G uštin nel suo rap p o rto sugli scavi del 1975, sem pre tenendo conto dei rap p o rti delle prospezioni di S. B rodar e di 0 . Auman. Anche il G uštin ha rec u p erato nello stra to su p erio re di età ro m an a resti di due scheletri di adulti e cinque di bam bini. Così pure M. Slabe, trattan d o dei ritrovam enti nelle caverne fa tti per caso, e so p ra ttu tto di u n cranio m aschile artifi­ cialm ente deform ato, afferm a che qu esti scheletri non sono di età preistorica, m a rom ana .37 Tale uso di com prim ere la te sta viene com parato con quello di Š kocjanske jam e (Tom inčeva ja m a — individuo K ), tu ttav ia q u est’ ultim o è indubbiam ente di età preistorica. Il cranio della Levakova ja m a invece viene d atato , anche p er analisi antropologica, al V oppure VI secolo dell’ era n o stra .38 Un interessante problem a di cultura sp iritu ale dell’ uom o eneolitico si è aperto con il ritro v am en to di q u attro scheletri (due individui adulti e due adolescenti) fatto nella g ro tta K a rtu šev a ja m a , presso K rško. I defunti erano sem plicem ente deposti p er te rra e coperti di ram aglie e di te rra .39 La loro appartenenza all’ E neolitico viene co n ferm ata anche dall’ analisi antropologica di u n a delle m andibole .4 0 Gli scavi più recenti invece fanno presum ere che nei depositi della caverna si trovino i resti di un a necropoli devastata e che i focolari occasionali non abbiano avuto che una funzione di cu lto .4 1 Assieme alla ceram ica e ad oggetti d atan ti all’ E poca del ferro antico, sono sta ti scavati nelle grotte J e rm a n o va ja m a e B o k ro v a ja m a anche i resti di scheletri um ani di età indeterm inabile.4 2 . 4 6 N ella g ro tta L u k e n js k a ja m a , sopra le sorgenti del fium icello Prečna, nei d in to rn i di Novo m esto, e nelle C iganske ja m e, presso la cittad in a di Kočevje, sono sta te m esse in luce dai ricercato ri singole ossa um ane dell’ uom o eneolitico.4 4 . 4 9 Un num ero rilevante di inum azioni p reisto rich e è sta to scoperto da K. M oser verso la fine del secolo scorso nella g ro tta K o b la rsk a ja m a ; nel tum ulo già stalagm itizzato sono state inum ate o tto persone adulte e giovani, tu tte rivolte verso sud, cioè verso 1 ’ ingresso della g ro tta, ed accanto a loro giacevano fram m enti di ceram ica, di ossa bovine e di capriolo .4 7 In teressan ti dettagli sul m odo di inum azione e sull' a rc h ite ttu ra tom bale si rive­ lano in parecchie g ro tte della Croazia nordoccidentale. O ltre alla notissim a località di K rapina, ce ne sono altre tre. N ella g ro tta V etern ica , sul m onte M edvednica a nord di Zagreb, nel deposito di età postglaciale, sotto la stalagm ite atlantica, sono sta ti scavati due teschi integri e p a rti di un terzo, ap p arten en ti ad un uomo, ad u n a donna e ad u n a persona adolescente; è qu an to resta di una sep o ltu ra di fam iglia del M esolitico.5 0 A ll'orizzonte di E tà eneolitica appartengono i resti osteologici (due crani, m andibola, ossa del tronco) di più individui nello stesso sepolcro; le ossa ed altri oggetti sono sta ti coperti di p ie tre .5 1 Uno dei teschi è p artico larm en te in te­ ressante dal p u n to di vista antropologico: la su tu ra tra 1’ osso frontale sinistro e quello destro non si è chiusa, m a continua in su tu ra tra le p arietali di d estra e di sinistra, in m odo tale che si form a u n a croce (K re u zk o p f). Q uesto fenom eno si osserva esclusivam ente in crani di neonati e specialm ente in quelli dei nati prem a­ turi, m entre è estrem am ente ra ro negli adulti. In una galleria laterale della p arte anteriore della stessa g ro tta è stato m esso in luce un altro teschio assai danneggiato, senza m andibola nè denti e con la p arte nasale d istru tta; accanto gli giacevano due oggetti di bronzo d a tati all’ Epoca del fe rro antico .5 2 La calotta era sta ta deform ata già da vivo, vale a dire la p a rte frontale è ristretta, rid o tta e p rem u ta all’ ingiù, m entre il vertice è assai dilatato e sollevato. Dallo strato inferiore dell' orizzonte preisto rico nella g ro tta V elika p ećina proviene un a q u an tità di re sti ossei um ani, tra gli a ltri anche quelli d i bam bini. P articolare interesse destano alcune m ascelle superiori ed inferiori con denti fortem ente abrasi; anche quelle vengono ascritte secondo 1 ’ analisi antropologica alla gente del Neolitico, più precisam ente la ceram ica o rn ata li fa risalire al periodo di transizione tra i Eneolitico e 1’ E tà del bronzo antico .5 4 — 5 6 V isti tu tti i dati stratig rafici e le circo­ stanze di ritrovam ento, è lecito concludere che i defunti dapprim a sono stati sepolti assiem e col corredo, e solo più ta rd i le tom be furono d istra tte ed il loro contenuto sparso nell’ in tern o della grotta. Nella p a rte term inale della g ro tta V in d ij a un basso cunicolo fu sep arato con una m u ra tu ra a secco e così tran sfo rm ato in un sepolcro. Ivi sono sta ti scavati resti di teschi um ani ro tti e sparsi a te rra assiem e al corredo (ceram ica decorata, ornam enti e m an u fatti di selce, di ossa di corna e di conchi­ glie ) . 57. 5 8 La tipologia dei rep erti ceram ici rinvenuti nella tom ba ci fa supporre che questa p a rte della g ro tta servisse di sep o ltu ra alle genti dell’ Eneolitico e del­ l’E tà del bronzo antico. Al te rrito rio delle Alpi sudorientali spettano anche due località in A ustria sud­ orientale. N ella valle del fium e M ura (M uhr), nei dintorni di G ratkorn, nella grotta E m m a lü c k e , sono sta ti scavati scheletri di q u attro individui, coperti con lastre di pietra; accanto agli scheletri è sta ta tro v ata ceram ica del tipo H allstatt, m a nessun oggetto m etallico .5 9 Un a ltra g ro tta è H eid en lo ch , sul versante sudorientale del m onte D obrač (D obratsch) a nord della città di V illach (Villaco). Dallo stra to antropizzato più profondo provengono una p u n ta di osso e strum enti di selce; tu tti questi ritro ­ vam enti sono sta ti dapprim a attrib u iti a ll’ uom o di N eanderthal.6 0 Gli scavi effettuati più tard i hanno confutato questa attrib u zio n e cronologica, dato che nello stesso livello sono stati rinvenuti fram m enti di ceram ica o rn ata eneolitica ed altri strum enti di selce ed ossa .6 1 Per avere un a visione com pleta ci rim angono ancora u n a ventina di località nel Carso triestino. Benché sia a nostra disposizione una gran q u an tità di m ateriale ,6 2 sarà utile farne u n breve cenno e so p ra ttu tto com pletarlo con u lte rio ri rinvenim enti. Com incerem o con località che si affacciano sulla Val R osandra. N ella G rotta sopra i M olini sono sta te trovate ossa sparse qu a e là (cranio dolicocefalo della razza cro- m agnoide, ossa degli arti, costole) assiem e a resti eneolitici.6 3 All’ Eneolitico appar­ tengono anche i re sti di scheletri scavati nella C averna sepolcrale e nella G rotta delle G allerie,6 4 . 6 5 Un p o ’ p iù in basso si apre la C avernetta p resso il G rande, nella quale sono stati trovati i re sti di scheletri di individui inum ati in diverse epoche. Di interes­ se antropologico sono le tre ultim e v ertebre pettorali patologicam ente deform i di un individuo databile al tem po della C ultura dei Campi di U rne.6 6 N ella C averna delle tre Q uerce, lungo la p are te di fondo, denti e costole um ani vennero recuperati dallo strato neolitico p iù b asso .6 8 Un rinvenim ento prezioso p er il suo significato cultuale è stato effettuato sul fondo della voragine nella G rotta dell’ E lm o ; si tra tta di un elm o italo-etrusco di bronzo dell’ epoca di H a D3, appartenente al cosiddetto tipo Negova alpino o rien tale .70 Q uesta scoperta isolata può essere considerata com e una donazione personale ad una deità dell’ oltretom ba. All’ ingresso della voragine G rotta F ra n cesco sono state scavate varie ossa um ane fram m iste a fram m en ti di ceram ica dell’ E tà del ferro e di u n vaso rom ano .71 La G ro tta su l ca stelliere d i N ivize è un precipizio di m odeste dim ensioni nell’ am bito del castelliere preistorico. In un a fessura laterale è sta ta m essa in luce una calotta di cranio um ano assiem e palchi lavorati di com a di cervo e fram m en ti di un vaso dell’ E tà del ferro; in u n ’ altra p arte sono state trovate altre ossa um ane con un teschio quasi del tu tto conservato, ceram ica ed oggetti di m etallo.7 2 Al fondo della straordinariam ente am pia G ro tta G igante sono sta ti effettu ati nuovi ritrovam enti di ossa dell’ uom o preistorico. Nello s tra to dell’ E tà del bronzo, in un conoide sedi­ m entario, giacevano tra 1’ altro anche u n a m andibola priva di denti ed un fem ore.7 8 La G rotta P ria m o è già sta ta m enzionata (v. ann. 1) com e im a nuova località frequen­ tata dall’ uom o del tardo Pleistocene. D alla G rotta dell' A lce già da lungo tem po è nota una fibula u m ana problem atica, che la robustezza e le caratteristich e m orfo­ logiche fanno risalire al Pleistocene.7 4 A p o ca distanza da qui, si apre voragine l’ A bisso G ianni C esca. Al fondo dell’ abisso superiore e nel passaggio a quelo inferiore giacevano ossa um ane stalagm itizzate e re sti di vasi dell’ E poca dei cam pi di u rn e;7 5 secando il p a re re degli scopritori la g ro tta è sta ta oggetto di culto delle genti preistoriche dei dintorni. Ad u n bam bino dell’ E tà del bronzo appartengono i resti delle ossa spezzate e la m andibola provenienti dalla C averna p re isto rica di S. Croce; esse sono sta te trovate dentro u n grande recipiente ovale di argilla, assiem e a frag­ m enti di due vasi, uno più grande ed uno p iù piccolo. R icostruendo questo reperto, gli scopritori ritengono che il cadavere del bam bino sia sta to com presso nell’ u rn a e poi sepolto nella caverna, m entre le scodelle rap p resen tereb b ero il corredo con il cibo, com e indicano le ossa anim ali spezzate sul fondo di u n a scodella. S upposto che tutto sia vero e co rretto , qui avrem m o il p rim o caso di sep o ltu ra particolare in u rn a senza com bustione, all’ inizio dell’ E tà del ferro. N ella G ro tta M oser, presso Sama- torza, sono s ta ti ritro v ati i re sti di tr e tom be con scheletri, coperti di un a la stra di pietra.7 8 Secondo lo scopritore gli scheletri appartengono p e r lo m eno al Neolitico, dato che il corredo era del tu tto sprovvisto di oggetti di ceram ica e conteneva invece oggetti di corno, di ossa e di selce. Anche nella C averna d e l P ettiro sso sono sta ti messi in luce i resti del cranio di u n a donna giovane, p ro v v isti di u n corredo di m an u fatti ossei.8 3 . 8 5 Singoli rep erti di ossa del tronco o del cranio sono noti dai depositi eneolitici e dell’ E tà del bronzo in parecchie g rotte: G ro tta A zzu rra ,7 9 >8 0 C averna C aterina,8 1 C averna Pocala,6 2 G ro tta T eresiana,8 7 G ro tta del D iavolo Z o p p o .8 8 Un rep erto p iù recente è sta to individuato in una delle doline accanto al viadotto Aurisina, so tto u n a parete di roccia fo rm a n te un riparo, d etto R ip a ro Zaccaria.8 6 In una nicchia del riparo, nello stra to eneolitico, si è rinvenuto uno scheletro um ano in posizione rannicchiata, di cui e ra conservata solo la p a rte inferiore, m entre quella superiore e ra sta ta dispersa n el periodo in cui le genti dell’ E tà del bronzo frequentavano il riparo. Con la p rese n te rassegna riassu n tiv a 1’ autore h a te n tato di dare u n a visione generale, m etten d o n e in rilievo gli elem enti caratteristici ed il significato, dei rep erti di scheletri dell’ uom o cavernicolo preistorico; nello stesso tem po si è proposto di far conoscere al letto re le caverne che si trovano nel te rrito rio delle Alpi sudorien­ tali, il loro valore e significato cultuale.