----- 350 ----- Dopisi. Iz Istre 17. okt. (Deželni zbor istrski in njegov sad.) Sklenjen je tudi naš zbor v Poreču. Znano je, da mi Slovani nimamo v Poreču ne enega narodnega zastopnika. V primorski i srednji Istri so zmagali pri volitvah Lahi, v Liburniji i čisto slovenskih krajih pa vladini priporočanci; uni so na vso moč zagovarjali italijanstvo, ti pa so pozabili nas Slovanov. Zato so pa tudi vse odloke našega zbora le Lahom na korist i le njim po volji. Današnja namera v Istri je ta: da se istrski Slovani morajo preliti v Lahe! Gorje mu, kdor v Istri slovansko izobraževanje brani. Tako se godi skor v vsem Primorju, tako se godi tudi v Trstu. Trem ravnateljem, ki so se čez 20 let pridno i izgledno pri tržaških šolah trudili, ki niso nikoli proti nobenemu agitirali, je tržaški magistrat službo odpovedal, zato, ker so slovenski duhovni. To si zapomnimo vsi primorski Slovani, posebno pa naj si to zapomnijo tisti postarani slovenski duhovni, ki še dandanašnji v Istri najraje po nemško kramljajo, i ki so pri zadnji volitvi v rredloki zoper nasvet dolinskega g. dekana glasovali! Najprej se je naš zbor spravil na naše tri škofe, kterih pa še v zboru ni bilo. Tržaškemu škofu tako ni bilo nikoli mar za poreški zbor; imel je domd važneja opravila; poreškega i krškega škofa v zadnji seji tudi ni bilo. Zbor bi bil tedaj lahko vse tri pri miru pustil, sosebno ko je znal, da zavolj pomanjkanja po zakonu zahtevanih glasov nič ne bo mogel skleniti. Ali zbor v svoji sveti jezi jim je vendar odrekel vsako pravico glasovati, ter je razlil svoj po receptu dunajske kemije prekuhani žolč na naše cerkvene poglavarje, da še bolje potrese cerkev, i da duhovne pred občinstvom počrni kolikor mogoče. Šolske stvari so bile tako obravnane, da se ločijo od cerkve, da se duhovni kolikor mogoče izpah-nejo od nadzorništva, i da se laškemu jeziku odprejo vrata, okna i podstrešne line v vse naše šole. Hudil se je zbor nad krškim škofom, ki je zapovedal učeni-kom, da v vseh ljudskih šolah morajo podučevati tudi za naprej le v materinskem (slovanskem) jeziku. Ne znam, kako ga bodo zavolj te strašne pregrehe kaz-nili?! Za pazinsko gimnazijo bo napravil deželni odbor prošnjo na ministerstvo, da se prestroji v laško. Na nas se v zboru niso spomnili, akoravno so znali, da so naše prošnje zavolj pazinske gimnazije še na Dunaji. Zato živo prosimo slovenske poslance, naj nas v zadnji borbi ne zapuste! Prosil bo tudi deželni odbor, da se podeli učiteljstvo v Paznu svetovnim možem, ker „kranjski coklarji" (tako imenuje laški list „Provincia" pazinske frančiškane) motijo i ubijajo duh, mesto da bi ga razsvitljevali z današnjim modrijanstvom. Zapomnimo si, da beseda „kranjski" tu še mnogo več pomeni kakor pa beseda „coklar", i pazinski frančiškani bodo gotovo zahvalni „alla Pro-vincia" za omikani i oglajeni kompliment! — O ko-parski gimnaziji so „Novice" že zdavnej vse povedale. Tu ostane vse in statu quo. Na zadnje je nam Slovanom zbor zadal zadnji smrtni udarec z ustrojenjem novih župan i j. Poprej jih je bilo okoli 150, zdaj jih je okoli 50. Ne proti-vimo se sicer združevanju, samo da bi bilo pravično i naravsko! Ali po sili so združili skor vse slovanske občine s kakim laškim trgom ali mesticem, kjer se bo vse le talijanski obravnavalo. Vsak lahko vidi, kam i^kaj se s tem namena. Tako na pr. je združeno pol Cičarije z Buzetom (ringuente), i reveži bodo morali po 3 ure daleč čez skalovje, prepade i brezdna, da pridejo do svojega župana, kteri pa njih jezika še razumel ne bo. Bog pomagaj! Iz Kanalske doline 12. okt. Snu — Žalibog! da zopet danes imam žalostno nalogo naznaniti svetu smrt častitega rojaka. 8. dne t. m. smo v Ovčji vasi pokopali gospoda Jurija Prešerna, fajmoštra v pokoju in brata neumrlega pesnika slovenskega dr. Franceta Prešerna. Bil je rajnki nekdaj tudi bistra glava in dobro izurjen v bogoslovskih vednostih ter je v Krški škofiji na dveh farah za kaplana, na eni za oskrbnika, na štirih pa za fajmoštra služil. Pa čudno! da so — razun poslednje — vse le nemške bile. Dušne moči so mu jele pešati, toraj se je podal v pokoj, ter si je za to Ovčjo vas v tihi dolinici pod Višarjami tik italijanskih planin izvolil. Pa še ta štiri leta kratkega pokoja mu je grenila huda vodenica, ktera se ga je bila lotila ter mu hude nadležnosti delala, dokler ni, ves vdan v Božjo voljo, v 64. letu svoje starosti šel v večni počitek. Gospod dekan Trebiški Anton Valentinič in štirje fajmoštri, med njimi dva kranjska rojaka, smo ga spremili k grobu. Še živi pet njegovih sester; brata pa (mlajši brat in dr. France) sta že poprej odmrla. Božja previdnost svoje darove in talente človeškim otrokom razno deli; tako rajni Jurij ni imel ne trohice pesniškega duha; bil je čisto prozaičen; še rad ni imel, da je kdo njegovega brata Franceta v misel vzel, — gotovo le zavolj žalostne osode pesnikove. Vsem njegovim prijatlom, sošolcem in znancem priporočujem rajnega v blagi spomin. — Ne morem si kaj, da ne bi omenil tudi, s kakošno pozornostjo smo prebirali v kovicah" vse obravnave deželnega zbora kranjskega; navdušeni smo ploskali postopanju vseh slovenskih rodoljubov, ki tako moško zastopajo narod slovenski ter tako neustrašeno pa tudi zmagalno spodbijajo srdite napade nemškutarjev. Zdelo se je nam, kakor da bi naše sovražnike prav slišali z zobmi škripati in na glas ve-kati v njihovi nezmožnosti. Da! pravi rodoljubi slovenski so to, kteri se tako krepko potezajo za svetinje narodove: za vero in domovino. Slava jim! Naše veselje grenila je le zavest, da mi koroški Slovenci cel6 nobenega zastopnika v našem deželnem zboru nimamo, da tam skoraj zgolj protivniki narodnosti naše, in rekel bi skoraj, tudi protivniki pravic katoliške cerkve, sedijo. Bog pomagaj! Kdaj pridejo nam spet boljši časi! — O letini imam le to povedati, da smo koruze in krompirja, skoraj edine setovne v Kanalski dolini, hvala Bogu! precej pridelali; le krompir v nekterih krajih malo gnjije. Od sadja je bilo jabelk prav veliko, pa tudi ne povsod. — In tako za zdaj pa z Bogom! Iz Kompolj 12. okt. Š. — Ponoči od 7. na 8. dan t. m. je nekemu tukajšnemu kmetu medvedovka s celo svojo familijo velik kos njive, kjer je korenje rastlo, izkopala in vse sladke korene poručala, — grenke pa pustila. Ne vem, ali ne bi bilo vendar le dobro, da bi se spet vpeljala strelščina na^te kosmatine? Iz Podgore pri Vidmu 12. okt. Š. — Pretekli teden je tukaj gad nekega vola na paši v vrat pičil tako strupeno, da je komaj sto korakov storil in mrtev obležal. Izpod Snežnika na Kranjskem 12. okt. — Deželni zbor je končal svoje delovanje, a zamudili smo mu silno pritožbo položiti na srce. * Bliža se zima in ž njo se primikujejo volkovi iz gozdov ter sledijo za ovcami, ktere so dosihmal po gozdih paševali. Če nikjer, gotovo v tej priliki je na pravem mestu pregovor latinski: „si tacuisses itd." Ko bi bil mene ali koga svojih prijatlov gosp. Langer naprosil, bil bi se jez ali tudi njegovi prijatli radi potrudili mu povedati, da, kar mora biti mora biti, in morebiti bi potem bila ostala strelščina (talija) na divje zverine, in gotovo ne bi bila še obožala kranjska dežela zavoljo 400 gold., ki so se za strelščino dali na leto in dan. Ko se je prejšnji čas ----- 351 ----- prikazal volk, tepli so se ljudjž za to, kdo da ga bo ubil. Zdaj je to drugače. Za volke brez strelščine se nobeden več ne pečd, in vže lansko zimo je padlo na gornji in dolnji Pivki in sosedni Cičereji čez 200 ovac v volkovo žrelo. Naj omenim le košanske doline, ktera je zgubila čez 70 glav, in vasi Bač v bistriškem okraji, ktera je zgrešila čez 20 glav. Posebno bistre glave, ktere s pametjo dalje segajo nego med navadne slovenske stvari, menijo menda, da za našo deželo, posebno pa za svojo okolico sloveče zasluženi knez planinski misli iz celega Notranjskega napraviti zverinjak, kajti gorje logarju, ki bi na volka strelil, ali pa celo posebno čislanemu medvedu se ne odkril. Počasi ovce, sčasoma pa tudi ljudi bodo volki snedli, in potem „hoch von Deutschlands Gauen" bode prišla velika gospoda na Kranjsko, to je, „in das der Kultur nicht zugangige verwilderte Krain" volkov streljat. Toda pustimo neverjetne sanjarije, in prosimo raje si. deželni odbor, da vže zdaj to reč v pretres vzame in prihodnjemu deželnemu zboru zopet nasvetuje, vsaj za No t raj ns k o, talijo za divjo zver; saj nam bo pritrdil, da volkove in medvede je lepše gledati v grbu žlahne gospode nego med čedami stradajočih kmetov. C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni pa naj se potrudi konstatirati resnico teh besed in naj nas odreši saj tega krvavega davka, ki nam ga požrešni volkovi jemljejo in ki bi nas z drugimi vred v kratkem od same lakote lahko v volke spremenil. Iz Notranjskega. (,}Tagblattoveu čenče in lazi.) Sprejmite drage „Novice" te vrstice med dopise, kteri vam obilno dohajajo iz vseh pokrajin mile nam Slovenije! Ne bom vam popisaval letošnje srednje letine; ne bom govoril o vremenu; tudi novic, kterih nimamo, vam ne morem naznanjati, le o glasovitem ljubljanskem lističu, ki se imenuje „Tagblatt", hočem vam nekoliko vrstic pisati. Ne zamerite, da s tem tratim vašemu listu prostor, kteri je boljemu namenjen. — Vsakdo, kdor je le en list „Tagblattov" v rokah imel, se je lahko prepričal, kake namene si je postavil. Pikati in zasmehovati narodnjake in duhovstvo, njihovo delavnost v prid dežele in ljudstva tajiti in zmanjševati in sploh jim pri narodu zaupnost kratiti, — to je njegov cilj in konec. Le škoda, da se siromak zastonj trudi! Naše ljudstvo ga ne razume, in ako bi ga razumelo, ne volj no bi se od njega obrnilo. Da tudi tisti, kteri ga razumejo, in kteri, mislil bi, so ž njim enacih političnih načel, za-nj ne porajtajo, previdi se iz tega, da lahko njegove naročnike na prstih v naših krajih našteješ. Med druzimi zanimivimi dopisi mu je nekdo iz Bistrice pisal, ki trdi, da je tako imenovani „Constitutioneller Verein" v Bistrici radost obudil in da je Bistrica nepripraven kraj za „xiberspannte Nationalitatsideen." Najbrže je to veselje nad delavnostjo tega društva le pri dopisniku bilo, — pri dopisniku, čegar hiša je bila vedno sovražna slovenščini; drugi Bistričani se zmenijo za „Constit. Verein" toliko, kakor za lanski sneg. Tudi čitalnici se posmehuje možiček ter si radostno brke viha rekoč: »Čitalnica bistriška umira; bila se je zgubila, dokler je niso trije kaplanje našli." Tudi duhovnom je bil bistriški „Tagblattovec" vedno sovražnik, ter jih je že večkrat tožil, pa večidel je siromak — po nosu dobil. Duhovni so mu pa hudo z dobrim povrnili, ter ga velikih zadreg rešili. Ni torej čuda, da je tudi ta gospod kaplane v „Tagblatt" postavil. Čeravno niso bile okoliščine bistriške čitalnice letos kaj svitle, vendar upam, da domorodci bistriški ne bojo pustili, da bi jim poginila čitalnica, ktera je bila pred kratkim med najživej-simi. — Najbolj se pa kaže značaj „Tagblattelnov" v nekem dopisu iz Planine. Nekdo je tožil v 29. listu „Novic" iz Planine, da so tukaj ljudje mlačni in da či- talnica ne more oživeti zarad pomanjkanja podpornikov. Kako je „Tagblatt" to iz „Novic" posnel? On pravi, da je neki kaplan od hiše do hiše s polo ude za čitalnico nabiral in da je neki kaplan „Novicam" to dopisal. Čeravno ni v „Novicah" o kaplanu ne besedice zinjeno, čeravno ni ne planinski ne drugi kaplan udov za čitalnico nabiral--------vendar kaj je to „Tagblattu" mar? On piše: „ein Landkaplan ..." Toraj glej, dragi bralec! ali ni tak list v resnici — ostuden lažnjivec? — Tudi iz Ipavskega farovža je prinesel novico, da se je tamkaj hlapec z drugim poslom prepiral in potem sta si neki drug drugemu zaušnice delila. Tako do-godbo, za ktero se v Ipavi še stare babe ne zmenijo, obesi „Tagblatt" na veliki zvon le zato, ker se je v farovžu dogodila. Ubogi „Tagblattel"! Se marsikaj bivam, drage „Novice", lahko o tem „Tag-blatuu pisal; al smili mi se papir, pa saj tudi vem, da nerade svoj list kvarite z razpravami o tako praznih stvareh. Le toliko rečem, da ste prav imele, ko ste zadnjič pisale, da se bo iz cunj „Tagblattovih" papir naredil, na kterem bode zapisano stalo: „Slava Slovencem!" Bogomil Zajec. Iz Zalega Loga 18. okt. — Letina se je pri nas še precej dobro obnesla. Posebno lep pridelek nam je dalo sadno drevje. Žalibog, da je po deželi naši še toliko kmetov, ki se nič ne brigajo za sadjerejo. Take gospodarje, ki nimajo srca do sadjereje, lepo vabim, naj pridejo v našo dolino pogledat s sadnim drevjem zasajenih vrtov, od kterih so kmetje letos obilen dobiček dobili; čez 100 mernikov jabelk je natresel le en sam kmet, — koliko pa vsi? M. Kalan, učitelj. Izpod Mehovskega grada na Dolenskeni 12. okt. Dolenska trgatev je bila uni teden končana. Pričela se je bila pri nekterih mejaših že pred sv. Mihelom , posebno po zemljakih, se ve da nekoliko prezgodaj, ker še le Mihelov teden je bilo prav toplo vreme, toraj se prezgodnji trgači lahko kesajo, ker bodo slabejo kapljo kot poznejši imeli. — Trta je letos bolj, kot smo se od začetka nadjali, še precej dobro obrodila, posebno belina in črnina, lipina pa ne; pa saj je belinsko in črninsko vince zmiraj bolje od lipenskega. Bog daj, da bi bila kaj dobra kupčija ž njim, ker vinorejci veliko novcev potrebujejo. — Ajda na Dolenskem se ni nič kaj dobro obnesla, — snopa je dovolj, zrna malo, in še to je zelo medlo. Krompir pa zelo črni, kar ga niso črvi objedli. J. O. Lepstanski. Iz Cerkljan 15. okt. R-n. — Blagovolite, predrage „Novice", da se predrznem spregovoriti besedico o naši fari, da se prepričate, da tudi mi nismo zaspanci; ako-ravno dozdaj še niste izvedele skoraj nič o našem okraji. — Kar se tiče prečastite naše duhovščine, je — zunaj enega bolj nemškega gospoda — prav vneta za domačo stvar. Čuditi se je le, da se dozdaj še ni bolj očitno pokazala slovenskemu svetu, temuč le bolj na tihoma pa marljivo dela na blagor domovini. Tudi naš gospod nadučitelj Vavken, ki so ga zdaj za župana izvolili, je prav vrl mož, ki je že veliko koristil naši srenji. Tako se imamo le njemu zahvaliti, da nam je dovolila c. kr. vlada osnovati pošto, ki bode gotovo vsem faranom prav po volji. Le tako naprej, gospodje, ki Vam je izročen narod naš, da mu kažete pot do vedno više duševne omike in blagostanja posvetnega, — da ga učite in likate tako, da se moramo ponašati ž njim, da je vreden sin matere Slave! Iz Ljubljane. V nedeljo je imel odbor družbe kmetijske nenavaden zbor, ker so mu od c. k. mini-sterstva vojaštva došla pisma, na ktera bilo je brž odgovora treba. C. k. ministerstvo kmetijstva je naznanilo družbi, da bode od 9. do 14. dne prihodnjega meseca ----- 352----- zbor na Dunaj i pod predsedništvom ministrovim, v kterem se bode obravnavalo 9 vprašanj, ki ne zadevajo stvari praktičnega kmetijstva, ampak le bolj splošna, kmetijstvo zadevajoča vprašanja. V ta zbor naj posije tudi naša družba 2 poslanca, in to na stroške dr-žavine. Odbor družbe kmetijske, pri kterem so bili pričujoči predsednik g. Trpinec, podpredsednik g. dr. C os ta, odborniki gospodje: Pregl, dr. Orel, dr. Ahačič, L. Dimic, Seunig, Lasnik in pa tajnik dr. Jan. Bieiweis, je pretresal najprej vprašanja, ktera pridejo v dunajskem kmetijskem zboru (agrarischen Congress) na vrsto: namreč: 1) stališče kmetijskih družeb in naprava kmetijskih zbornic, 2) ali bi ne bili komisarji ali inšpektorji za kmetijstvo vladi potrebni? 3) ali se da in kako doseči statistika kmetijstva? 4) kako nauk kmetijstva in gozdarstva iz d r ž a v n e blaga j niče podpirati? ali naj bi se ustanovile štipendije za viša kmetijska in gozdarska učilišča in podpirale kmetijske šole iz državne blagajnice? 5) kako bi se dale kmetije osnovati, ki bi bile v izgled umnemu kmetovanju? 6) kaj naj bi se storilo, da se dobi več živinozdrav-nikov? 7) ali bi bilo prav, da bi ministerstvo na posodo dajalo denarja z obresti ali brez obresti za to, da bi se z bolj sevala kmetijstva? 8) ali je izvrševanje gozdarske postave splošna potreba ali potreba le za posamne dežele? 9) Kako naj bi se vojakom odpust (urlaub) dajal, da pride na korist kmetijstvu? — Ko se je odbor pomenil o vseh teh vprašanjih in večidel soglasen bil v vseh zadevah, volil je potem gospoda dr. C os ta in J. Seuniga za poslanca naše družbe na Dunaj. — Druga vprašanja je dobil odbor od C. k. mi-nisterstva vojaštva, ki zadevajo dnino in druge stroške primerižita, moke itd., privsipanji v žaklje, nakladanji in razkladanji, prepeljevanji itd. Ker ta stvar nikakor ne spada v kmetijstvo in je ista vprašanja dobila kranjska kupčijska zbornica, zato je odbor soglasno sklenil, da se ne more spuščati v odgovor na taka vprašanja, za ktera ni nobenih skušenj in za ktera bi se morali nalašč najeti delavci, da bi se videlo, koliko časa potrebujejo za to ali uno delo itd. — (Iz deželnega odbora.) 9. dne t. m. je imel odbor pod predsedništvom deželnega glavarja pl. dr. Wurz-bacha po končanem deželnem zboru svojo prvo sejo; pričujoči so bili odborniki: dr. Jan. Bleiweis, dr. Costa, dr. Toman in Dežman. Najprej se je posvetovalo, kaj da je storiti, da se dovrši sklep deželnega zbora o de-putaciji, ki ima na Dunaj iti na poklon Njih Veličanstvu zarad potrjene železnice gorenske. — Sklenilo se je dalje: razpisati službo koncipista in pa ingrosista pri deželnem odboru, in da se za obrok konkursa odločijo4 tedni. Konkurenti za službo koncipista morajo dokazati, da so juridično-politiške šole dovršili in da so tudi teoretične in praktične državne preskušnje o politiškem opravilstvu prestali; prosilci za službo ingrosista se morajo izkazati s spričali iz državnega računstva. Se ve, da oba, še posebno pa kon-cipist mora slovenskega jezika v besedi in pismu tako zmožen biti kakor nemškega. — Sprejeli so se tudi trije aspiranti za praktikante v čveterotedensko poskušnjo; dva sta se odločila pomočnemu uradu deželnega odbora, eden pa deželnemu računstvu. — Vprašanje: ali bi se dvorana deželnega zbora med prestankom deželnih zborov v kak drug namen mogla rabiti, rešilo se je s tem, da se, glede na to, ker v Ljubljani ni za javne namene pripravnih dvoran, sme rabiti za znanstvene namene in produkcije umetnosti, in to proti primernemu plačilu. — Na zahtevanje c. kr. državne pravdnije, da bi se stanovski topovi, kteri so v neki kazamati ljubljanskega grada shranjeni, kam drugam prepeljali zdaj, ko pridejo na grad zopet jetniki in se bo ta prostor za shrambo slame in postelj kaznovalnice rabil, se je sklenilo, da se cevi teh topov, ki so darilo presvitlega cesarja Ferdinanda deželnim stanovom leta 1840., v muzeju ali kakem drugem prostoru licealnega poslopja spravijo. Ostali 4 topovi pa se rabijo z dovoljenjem deželnega odbora za strel, kadar je treba kak požar naznaniti v mestu ali okolici njegovi. Pri tej priliki se je tudi sklenilo, iz starih pisem poizvediti, čegava lastnina je prav za prav grad ljubljanski. Druga seja je bila 16. dne t. m. — (Odbor Matice slovenske) je imel 15. dne t. m. svojo 22. sejo. Vnanjih odbornikov to pot ni bil nobeden pričujoč. Predsednik gosp. dr. T o man prične sejo s srčnim pozdravom, po kterem pa naznanja, da ne-prenehana v nanj a opravila, kterih ne bode še tako kmalu konec, da bi mogel, kakor bi rad, spolnovati dolžnosti Matičinega predsednika, ga silijo v odpoved predsedništvu. — Potem bere gosp. prof. Lesar tajniško sporočilo, v ktero so bili vpleteni mnogi predlogi zarad izdavanja knjig itd., ki so se prevdarjali in rešili. Ker „Novice" prihodnjič prineso popolen popis vseh obravnav, opuščamo danes vse to, in le povemo, daje g. dr. Jan. Bleiweis, predno je imela biti volitev novega predsednika, obžalovanje iz-rekel, da gosp. dr. T o man a, kteremu gre velika zasluga, da je Matico v življenje sklical, silijo važna in mnogovrstna opravila na državnem polji, da se za zdaj predsedništvu odpovedati mora; govornik tedaj predlaga: naj Matičin odbor svoje žalovanje o odstopu njegovem razodene, ob enem pa odstopivšemu gosp. predsedniku zahvalo izreče za ljubezen, s ktero je vseskozi objemal to imenitno narodno ustanovo, ter naj ga prosi, da jej isto iskreno ljubezen vprihodnje ohrani. Ves zbor vstavši soglasno pritrdi temu predlogu. Po nasvetu dr. Bleiweisovem bilje potem g. dr. C os ta glede na svoje mnogozasiuženo delovanje v odboru Matičinem za predsednika izvoljen, in ravno tako gospoda prof. Vončina in generalvikar Kos zopet za podpredsednika, gosp. dr. Zupanec za blagajnika, prof. Lesar za tajnika, prof. Vavrvu za knjižničarja, prof. Marn za zapisnikarja, prof. Šolar za pregledovalca društvenih računov in gospoda Ivan Vilhar in prof. Marn za ključarja izvoljeni; vsem pa se je ob enem zahvala izrekla za njihovo delovanje na korist Matici slovenski. Gosp. prof. Lesar se je branil še dalje tajništvo oskrbovati in je predlagal, naj se razpiše tajništvo; njega žalijo, je rekel, grdi osebni napadi, ki mu grenijo delovanje. Dr. Bleiweis, prof. Marn in prof. Vončina kažejo, odkod ti napadi izvirajo; kdor je že toliko delal za Matico našo kakor prof. Lesar, in kdor je s tako majhno remuneracijo za veliko opra-vilstvo prihranil Matičinemu zakladu že čez sedem stotin, kakor prof. Lesar, takega možd ne more omadeževati blato, ki se na-nj meče. Na soglasno prošnjo odborovo je obdržal prof. Lesar tajništvo. — Zagotovilo visokocenjenih naših pisateljev gosp. Koseškega in gosp. Cafa o literarni njihovi zbirki je bilo z živo zahvalo sprejeto, kakor tudi ponudbe gospodov profesorjev Erjavca, Tušeka, Majcigera in Zajca z velikim zadovoljstvom zaslišane. — Ker je dramatično društvo za letošnje glediščino leto odložilo stop na javni glediščini oder in ker je deželnemu odboru nalogo dal deželni zbor, naj o subvenciji slovenskih dramatičnih iger nasvetuje prihodnjemu deželnemu zboru, bila je rešitev prošnje dramatičnega društva, ktero želi 300 gld. podpore iz matičine blagajnice, začasno odložena. — Prošnji g. prof. Mar na: naj se učencem gimnazije ljubljanske daruje nekoliko iztisov „slovnice -----353 ----- deškega jezika" , ,,štirih letnih časov", „vojvodstva kranjskega in koroškega" in „rudninoslovja" se je zadostilo. — Zarad javnega oklica o nabiranji narodnih pesem, pripovedek itd. je bil prof. Šolar napro-šen, naj ga on osnuje, da se potem razglasi po časnikih. Drugi pot, kakor smo gori rekli, prineso „Novice" popolen popis odborove razprave. — (Odbor narodne čitalnice) je v poslednji seji sklenil, da pred novim letom bote dve „besedi": ena v nedeljo 8. novembra, druga v nedeljo 6. decembra; obema pripomore z glediščinama igrama dramatično društvo, ktero pa vrh tega pred novim letom še v čitalnici napravi dve ali tri predstave z vstopnino. — Letošnjim preskušnjam iz višega in nižega gozdarstva se je letos podvrglo 10 kandidatov iz Kranjskega, 3 za službe višega, 7 za službe nižega gozdarstva, ki — razun 2 — so vsi skušnje prestali. Izpra-ševali so c. k. gozdarji gospodje M. Oberkircher iz Idrije, grof Piikler iz Radoljce in L ud. Dimic iz Kostanjevice. — Gospod Anton vitez Gariboldi se je odpovedal poslanstvu v kranjskem deželnem zboru. Mi obžalujemo to odpoved, vendar naj se nasprotniki naši nikar ne radujejo o tem, kakor da bi ta izstop pomenil izneverjenje rodoljubju, po kterem seje pl. Gariboldi zmiraj odlikoval. — Gosp. Janez Stempihar, Čislani naš slovenski stenograf, je po dolgi pljučni bolezni v bolnišnici tukajšnji umrl. Nemila smrt bila je njemu rešiteljica od nadležnega življenja, s kterim se ni mogel več sprijazniti. Naj v miru počiva! — (Turjaška zupanija pa nemški jezik.) „Lai-bacheriea" in pa „Tagblatt" sta z nekim ponosom prinesla novico, da je zupanija turjaška deželnemu zboru namenila prošnjo za nemški jezik v šolah in kancelijah. Ker se ta časnika nekako ponašata s turjaškimi kultu-ronosci, naj bralcem „Novic" posnamemo par vrstic iz tega pisma, ker bi res škoda bilo, ako bi turjaški gali-matija ne prišel med svet. Možje turjaški začenjajo pismo s tem, da pravijo, da so slišali, da so šolski predstojniki uČenikom ukazali, otroke samo v slovenskem jeziku podučevati, in ta ukaz je turjaškim možem „dummer Einfall". To ,,oslarijo" pa dokazujejo tako-le: „wie denn wenn Einer oder der Andere zum Herrn be-rufen ist und gar nichts anderes als seine Muttersprache kennt, so verbleibt er doch, was wir aus der Er-fahrung lernen, ein unbehobelter Mensch, so zu sagen ein Esel und alle weitern Schritte vom Gemeinen auftvarts sind ihm versperrt. Der Gemeindeausschuss tragt die sichere Hofinung, dass diesem dummen Ein-falle der h. Landtag keine Polge geben werde und Hoch-derselbe geruhe zu beschliessen und zu verordnen itd." Turjaški možje, kterim na čelu stoji gospod verboltar Franc Sotlar, kar naravnost z „osli" pitajo vse Slovence, ki le slovenski, — vse Nemce, ki le nemški, — vse Lahe, ki le^ laški, — vse Francoze, ki le francozki znajo itd. Skoda, da vsi ti ne vedo za turjaške gorjance, gotovo bi vsacemu poslali v zahvalo kos — oslovske krače. Ako od ene strani Nemec, ki bere to nemško pismo, se mora smejati tej zabuhli pisanji, mora pa Slovenec od druge strani milovati može, ki so take križe kraže naredili pod pismo, da preočitno ž njimi kažejo, kako potrebna bi jim bila slovenska šola, da bi bili revčeki vsaj enega jezika se naučili. Ako pošten človek take pisarije bere in take podpise vidi, in ako dalje vidi, da to je tista armada, ktero sebi na pomoč kličeta „Tagbl." in „Laib.", potem — križ božji! — (Narodno politično društvo) je imelo v saboto svoj prvi občni zbor. Predsedoval je gosp. dr. Jan. Ahaci6, vladni komisarje bil g. Gutman, prvi magistrata! svetovalec. Zbralo se je nad 80 udov, večidel tukajšnjih. Ko je prvomestnik s kratkim ogovorom pozdravil prvi občni zbor narodnega političnega društva na podlagi dovoljenih pravil, je začasni tajnik g. dr. Papež poročal opravilih, potrjenih po c. k. deželni vladi, in o opravilih, ki jih je imel dozdaj začasni odbor, ter je naposled naznanil, da se je dozdaj že vpisalo 421 udov. Potem je g. dr. Jan. Bleiweis poprijel besedo in govoril o zedinjenji slovenskih pokrajin v eno administrativno skupino. Ta točka—je rekel — stoji dandanes na dnevnem redu vseh Slovencev; to vprašanje je prav za prav „slovensko vprašanje", ker brez primernega resenja tega vprašanja nimajo Slovenci zarad ravnopravnosti n&rodne nikakor varnega zavetja. Prestopivši na zgodovinsko polje je dokazal, da že večkrat, kar so Slovenci pod si. vlado habsburško, so slovenske pokrajine bile že več ali manj politično, administrativno in sodniško zedinjene. Kar je tedaj že bilo, utegne sopet biti. Da pa se slovenskemu narodu samemu odkrije pogled v pretekle čase, kako so bili nekdaj Slovenci združeni, in da se tudi nasprotnikom te ideje izpriča, da je ta želja Slovencev zgodovinsko upravičena, nasvetoval je govornik, naj se spiše prav po domače (popularno) knjižica, kakoršne dozdaj še nimamo, in v kteri se po zgodovinskih preiskavah dokaže, kdaj in kako so bili Slovenci vsi ali vsaj večina njih združeni v eno politično, administrativno, sodniško skupino. Naposled pa je stavil sledeča dva predloga: 1) Narodno politično društvo sklene resolucijo, po kteri se priznava potreba, da se na postavno-ustavni poti dela na to, da se Slovenci zedinijo v eno politično-administrativno skupino. 2) Odbor društveni naj skrbi za to, da se spiše knjižica, v kteri se a) na podlagah zgodovin skih dokaže, da je želja tacega zedinjenja upravičena, b) da je to zedinjenje v varstvo narodne ravnopravnosti Slovencem potrebno, in c) Avstriji koristno. Oba predloga sta po kratki debati bila soglasno sprejeta. Po dovršeni tej razpravi je govoril g. dr. Etbin Gosta o vpeljavi slovenskega jezika v šolo in urade. Govornik je omenil pred vsem to, da ta stvar se je že rešila v deželnem zboru, in da le deželni zbor je edino ustavno mesto, v kterem se rešujejo take deželne zadeve. Al ker je ljubljanski „konstitutioneller Verein" to stvar vzel v svoje razprave in je v teh razpravah prišel do tega, da pošlje mini-sterstvu peticijo, naj ne priporoča v deželnem zboru kranjskem sklenjene postave Njih Veličanstvu v potr-jenje, treba je, da društvo naše, ki je „društvo za hrambo narodnih pravic", stopi na noge in se obrne do c. kr. ministerstva s peticijo, v kteri dokaže, da je ustava in zlasti §. 19. te ustave prazna fraza, ako se narodu slovenskemu ne bi dalo, kar mu gre. Govornik je potem na sitice humoristične kritike djal, kar je „Tagblatt" pridigoval o tej zadevi, in zlasti o tem, da je i z naj del, da pred §. 19. je §. 18. Veliko smeha je izbudila ta razprava. — Predlog: naj odbor izvrši peticijo do c. k. ministerstva, je bil potem soglasno sprejet; ravno tako tudi predlog g. Fr. Ravnikarja: naj zbor sklene za hvalnico si. deželnemu zboru za krepko brambo narodnih pravic in to zahvalnico izroči deželnemu odboru. — Tudi predlog zarad priprav glede na prihodnje volitve mestnega zbora je bil soglasno sprejet z dostavkom g. Ravnikarjevim, naj odbor v tej zadevi poroča občnemu zboru, ki naj se skliče vsaj v 14 dneh. — Konečno so bile volitve novega odbora po §. 6. društvenih pravil. Izvoljeni so bili gospodje: dr. Ahačič, dr. Jan. Bleiweis, dr. Etb, ----- 354----- Costa, Jan. Horak, Peter Kozler, J. Murnik, M. Pakič, dr. Papež, dr. Poklukar, Fr. Ks. Sovan. Včeraj se je zbral novi odbor in je izmed sebe izvolil: za predsednika dr. Jan. Bleiweisa, za podpredsednika dr. E. H. Costa in dr. J. Ahačiča, za tajnika J. Murnika in dr. Papeža, za blagajnika F. Ks. Sovana. — (Poberki iz „Tagblatta"7) „Tagblatt" je našo trditev, da bivšemu županu dr. C osti gre zasluga, da se bodo mestu pomnožili dohodki iz vžitnine, skušal ovreči; al spet je pokazal prav očitno, da ne ve, kaj piše, ali pa da nalašč stvar napak zavija. Naj ga podučimo, če mu še poduk more pod kožo. Prvi nagib o vžitninskih zadevah prišel je po interpelaciji dr. Orla v seji 14. oktobra 1864. leta. Na to interpelacijo je župan dr. Costa odgovoril v seji še le 28. julija 1865. leta, ker je bilo zelo težavno sledu iskati po mnogovrstnih aktih. Vsi odborniki so bili z županovim sporočilom zadovoljni; nobeden ni stavil nobenega druzega predloga, in sporočilo je bilo sejnemu zapisniku priloženo. Le dr. Costa sam ni bil zadovoljen s tem, kar je dosihmal v aktih našel zarad vžitninskih zadev; iskal je dalje po pravnem izviru in pravni razmeri mestnega pobotka (averzuma) za vžitni davek. In po sreči mu je izteklo, da je po daljših preiskavah našel, da ima mesto pravico odpovedati se temu pobotku in pa zahtevati, da se mu prav toliko plača, kolikor mestna priklada znaša. Na to pravico opiraje se je dr. Costa stavil predloge, ki so bili v seji finančnega odseka 17. in mestnega zbora 27. oktobra 1866. leta enoglasno sprejeti, in ti so edini in pravi vzrok, da se je drugač zasuk-nila stvar in da se bojo mestu zdaj p o vik šali vžit-ninski dohodki. — Mestni akti tedaj pričujejo, da so „Novice" pravo trdile, ko so rekle, da dr. Costi mora mesto hvaležno biti, da se mu pomnožijo dohodki. Kjer so zasluge tako očitne kakor so dr. Costove, ni treba, da bi jih „Novice" povekševale; Ljubljana jih pozna. Ona pa pozna tudi zagrizenost „Tagblattovcev" in ve, da vse zvijače njihove ne bodo jih ponižale. — Naša graja, da se ljudje vtikajo v postavodajne deželne stvari, o kterih nobenega pravega razumka nimajo, je kakor strela vdarila med prizadete, in ,/Tag-blatt" kriči, da mestjanom ne privoščimo besede. Vse je spet le zvijača. „Novice" so imenovale šolske može, ki so se udeleževali šolskega programa ali so ga odobrili. Tem nasproti so pa zavrnile govornike v „konst. društvu", rekši, uni so naši eksperti, ne pa posamentirarji, urarji, mešetarji itd. Vemo sicer, da se „Tagbl.u za svoje ljudi poteguje, ker jih je brž ko ne tudi za govornike v„konst. društvu" najel; al ne vsak, kdor ima pravico govoriti, ima pravico zahtevati, da njegova beseda velja. Kdor še v srednjih šolah bil ni, tak še ne v6, kaj so, in jim vendar ne bode hotel biti organizator? Ne sutor etc.! In zlasti taki mestjani, ki so iz tujih krajev v našo deželo prišli in še jezika našega ne razumejo, naj bi se ne vtikali v tase zadeve, ki so „Lebensfragen" za narod naš! To se ne pravi za deželo biti, ampak zoper njo. Gosp. Heiman je iz životopisa svojega naštel sicer marsikaj, kar nas celo malo zanimiva, pozabil je pa povedati, da 1848. leta se je udeleževal nabire kranjskega denarja za „nemško floto" in da pozneje je v odpravi konkordata iskal zboljšanja valute! Z vsem tem si pa ni pridobil lastnosti, da bi še §. 19.ustavnih pravic nam pobijal! — Popolnoma po nepotrebnem se pa je ešofiral protestantiški pastor g. Schak. Mi njegove šole nismo niti hvalile niti grajali. Al če „Tagblattovci" celo to šolo na pomoč kličejo za svoje namene, smo mi kot zvesti kato- ličani na isto stališče se vstopili, kakor so se prote-stantje na svoje, ko so lastno šolo za svoje otroke si napravili. Čemu so to storili? saj imamo v Ljubljani dosti šol. In še 100 gold. se jim iz mestnega aenarja plačuje, da se slovenščina uči v protesta n-tiški šoli, kakor da bi naših šol ne bilo za to! Da mi nočemo, da katoliški otroci hodijo v protestantiško šolo, je ravno to, kar Vi gosp. pastorj nočete, da bi Vaši otroci hodili v katoliške šole. Čemu ste se tedaj tako vsopihali?! — Dobroznani zdravnik za zobe gosp. dr. Tancer je prišel spet iz Gradca v Ljubljano, kjer ostane 14 dni. Bivališče njegovo je v gostilnici pri „Slonu" št. 14. — Vsem, ki so blagovolili 17. dne t. m. se udeležiti pogreba gosp. Matija M urnika, se v imenu svojem, svoje matere, svojih bratov in sester presrčno zahvaluje Janez Murni k.