Mostovi 2005 Veliki angleško-slovenski slovar Oxford
Mojca M. Hočevar
Veliki angleško-slovenski slovar Oxford
The Oxford Comprehensive English-Slovene Dictionary
Krek, Simon, ur. 2005. Veliki angleško-slovenski slovar Oxford. Prva knjiga
(A-K). Slovarji DZS. Ljubljana: DZS, d. d.
Največji slovenski slovarski podvig letošnje¬
ga leta je gotovo izid Velikega angleško-slovenske-
ga slovarja Oxford, natančneje prve knjige ome¬
njenega slovarja, ki obsega angleške iztočnice
od A do K, ter že s svojim formatom (21 cm x
26,5 cm) in obsegom (120.000 iztočnic na 1036
straneh) opozarja, da imamo opraviti z najiz-
črpnejšim angleško-slovenskim slovarjem, kar
smo jih doslej imeli na Slovenskem.
Že iz naslova tega odličnega slovarskega
priročnika je razvidno, da je slovar nastal v
sodelovanju med založbama DZS in Oxford
University Press, pri čemer je založba OUP pri¬
spevala izhodiščni geslovnik, uporabljen že v
slovarju The Oxford-Hachette French Dictionary
iz leta 1994. Omenjeni angleško-francoski slo¬
var namreč velja za prvi dvojezični korpusni
slovar, tj. slovar, izdelan s pomočjo elektron¬
skih besedilnih korpusov.
Poleg Oxfordovega geslovnika je slovensko
slovarsko uredništvo, ki ga je pri DZS v de¬
setletju priprave uspešno vodil glavni ured¬
nik Simon Krek, v angleško-slovenski izda¬
ji uporabljalo tudi številne druge enojezične
slovarje in korpusne vire (britanska besedilna
korpusa Bank of English in British National Cor-
pus ter Korpus slovenskega jezika FIDA), zaradi
česar se obravnavani slovar upravičeno lahko
imenuje prvi slovenski korpusni slovar. Sode¬
lavci slovarskega uredništva so namreč glede
na podatke o pojavitvah in pogostosti rabe te¬
meljito priredili in dopolnili angleška slovar¬
ska gesla ter izbrali njihove prevodne ustrezni¬
ce za potrebe slovenskih znanstveno-tehniških
in književnih prevajalcev, učiteljev, dijakov in
€ 1
O.XFORD
Veliki
angleško
slovenski
slovar
študentov ter najrazličnejših drugih splošnih
uporabnikov, katerim je slovar namenjen.
Kot lahko preberemo na uvodnih straneh
slovarja, izhaja sodobno slovaropisje iz zahte¬
ve, da mora splošni slovar pdražati rabo jezi¬
kovnih sredstev vseh ali čim številnejših go¬
vorcev jezika, in ne le peščice sestavljalcev
slovarja. Nove tehnologije in elektronski kor¬
pusi v našem času namreč omogočajo hiter
vpogled v avtentično jezikovno rabo čim več¬
je množice govorcev kakega jezika ter s tem
ustvarjajo izhodišča za standardiziranje rabe v
slovarskem zapisu.
115
Mojca M. Hočevar Mostovi XXXIX, št. i, 2005,115-117
British National Corpus, ki ga je uredništvo
Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford
uporabljalo pri svoji redakciji, obsega zbirko
besedil s 100 milijoni besed, ustrezni slovenski
referenčni besedilni korpus Fida (http://www.
fida.net) pa ima prav tako za cilj zbrati 100 mili¬
jonov zvrstno uravnoteženih besed sodobnega
slovenskega jezika. Ker pripravo slovenskega
besedilnega korpusa financirata gospodarski
družbi (projekt nastaja v sodelovanju zalo¬
žbe DZS, podjetja Amebis, Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan),
žal na spletu ni brezplačno dostopen.
Za ponazoritev besedilnega korpusa naj zato
na tem mestu opozorim na slovenski besedil¬
ni korpus Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s_
beseda.html), ki je na spletnim uporabnikom
brezplačno dostopen. Korpus razpolaga z zbir¬
ko 162 milijonov besed in najverjetneje pome¬
ni zametek slovenskega nacionalnega korpusa,
saj nastaja pri Inštitutu za slovenski jezik Frana
Ramovša ZRC SAZU.
Glede na podatke, ki jih je mogoče pridobiti
iz besedilnih korpusov, lahko torej sklepamo,
da je v korpusnih slovarjih zbrano realnejše in
verodostojnejše besedišče obravnavanih jezi¬
kov ter da so navedki v njih brez dvoma zanes¬
ljivejši od navedkov v slovarjih, ki so bili se¬
stavljeni na podlagi skromnejših podatkovnih
zbirk. Kljub znatnemu dvigu kakovosti, ki jo
v slovaropisju omogočajo korpusni viri, pa je
treba omeniti, da ima korpusna lingvistika po¬
membnejšo vlogo v enojezičnem slovaropisju
kot pri sestavljanju dvojezičnih slovarjev. Za¬
stopanost posameznih besed in njihova vez-
ljivost lahko zelo pomagata uporabnikom pri
ugotavljanju ali prepoznavanju dejanske poja¬
vitve posameznici besed in zvez ter primerov
njihove rabe, še vedno pa dva korpusna vira
rabita prevajalcem - slovaropiscem le kot po¬
magalo pri prevajanju in izbiri dejanskih pre¬
vodnih ustreznic, saj je prevodni proces ne¬
sporno v njihovi pristojnosti.
Pri tem je treba takoj dodati, da Veliki angle-
ško-slovenski slovar Oxford tudi pri izboru pre¬
vodnih ustreznic odlikuje leksikografsko vo¬
dena redakcija, ki je potekala v sodelovanju z
uglednimi sodelavci, saj sta pri pripravi z ured¬
nikom slovarja vseskozi sodelovala svetovalec
za leksikografijo dr. Dušan Gabrovšek in sve¬
tovalec za slovenski jezik dr. Marko Stabej. Be¬
sedilo je šlo skozi več redaktorskih in leksoko-
grafskih pregledov, opravljena sta bila angleški
in slovenski jezikovni pregled, sledila je redak¬
cija izgovarjave in zahtevna strokovna redak¬
cija, pri kateri je sodelovalo več kot 80 ugled¬
nih slovenskih strokovnjakov za posamezna
področja človekovega delovanja. Zahtevno re¬
dakcijo po področjih je usklajeval mag. Aleš
Pogačnik, zadolžen tudi za zapis lastnih imen,
vključenih v slovar.
Zanimivo je še, da je bil Veliki angleško-sloven-
ski slovar Oxford zasnovan popolnoma na novo
in ni izhajal iz Velikega angleško-slovenskega slo¬
varja Antona Grada, Ružene Škerlj ter Nade
Vitorovič, ki je pri DZS izšel prvič leta 1978.
Omenjeni slovar je namreč v 27 letih doživel
številne knjižne ponatise in tudi elektronske iz¬
daje. Da uvodna trditev drži, se lahko prepri¬
čamo, če primerjamo naključno izbrana gesla
v Velikem angleško-slovenskem slovarju Oxford in
Gradovem Velikem angleško-slovenskem slovar¬
ju. Primerjava namreč pokaže, da imamo med
gesli naključno izbranega stolpca slovarske
strani s črko C v novem slovarju iztočnice: car,
Caracalla, caracole, carafe, car alloivance, ca-
ramel, caramelise, caramelize, carapace, čarat,
caravan, caravanette, caravanner, caravan-
ning, caravanserai, caravel, caraway, caraway
seed, carb, car badge, carbamate, Carbide ...; v
starejšem Gradovem slovarju pa si za iztočnico
car v stolpcu sledijo: carabine, carabineer, ca-
racal, caracole, caracul, carafe, caramel, cara¬
pace, čarat, caravan, caravenserai, caravanse-
ry, caravel, caraway, Carbide itd.
Že na prvi pogled je mogoče opaziti, da gre
ne le za drug izbor besedišča (v enakem od¬
lomku ima slovar Oxford deset iztočnic, ki jih
v Gradovem slovarju ni, Grad pa ima pet iz¬
točnic, ki jih ni v slovarju Oxford), ampak tudi
za povsem drugačno slovarsko zgradbo gesel-
skih člankov, ki je v obsežnejšem Velikem angle¬
ško-slovenskem slovarju Oxford bolj členovita in
precej bolj podrobno obdelana. Z vidika upo¬
rabnikov je v tem oziru zelo pohvalno, da so
posamezni slovarski navedki v Velikem angle¬
ško-slovenskem slovarju Oxford pregledno na¬
tisnjeni, k čemur veliko pripomore celostna
116
Mostovi 2005 Veliki angleško-slovenski slovar Oxford
grafična podoba slovarskega besedila, saj so iz¬
točnice v slovarju natisnjene v rdeči barvi, raz¬
lične slovarske sestavine pa si sistematično sle¬
dijo, tako da se vsaka nova slovarska sestavina
začne v novi vrstici geselsekga članka.
Že med bežnim prelistavanjem lahko v Ve¬
likem angleško-slovenskem slovarju Oxford opa¬
zimo tudi, da slovar vsebuje poleg splošnih
tudi številna enciklopedična gesla, med kateri¬
mi so dobro zastopana predvsem stvarna ime¬
na (npr. Declaration of Independence - dekla¬
racija o- neodvisnosti; Dedaration of Rights
- deklaracija o pravicah [razglasitev parlamen¬
tarnih pravic v Angliji v 17. stoletju]), zemlje¬
pisna imena (npr. East Prussia - Vzhodna Pru¬
sija [nekdanja nemška provinca]), skromnejše
seveda osebna lastna imena, čeprav naletimo
tudi na nekaj mitoloških imen (npr. Clio - Klio
[muza iz grške mitologije]).
Izbor besedišča glede na uporabo korpusnih
virov kljub vsemu nekoliko preseneča, saj je
humanističnih in zemljepisnih gesel v slovar¬
ju razmeroma veliko, pa tudi primeri rabe po¬
nekod niso ravno najbolj tipični. Prvi navedek
primera rabe v slovarju je npr. suppose A kills
B - recimo, da (oseba) A ubije (osebo) B, kar
naj bi bil »lep« primer rabe za črko a oziroma
A, zadnja iztočnica v prvi knjigi slovarja pa je
Kyzyl Kum - Kizilkum (puščava v Aziji), bese¬
da, ki najverjetneje ni ravno pogosto rabljena v
vsakdanji splošni angleščini.
Čeprav Veliki angleško-slovenski slovar Oxford
ponuja vsaj še enkrat toliko iztočnic in prevod¬
nih ustreznic, kolikor jih je navajal Gradov Ve¬
liki angleško-slovenski slovar, se še vedno najdejo
besede ali zveze, ki bi si jih uporabnik v slovar¬
ju želel najti. Zakaj npr. v slovarju ni zveze gra-
vel road, najdemo pa starorimsko Appian Way,
kako da v njem ni pojasnjena sestavljenka jUni¬
or suite, ki jo citatno uporablja celo Slovenska
turistična organizacija? Taka in podobna vpra¬
šanja se vedno znova rojevajo ob uporabi sle¬
hernega še tako dobrega slovarja - in tudi Veliki
angleško-slovenski slovar Oxford, ki je med zdajš¬
njimi slovenskimi slovarji nesporno najbolj¬
ši, ni izjema. Upajmo, da bo kmalu izšla tudi
druga knjiga s preostalim delom slovarja - ter
da bo založba uporabnikom v doglednem času
ponudila tudi elektronsko izdajo.
117