230
Politični pregled.
Nemški nacijonalci so imeli shod v Gradci, da so tožili, kaka krivica bi se jim zgodila, ako bi se osnovala slovenska gimnazija v Celji. Gospoda so se pri tej priliki jako jezili tudi čez koalicijo, in zahtevali, da naj nemški poslanci izstopijo iz koalicije. Pri tem zborovanji je bil tudi nemški liberalec grof Stiirgh, ki je koalicijo zagovarjal in obžaloval, da niso vsi štajerski in koroški poslanci pri nji, On je tudi zoper slovenske paralelke   v   Celji,   ali   v   posebno   slovensko
gimnazijo bi pa že privolil, če tudi nerad. Nekateri govorniki so zelo v strašaih barvah slikali, kaka nevarnost preti od Slovencev Nemcem celo na gorenjem Štajerskem. Bes, kar smiliti se je morao to zatirano nemštvo vsakemu, kdor je slišal te govore. Najbolj se je na tem shodu odlikoval Foregger, ki je celo o zgodovinskih pravicah govoril, ki jih imajo Nemci v Celji. Kdo ve, če se dr. Foregger naposled še ne ogreje za češko državno pravo,  ki se tudi opira na zgodovino.
Napisi v Pragi. — Češko namestništvo je baje poslalo praškemu magistratu noto, v kateri očita praški občini, da zanemarja svoj^ dolžnosti. Zaradi uličnih napisov dela mestni zastop toliko hrupa, za preskrbljenje dobre pitne vode pa nič ne stori. Namestništvo je zapretilo, da se praška občina dene pod sekvester ako ne bode drugače postopala. Ta odločen opomin ne ostane brez vspeha. Mestni svet je odklonil te dni prekrščenje ulic. Mladočehi se namreč boje, da ne bi razpustila vlada mestnega zastopa Posebno bi jim bilo neljubo, ko bi bil mestni zbor te dni razpusčen, ko župana ni doma in opravlja županske posle podžupan Podlipny. Namestništvo baje že išče priložnosti, da mestni zastop praski razpusti. Pri novih volitvah bi pa Mladočehi morda zgubili kaj  mandatov, vsaj  vlada to upa.
Ogri imajo zopet novo ministerstvo, ali prav za prav je prejšnje prenovljeno. Hedervary nove vlade ni mogel sestaviti, ker mu je liberalna stranka delala ovire. Zato je Wekerle zopet imenovan ministerskim predsednikom. Večina starih ministrov je ostala Odstopili so le Tisza, namesto katerega je bivšega ministra vnanjih stvarij sin Julij Andrassy imenovan ministrom pri kraljevem dvoru, Csaky, namesto katerega je učnim ministrom imenovan profesor fiizike na ogerski tehniki Eotves, in pa minister Bethlen, kateremu še niso dobili defi-nitivnega naslednika. Začasno bode poljedelsko ministerstvo vodil Fejervary. Bethlen je odstopil, ker je on bil za Khuena Hedervaryja in zato ni hotel ostati, ko se banu ni posrečilo sestaviti nove vlade. Novo ministerstvo je skoro še bolj liberalno, nego je bilo prejšnje, in bode skušalo prodreti s civilnim zakonom.
Ogersko ministerstvo v zbornici poslancev. — V torek se je predstavilo novo ogersko ministerstvo v zbornici poslancev. Wekerle je razložil povod poslednji ministerski krizi in pristavil, da se bode nova vlada držala popolnoma programa prejšnje vlade. Naglašal je, da je pooblaščen izjaviti, da se krona popolnoma vjema z vlado o potrebi reforme ženitvenega zakona in je torej tudi želi. On zatorej pričakuje, da se gospodska zbornica sedaj uda. Nova vlada se po Wekerlovi izjavi obrača do liberalne stranke, da jo podpira, do opozicije pa, da jo nepristransko sodi. Večina zbornice poslancev je novo vlado navdušeno pozdravljala. Seveda se ne ve, kak vsprejem najde nova vlada v gospodski zbornici. Marsikaj pa kaže, da se jej magnatje ne bodo več tako upirali, nego so se pred pienovljenjem ministerstva, ki je jasno, da ima zaupanje krone
Khuen Hedervary ostane še nadalje ban hrvaški, ko se ni mogel popeti do ogerskega ministerstega predsedništva. Vedno jasneje pa postaje, da povod poslednji krizi in po po-klicanje bana, da sestavi novo vlado, ni bilo predloga o civilnem zakonu. Wekerle je bil že zaradi premehkega postopanja ob Košuto vi smrti zgubil precej zaupanja, poleg tega je pa bivši ministerski predsednik Tisza intrigoval proti njemu. Tiszo jezi, da je on odstranjen in skoro pozabljen. Wekerle je prišel tako do veljave pri liberalni stranki, da se za Tiszo nikdo več ne zmeni. Zato je pa Tisza delal proti njemu in za bana hrvaškega, katerega soproga je v sorodu ž njim. Minister Ludovik Tisza je na Dunaju opozoril na bana, da je pravi mož, ki bode naredil konec košutovstvu. Liberalna stranka se pa ni hotela ukloniti Thzovi volji in se je le še bolj oprijela Wekerla. Ban se je moral povrniti v Zagreb, ko je videl, da na Ogerskem ni mogoč.
231
Bosenski dijaki. — Skupno finančno ministerstvo, pod katerim vodstvom je Bosna, je opozorilo bosenske velikošolce, da nimajo sklepati nobenih političnih izjav. To se tiče izjave katoliških in mohamedanskih dijakov, v kateri se izjavljajo za hrvaštvo. Dijakom, ki bi se mt-šali v politiko, se bodo odtegnile državne ustanove. Mi pač proti temu ukazu nimamo nič. Dobro je, če se dijaki ne mešajo v politiko, ker to le ovira njih znanstveno izobraženje. Izjave dijakov tako nimajo posebnega pomena. Za politiko bodo imeli še čas po dovršenih študijah, ko vstopijo v praktično življenje. Zaradi dijaških izjav se pač Bosna še ne pridruži Hrvaški.
Italija. — Crispi je dal ostavko Sprevidel je, da nima trdnega stališča Glede vladnih finančnih operacij predlagal je namreč neki predlog, ki zvračuje odgovornost za vse finančne operacije na zbornico Predlog je bil sicer sprejet a z neznatno veČino. Opozicija je pri tej priliki močno ropotala proti vladi, češ, da se hoče ta odgovornosti znebiti. Crispi je uvidel, da mu s tako neznatno večino ni mogoče še nadalje vladati, dal je ostavko. Kralj naročil je že nekaterim državnikom, da naj sestavijo novo vlado. Vsak je zahteval zmanjšanje vojske. Ker se je pa kralj izrazil, da proti častni besedi, dani nemškemu cesarju, ne dovoli na noben način zmanjšanja vojske, odklonili so vsi sestavo novega ministerstva Nedvomno je sedaj, da bode novo vlado zopet sestavil Crispi, le na mesto finančnega ministra Sonina bo kak drugi prevzel ta portfelj Sonino je namreč pri sedanjih razmerah nemogoč.
Vatikan. — V kratkem izide nova papeževa enciklika. V njej se bode spominjajoč izjav katolikov ob papeževi petdesetletnici razvijal v štirih ali petih točkah blagodejni vpliv pa-peštva. Iz vse enciklike odmeva duh miru in bode gotovo napravila globok vtis. V njej se ne bode razpravljalo nobeno politično vprašanje.
Bolgarija. — Zadnji Čas potrjujejo vsi dogodki v Bolgariji, da je knez največ odstranil Stambulova zaradi tega, da bi si pridobil milost pri Busiji in da bi ga ta priznala. Naj-jasneji dokaz temu je pa prijazni vsprejem svete sinode bolgarske pri knezu. Bilo je to prvikrat, ko je knez te dni zares prijazno sprejel v Sredci zborujočo sinodo. Eazgovor mej knezom in sinodo bil je nenavadno zaupljiv, kar je pomenljivo. Znano je, d^ je bila bolgarska kot pravoslavna duhovščina vedno le bolj rusofilska, ki katoličana Ferdinanda ni podpirala pri njegovih težnjah. Kaj premore mej narodom ravno duhovščina, to je pa slehernemu znano. Tudi knez Ferdinand je to uvidel. Jel se je istej približevati. Da se je pa kot rusofilom popolnoma približal, odstranil je Stambulova najzagrizenejšega sovražnika Eusije. Bo-li knez dosegel to, kar je želel, da ga namreč pripozna Rusija, ne vemo, a toliko je gotovo, da je odstranil Stambulova edino le iz tega namena in da je bilo vse, kar se je zadnji čas dogodilo v Bolgariji navdahnjeno od strani Eusije, izvršeno pa neposredno v prvi vrsti po rusofilski bolgarski duhovščini. — Stambulov v svojem glasilu „Svoboda" izjavlja, da hoče on voditi opozicijo proti novi vladi. Dalje se v listu močno zabavlja proti Eusiji in zatrjuje, da je edino Stambulov sposoben voditi vladne bolgarske posle.
Rusija in Francija. — Euski veleposlanik baron Mohrenheim izročil je te dni soprogi predsednika Carnota knjigo „Kronstadt-Toulon", katero jej poklanjajo ruske dame. Pomenljiva knjiga opisuje slavnosti v Kronstadtu, ko so Francozi poselili Euse in v Toulonu, ko so Eusi posetili Francoze. Pri izročbi knjige so bili navzoči ministri in osobje francoskega veleposlaništva.
Afrika. — Umrl je nagle smrti maročanski sultan. Po nekaterih zatrdilih je bil sultan zastrupljen. Vojaki proglasili so sultanovega sina Mulley Abdel Azisa za sultana. Bati se je hudih nemirov v vsej maročanski državi.