Po zaplembi druga izdaja.
NARODNI
SOCIJALIST
Zapleipo.
vinarja.
Enakost narodov, enakost v narodu!
Vaclav Klofač?
Leto I.
V Ljubljani, dne 1. prosinca 1911.
Izhaja vsako soboto zjutraj,
vinarja.
Štev. 1
Beseda!
Pri nastajanju političnih strank se navadno jemlje čisto priprosto merilo — obstoječe razmere. To pa ni prav. Stranka, katera nastane zgolj radi malkontentstva, nima temelja, ker nima jedra, ki bi pognalo kali in korenine v narodu. Z nami se to ne more staviti niti zdaleka v primero, ker je narodni socijalizem oni politični Benjamin, katerega vsa naša javnost opravičeno pričakuje z najboljšimi nadami. Kdor resno razmotri naše geslo: „Enakost narodov in enakost v narodu", ga ne more zavreči, a čisto gotovo je, da nobena dosedaj obstoječih političnih strank na Slovenskem nima predpogojev to geslo izvajati. O tem v bodočih številkah. Pripomnimo le še, da se pravzaprav ne sme to sedanjim našim političnim tvorbam zameriti, ker je dosedanje naše politično delo stremilo edinole za afirmacijo narodnosti (do Bleiweisa), a pozneje je nastopil politični duel liberalizma in klerikalizma, ki se pa ni jedra narodovega pravzaprav čisto nič dotaknil, ker se le 10 °/„ Slovencev udeležuje političnega delovanja. Iz tega razvidimo, da imamo probujati še kosmatih 90 °/0 naroda, kateremu ni mar ne meščanska niti klerna politika. Treba nam je stranke, ki bo enako neustrašno branila pravice, tradicije, zgodovino, literaturo, umetnost, šolo in ki bo narod reševala političnih nesreč ter mu skušala z vsemi sredstvi doseči nazaj vse ono, kar je že kedaj imel v posesti. Ta stranka mora pa v prvi vrsti paziti na to, da kadar delavstvo socijalno izobrazi in organizuje, to socijalno potenco tako diriguje, da bo našemu, v zares bednem položaju se nahajajočemu, delajočemu narodu priborila ono socijalno pozicijo med evropskimi ljudstvi, ki mu gre, kot enemu izmed najkulturnejših narodov na svetu.
V	našem programu je natančno določeno, kako nam je voditi našo politično smer v socijalnem pogledu. Vsakdo naj vzame istega v roko, pa bo spoznal, da je za poštenega delavca uradnika in sploh za vse one, ki žive od svojega dela, mesta v narodno-socijalni stranki, ne da bi se eventuelno odtegnil niti enemu svojih naprednih postulatov, pač pa si mora iste še bogato spopolniti. Narodno-socijalna stranka navstaja, da reši ves naš ogromni narodni kapital dela, ker če ne, kmalu ne bo treba reševati niti naroda, ker vsak narod propade, kakor hitro se mu izneveri delavstvo. In da se nam na tisoče in tisoče delavstva izneverja, tega smo krivi zvečine Slovenci sami, ker nismo drugod v ugroženih obmejnih krajih dvigali našega ljudstva na višji socijalni nivo, ker so obstoječe stranke branile delavstvu organizirati si svojo politično stranko, brez česar je vsako strokovno delo
iluzorično. Saj smo videli kako nam je bila N. D. O. razpuščena samo zaradi tega, ker ni politična, temveč samo strokovna. Brez socijalne politike ne more naše delavstvo nikamor, a dosedanje politične stranke na Slovenskem niso pokazale niti najmanj volje do dela, ker med ljudstvo nikdar nihče ne gre drugače kot pred — volitvami.
Če hočemo dosezati uspehov na narodnem in sejalnem polju, moramo sami voditi tudi politično stran r ,ega mandata, zato smo nastali kot narodno-socijalna r ranka, katere interese bo v javnosti zastopal naš list.
V	kratkem obelodanimo naš program, na katerega opozarjamo vse naše somišljenike in nasprotnike, z željo, da se ž njim temeljito pobavijo.
Neodvisni, kakor smo, bomo v borbi za narodno in socijalno neodvisnost med narodi in v narodu bili boj kot levi.
------------------- Uredništvo.
Slovanska korespondenca.
Iz Češke.
Praga v grudnu 1910.
Nekoliko besed iz dalje.
Vzradoščeni prejeli smo na Češkem vest, da se v beli Ljubljani pripravlja na pot nov bojevnik. Kaj naj mu porečemo na pot? Izpolnuj svoje krasno poslanstvo med slovenskim delavstvom. Budi speče in vspodbujaj mlačne. Naj tam doli vzraste silno in zdravo gibanje narodno-socijalnega delavstva, ktero bo trdna meja proti germanskemu navalu in obrambna -trdnjava vsem malim in zatiranim ljudem.
Smo ubogi in zato se združujemo v socijalistični organizaciji. Toda mi smo tudi narodno zatirani, trpimo ne le gospodarsko, kot pripadniki proletarijata ampak trpimo tudi narodno, kot pripadniki zatiranega naroda in zato se združujemo v narodni organizaciji. Spojili smo oboje narodno in socijalno in smo narodni socijalisti. Čestokrat gre na smeh socijalnim demokratom, da mi, kot delavci govorimo o narodnosti, ljubimo svojo domovino, kjer smo se rodili in smo voljni boriti se za zahteve svojega naroda. Ali ne boli istotako pritisk narodni kot socijalni? Nima-li boleti nas Čehov, ko nam nemške šole odnarodujejo deco in ko je naš rodni jezik v naši rodni domovini v uradu le pepelka? In ima biti nam Slovanom vseeno, ko se ravno ista kulturna nasilja izvajajo pri vas? In ko južneje pomagajo Nemcem proti Slovanstvu še Italjani.
To vse nas sili, da organiziramo delavstvo pod zastavo narodnega socijalizma in da ga branimo pred breznarodno socijalno demokracijo, katera mora vedno delati tako politiko,
Razširjajte naš list, agitirajte za našo stvari
kakršno si želi dr. Adler na Dunaju in njegovi rodni bratje v Berlinu. Mi hočemo socijalizem oteti germanskega jarma. Naše gibanje je začetkom slovanskega socijalizma, kateri mora iz Prage in iz Ljubljane poiskati si pot dalje na jug med delavstvo lirvatsko in drugih slovanskih narodov. In mi tu v Pragi smo preverjeni, da vi slovenski bratje postanete apostolom narodnega socijalizma na slovanskem jugu in da že prvi bodoči kongres češke narod, socijal. stranke pozdravi tudi vaše delegate.
Imeli bodete težavno delo. Internacijonala, bode krvavo branila svoje postojanke, ker Dunaj še vedno ne more razumevati, da stara matrona že dokončava. Toda vi se zavedajte, da delujete za krasno in vzvišeno stvar. Bodite nepremagljivi, bodite pogumni, bodite ponosni, bodite pravični, bodite skratka dobri slovenski socijalisti!
___________ Karel P u 1 p a n.
Pregled.
Socijalni. Starostno in invalidno zavarovanje delavskega ljudstva je že mnogo let želja velikega dela prebivalstva naše države. Moderna država iz lastne incijative ! ureja razne socijalno-pospešujoče naprave, pri nas pa o tem ne more biti govora. Vsaj državni zbor izvoljen na podlagi takozvane splošne in enake volilne pravice, v katerem sedi več nego 200 „edino pravih ljudskih zastopnikov11 iz katoliške in socijalno demokratske stranke, je v dobi trehinpol let „ž e“ razpravljal v odseku za socijalno zavarovanje nekoliko §§. Ako pojde to tako dalje, lahko pričakujemo, da tekom desetletij dobimo vsaj zakon o socijalnem zavarovanju, ako ne „ž e“ zavarovanje samo.
Delavsko gibanje. Dokaj čudno izgleda, kako se podijo klerikalci in liberalci sedaj, ko se bližajo občinske volitve, delavstvu. Klerikalci se silno prilizujejo mitniškim
paznikom, katerim je „N. D. 0.“ lansko leto znižala delavni čas od 24 na 1^ ur, kar je največja socijalna pridobitev, kar se jih je sploh kedaj doseglo na Slovenskem. Zadnjič pa je sklical dr. Zajc klerikalni shod tramvajskih uslužbencev, katerega so potem liberalci razpodili. Na drugem liberalnem shodu pri Prusniku, je menda Dolfe Ribnikar povedal delavcem — trpinom, kako sta z dr. Žerjavom delavce pustila na cedilu kali. Tudi kako bivši župan Hribar ni izpolnil svoje dolžnosti napram uslužbencem, niti ni odpravil nemških napisov na vozovih!
Vestnik nar.-soc. mladine.
Ustanavljamo to rubriko za našo mladino. Prinašati hočemo v nji zanimiva in poučna poročila. Gre se nam za to, da bi naša mladina bila vsestransko izobražena, da bo zmožna konkurirati na gospodarskem polju z delavstvom drugih narodov in da ostane svojemu narodu zvesta in udana.
—	Poročajte, ako se Vam godi krivica v vaših delavnicah!
Kongres zastopništva češke delavske nar.-soc. mladine. Pod tem naslovom prinaša češki list ,,Narodni Politika'1 najrazširjenejši v celi Avstriji sledeče laskavo poročilo: (Kongres) vršil se je tu (v Pragi) dne 11. grudna t. L, na katerem se je sklepalo v glavnem njeno daljše delovanje. Poleg druzega je bilo sklenjeno ustanoviti pri ,.Mladych Proudech“ vzgojevalni tečaj, kateri bi se sčasoma spremeuil v delavsko šolo mladine, prirediti na spomlad obširno akcijo za reformo nadaljevalnih šol. delovati pri ustanavljanju mladeniških organizacij na slovanskem jugu itd. Konštatiralo seje, da je bilo od novega leta na Češkem, Moravskem, v Šleziji, na Nižje Avstrijskem in na Kranjskem razširjeno 275.000 raznih brošur in posebno še „Mladč Proudy“. Gibanje delavske nar.-soc. mladine šteje danes 320 organizacij in 15.000 članov.
Beraške misli.
Spisal Kapotinčev.
I.
S prijateljem Vladimirjem sva se razgovarjaln v kavarni o tem in onem. Pravil mi je, da se kot slikar poslužuje starca berača za model. Stoji v poljubni pozi in je silno srečen, ako dobi 40 vin. za uro, kar je mala odškodnina, če pomislimo, da mora svoje staro, čestito telo docela razgaliti ter ga postaviti mladeniču na razpolago, da si je ogleduje kot predmet.
Za starca sem se zanimal in ko mi je Vladi povedal, da navadno stoji pred nemško „Tonnhalle“, sem ga prvič, ko sem ga tam našel, ogovoril; dal sem mu običajen dar ter ga povabil v krčmo na toplo, kar je starec rad, tresoč se mrazu, ubogal. Ko sva dobila vsak svojo naročeno klobaso z zeljem, je švignil iz njegovih oči plamen, kakršnega zapali samo še želja, biti zopet enkrat sit, — sit tako, da še na mizi ostane, da se še vsega daru ne more zavžiti. Spil je dva litra belega vina, kar mu je razvezalo okorni jezik ter ga navdušilo za Prešernovo govorico, v katere milodonečem zavičaju se mi je za večerjo tako-le zahvalil:
„Vi gospod, če mislite, da se Vam bom lepo zahvalil za to takozvano dobroto ki mislite da ste mi jo storili, se prokleto motite! Sram Vas bodi, da se drznete takega starca vleči za nos, kot ste danes z menoj storili! Pfuj, baraba frakarska! Kaj meni treba klobase, zelja, vina in takih reči,
saj sem že davno sklenil, da ne bom več sit. Tri krone imam naberačene; te so moj kapital, s katerim računam. Vem, da ne bom sit:	Vsak dan	za 4 solde	kruha in za
4 solde jeruša, to je moj proračun. Ko bo zmanjkalo, pa nič več; pa pride tista prokleta smrt, ki je name pozabila! In sedaj se drznete prav hinavsko vabiti me na večerjo, češ: se mi bo zahvalil; pfuj, figo se Vam bom zahvalil! Kaj pa je zato, če ste me enkrat spravili v začarano kraljevstvo sitosti, ko pa zdaj ne bom spet nikoli več sit. Ta misel je bolj strašna nego lakota sama; Vas pa naj strela ubije, ker sem se ravno navadil	stradat,	pa me pridete	motit in to
samo za enkrat in to za to, da se Vam bom zahvalil!? Pfuj!11
Starcu so se samega srda penile ustnice, zaničljivo me je gledal in razočaran je bil, da se ne jezim. Ko sem mu povedal, da ga razumem ter, da ima pravico pljuniti mi v obraz, se je samega razočaranja zvrnil pod mizo, kjer je obležal v pozi pijanca.	Ko smo	ga	dvignili, je	bil duševno
trezen, le glava, roke	in noge	so	mu „odpovedale-‘. Rekel
je samo še to:
„Ne dajajte miloščine, ne ponižujte itak ponižanih siromakov beračev! Ne zahtevajte, da me mojih deset sinov vzdržuje, oni imajo vsak svojo družino, za katero morajo sKrbeti. Vas pa, če hočete da prekličem svoje psovke, prosim napravite zakone, ki bodo odpravili beraštvo in vzdrževali siromake!“
Odšel sem rekoč: „Prav ima!“
m~ Prečitane številke posojjujte znancem!
V	poslednjem času se ustanavljajo tudi slovenske in tudi hrvatske organizacije. Iz poročil vseli delegatov je bilo razvidno, da se gibanje mladine krepi, kar se razvidi tudi na razširjenju lista »Mlade Proudy“, katerega se je izdajalo prej 4000 in sedaj 12.000 izvodov.
Cela razprava kongresa je bila stvarna in mirna, vsi sklepi so bili soglasno sprejeti. Poslanec Bufival je za poslanski klub in izvrševalni odbor nar.-soc. stranke izrazil popolno priznanje in zaupanje cele stranke. Z odobravanjem je bilo sprejeto na znanje, da pričenja izhajati z novim letom v Ljubljani nar.-soc. list v slovenskem jeziku „Narodni socijalist".
Razstavo del. vajencev in mlajših pomočnikov priredi češka nar.-soc. mladina v Pragi tega leta. Naše vajence in mlade pomočnike vabimo, da bi se te razstave s svojimi deli soudeležili. Nadaljne informacije daje uredništvo „Nar. socijalista“.	____________
Delavcem za novo leto.
Zložil Dologričev.
Komur v letu starem sreče trud dlani ni zagrenil, naj vse želje v srcu tleče tok bi novega vtešil.
Samcat naj naprej ne tava
— trudno naj pridruži dlan četi naši, kjer postava
je: Otet trpinov stan . . .
Da bo ono novo leto voščilo milijon dlanij sreče, ko usodo kleto delavec si spremeni —
Združimo voščila naša v močno neprodirno vez,
— da trpinov grenka čaša se razlije čezinčez —
Splošne strankine zadeve.
Vsled sklepa osred. izvrševalnega odbora stranke, z dne 30. oktobra 1910. sklicujemo
VI. redni kongres češke narodno-socijalne stranke v dneh 6., 7. in 8. prosinca 1911 v Pragi z naslednjim dnevnim redom :
1. V petek, dne 6. prosinca 1911, ob 2. uri popoldne, prva plenarna seja delegatov s programom : a) otvoritev in volitev 3 predsednikov in 3 zapisnikarjev; b) volitev pet-členske verifikacijske komisije; c) volitev petčlenske komisije rediteljev; d) volitev desetčlenske komisije za dopolnitev organizacijskega reda in programa stranke; e) volitev desetčlenske komisije za sestavo in poročilo o samostojnih predlogih in vprašanjih; f) volitev petčlenske komisije za sestavo kandidatne liste za volitev osrednj. izvršev. odbora.
2. V soboto, dne 7. prosinca 1911, ob 8. uri dopoldne, seja komisije, Popoldne ob 1. uri druga plenarna seja z dnevnim redom: a) poročilo verifikacijske komisije; h) referat komisije za dopolnitev organizacijskega reda in strankinega programa in potrjenje iste; c) poročilo komisije za volitev
osrednj. izvršev. odbora in pristojnih funkcijonarjev stranke; d) poročilo komisije za samostojne predloge, vprašanja in potrjenje referata; e) tajniška, upravna in blagajniška poročila osr. izvrš. odbora. (Zaupne zadeve.)
3.	V nedeljo dne 8. prosinca 1911, ob polu 10. uri dopoldne javen shod kongresa s programom: a) poročilo osrednjega strankinega tajništva o razvoju celega gibanja in bodočih organizacijskih nalogah; b) o delovanju poslanskega kluba stranke in bodoča taktika stranke.
Samostojni predlogi, o katerih se ima razpravljati na kongresu, morajo biti predloženi tajništvu stranke v Pragi II., Vaclavske namesti 42. (v roke tajnika br. J. Sajdla) najdalje do 30. grudna 1910.
Za osrednji izvrševalni odbor v Pragi:
V. Klofač, predsednik.	J.	Sajdl, tajnik.
Politična organizacija nar.-soc. stranke se lahko ustanovi povsod, v vsakem mestu, v vsaki vasi, sploh povsod, kjer ima na podlagi svojega programa kaj pristašev. Informacije glede ustanavljanja in k temu potrebne tisko-j vine pošilja radevolje upravništvo našega lista, po potrebi pošlje tudi govornika na shode; treba le pridno agitirati, da je udeležba častna.
V	pojasnilo na razna vprašanja gledč na stališče, katero zavzamemo napram N. D. O. naj zadostuje izjava, da smatramo N. D. O. do sedaj kot edino legitimno stanovsko zastopnico narodno-zavednega delavstva na Slovanskem jugu in štejemo si v dolžnost pozivati naše pristaše in vse narodno delavstvo, da ostane strokovno organizovano v N. D. O., katera bo znala uvaževati narodne in stanovske interese.
Vsled tega in kljub zameri bodisi od katerekoli strani pa bo naša naloga, da prepojimo ves sestav N. D. O', z duhom narodnega socijalizma, ter na ta način stopnjevalno spopol-nujemo to prepotrebno narodno-delavsko postojanko. Tam kjer N. D. O. še nima svojih podružnic, nstanavljali bomo po potrebi naše nepolitične strokovne organizacije po vzoru „Česke Obce Delnicke", da se na ta način čimprej vresniči prepotrebna „Vseslovanska delavska jednota" strokovno združenih slovanskih delajočih slojev, da pridemo tem potom do solidarnosti svetovnega proletarjata.
Še-le tako se bodo vresničile pomembne besede : »Proletarci vseh dežela, združite se P Vse dotlej pa nam bo geslo našega voditelja brata poslanca V. Klofača: »Enakost narodov in enakost v narodu!“ V tem smislu torej nastopamo našo pot, navdahnjeni prepričanja, da prej ali sle, mora zmagati do sedaj tako kruto narodno in socijalno zapostavljeno slovensko oziroma slovansko delavstvo.
Malo je sicer podjetij, ki bi stala brez strahu za svoj obstoj strogo na narodni podlagi, še manj pa je tistih, ki tudi gmotno podpirajo narodno-obrambna društva. Toda tudi v tem oziru napreduje mili naš slovenski narod in to po zaslugi bratskega nam naroda češkega, V Ljubljani n. pr. so nam ustanovili Kolinsko tovarno za kavine primesi, ki leto za letom podpira z nemalimi zneski naša obrambna društva.
Dolžnost je torej vsakega zavednega Slovenca in pristaša naše ideje, da se strogo drži gesla: „Svoji k svojira.“ Zahtevajte povsod : Kolinsko cikorijo v prid prekoristni »Družbi sv. Cirila in Metoda !“
f^- Zbirajte za ,,Narodnega Socijalista“! ^
Začindme pracovati ve hnuti narodne socialnim. Vzorem nam jsou bratri češti narodni socialiste. Jako oni i my chceme svoji činnost rozširiti do nejohroženejšich mist. Laska k pracujicimu lidu povede naše kroky. Bratry nam jest všechen slovansky lid na jihu, severu, vychodu i zapadu. Jsme chudi a vime že nas čeka težka prače. Nelekame se ji a nečekame odmeny. Blažit nas bude, když si navzajem podame ruce ku společnemu dilu pro slovansky lid.
rn 1 • v v
Sodišče.
Koncem malega srpana 1. 1910. je imela ,,Vajenska skupina N. D. 0.“ v Ljubljani svoj občni zbor, na katerem je soglasno sklenila pozdrav češki narodno socijalni mladini. Drugi dan prinesel je katoliški ,.Slovenec“ članek o tem, da so v Ljubljani plačani srbski agenti, kateri hujskajo mladino proti Avstriji. Takih člankov je potem „Slovenec“ priobčil še več. Baš na predvečer cesarjevega jubileja zbrali so katoliki kakih 30 fantičev, poslali so jih na »Slovenski trg“ (pred sodnijo, pred cesarjev kip), ter jim naročili, da morajo prepevat „Hej Slovane'1 in vzklikat razne klice. Ze ta večer, prišlo je na Dunaj telefonsko in brzojavno poročilo, da so bile v Ljubljani velike demonstracije proti cesarju in proti Avstriji. Poročila so bila na Dunaju ce^ uro prej nego so navedeni, neskušeni fantiči delali to ,ir so imeli naročeno. Mimo dunajskih listov, prinesel i edino še „Slovenec“ dru«-i dan veliki članek z napisom ..veleizdaja ob cesarjevem jubilej u“, a v tem članku je bilo pisano, da so ,.smrkavci“ in „pobi" z „Nar. del. organizacije;1 delali v Ljubljani demonstracije in kričali „Zivila Srbija ».»Dol z Avstrijo11 in podobno. Koncem velikega srpana je bila na to razpuščena „N. D. O."1 v Ljubljani, a „Slovenec“ je nehal pisati o plačanih srbskih veleizdajnikih.
Državno pravdnistvo je na ukaz c. kr. deželne vlade v Ljubljani uvedlo veliko in obširno preiskavo proti mnogim članom razpuščene „N. D. O.'1, a končno sta bila postavljena pred sodišče tov. Slavoj Škerlj kot načelnik mladine in Ignacij Siard kot predsednik iste, da sta zakrivila pregrešek zoper § 305. k. z. in § 15. društv. zakona. Obravnava se je vršila pred deželnim sodiščem dne 17. grudna. Senatu je predsedoval višji sodni svetnik Vedernjak, drž. pravdnistvo je zastopal dr. Pajnič, Škerlja je branil dr. Ivan Tavčar, Siarda pa dr. Triller. Sodišče je oba obtoženca oprostilo. Drž. pravdnik je priglasil ničnost. Cela stvar pride pred kasacijsko sodišče na Dunaju.
Srečno in veselo novo leto želi vsem bratom nar. socijalistom in prijateljem »Narodnega socijalista“!
Uredništvo in upravništvo! Listnica uredništva.
.... n . . . r, Trst, Hvala za odgovor. — Dr. K. V. v T ... . Mislimo, da imate prav. Vaše poročdo o shodu N. D. O. pravilno, toda neaktualno, sicer pa čitajte »V pojasnilo«. — F. H. v Z. o. S. Žal, nemogoče, prihodnjič. — Prokop, Tržič, Gorenjsko. Menda si malce zaspan. — Dr. F. P .... t v Gradcu. Pričakujemo obvestil.
Uredništvo in upravništvo: Nova ulica št. 3 pritličje. Nefrankovana pisma se ne sprejema, na anonimna se ne ozira, rokopisov se ne vrača. — Reklamacije je nasloviti »Narodni Socijalist" Ljubljana, nefrankovano.
Naročnina za dopošiljanje po pošti letno K 2 40, za pristaše potom organizacij letno K 1'20. Pol- in četrtletno sorazmerno.
Oglase sprejema »Generalna anončna pisarna" v Ljubljani in upravništvo lista. — Cene oglasom: Štiristopna petit-vrsta a 8 vin. — Pri večkratni objavi primeren popust.
Izdajatelj in lastnik: Kamil Černy. — Odgovorni urednik: Fran Radešček. Tisk J. Blasnika nasl. Ljubljana.
Gg. trgovcem se priporoča k obilnemu nakupu
Josip Rutrle
Nčmecky Brod — Češko
veleobrat . G-40 4 4 ' kamenaste, glinaste, bele in barvane posode, kakor: lonci, kastrole, vrči, koze, krožniki, sklede, igrače, vžigalniki, solnice, umivalniki, masleniki, vodne in kurilne cevi, šamotova opeka itd. itd.
Trgovci, naročajte cenike brezplačno in franko.
Premrl & Jančar j
\ Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. =
i Opozarja'" o na lastno izdeloval-: i nipo oljnatih barv, lakov, firnežev j i in steklarskega kleja. Velika za-; ! loga kemičnih in rudninskih barv. j ! Barve za umetnike. Vse potreb- j I ščine za slikarje in pleskarje. Bar-; I ve za šolarje. Velika zaloga zidar- ; j skih čopičev. Strojno olje za vse j j vrste strojev. Olje proti prahu.; :	Karbolinej,	mavec itd. itd.
I Skladišče: Dunajska cesta štev. 5 j I Prodajalna: Dunajska cesta 20 j :	nasproti	»Figovca«.	G	38 2 13 1 j
j - Za obilna naročila se priporočava. - i ! Ha drobno.	N® debelo.
			
' inimum
Češke brikete
in kosovni
 ______________________ premog,
najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastonj), priporoča po najnižji ceni Ce&ko skladišče premoga, Nova ul^ 8^ ^ ^
Prva domača tvrdka.
Ustanovljena I. 1852.
G. 37 1 52 I.
GENIUS
Genius:
I srebrna K 10-— Odprta { zlata „ 70-
Trojni-1 srebrna „ 16-pokrov l zlata „ 95'-
MILKO KRAPES
: LJUBLJANA, Jurčičev trg 3 :
  ...... blizo čevljarskega mosta pod Trančo  :—
urar in trgovec z juveli, zlatnino in srebrnino ==
priporoča bratom narod, socijalistom svojo bogato zalogo najnovejše naročenih predmetov svoje stroke. —
Jamstvo za pristnost blaga in natančno izvedbo točno idočih ur najrazličnejših ---------— sestavov. =====
Damska ura:
Zahtevajte gratis-franko katalog, kateri odprta j srebrna k izide 15. prosinca 1911!
S
2;-50
Trojni j srebrna * 14 — pokrov \ zlata „ 34’—