Številka 22
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, četrtek 4. septembra 1980	Cena 12 dinarjev	Leto XXXVII
1222.
Na podlagi 2. in 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 2. točke odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73, 23/74, 14/76, 12/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK
o določitvi najvišjih ravni cen za električno energijo
1.	člen
Tarifne postavke, po katerih temeljne organizacije združenega dela elektrogospodarstva Slovenije
zaračunavajo uporabnikom električno energijo, smejo znašati največ:
I.	za gospodinjski odjem:
1.	obračunska moč mesečno 8,90 din/kW
2.	energija:
a)	pri enotarifnem merjenju 121 din/kWh;
b)	pri dvotarifnem merjenju 0,68 (MT) in 1,36 din/kWh (VT);
IL za krmiljeni odjem v gospodinjstvu:
1.	obračunska moč mesečno 8,90 din/kW,
2.	energija 0,45 (MT) in 1,36 din/k Wh (VT);
III.	za odjem javne razsvetljave l,64din/kWh;
IV.	Za druge odjeme:
	Sezona višja In nižja	Obračunska moč mesečno v din/kW	Prevzeta delovna energija v dln/kWh (VT)	(MT)		Prekomerno prevzeta jalova energija v din/kVArh (VT)	(MT)	
1. odjem na 0,4 kV razen odjema pod L, II. in III.		41,90	2,44	1,22	:	0,36	0,18
2, posebni odjem	VS	331,50	0,455	0,2275	0,085	0,0425
na 110 kV	*	NS	132,60	0,182	0,091	0,085	0,0425
3. ostali odjem	VS	427,80	0,756	0,378	0,16	0,08
110 kV	NS	213,90	0,378	0,189	0,16	0,08
4. odjem na	VS	444,80	0,94	0,47	0,18	0,09
1—35 kV	NS	222,40	0,47	0,24	0,18	0,09
2.	člen
Pri povečanju cen v skladu s tarifnimi postavkami iz prejšnjega člena temeljne organizaòije združenega dela elektrogospodarstva Slovenije niso dolžne upoštevati rokov glede obveščanja kupcev oziroma odjemalcev v smislu 20. člena uredbe o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Uradni list SFRJ, Št. 24/65 in 33/65).
1223.
Na podlagi 2. in 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in v zvezi z II. točko odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni Ust SRS, 5t. 6/73, 21/73, 23/74, 14/76 in 12/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
•	ODLOK
o določitvi najvišjih ravni cen sa dnevne Informativne liste
1.	člen
Prodajna cena dnevnih informativnih listov »Delo«, »Dnevnik« in »Večer« znaša največ 6 din za izvod in največ 140 din pri mesečni naročnini lista za posameznike.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 15. septembra 1980. St. 380-02/80
Ljubljana, dne 1. septembra 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik mez Zemljarič 1. r.
2.	člen
Ta odlok začne veljati 15. septembra 1980. St. 380-02/80
Ljubljana, dne 1. septembra 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Jane» Zemljarič L r.
1224.
Na podlagi 18. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77) in na podlagi drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih
organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o vrsti naprav za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo v skladiščih blaga rastlinskega izvora
1.	člen
Za naprave v smislu tega pravilnika se štejejo: prenosne naprave, ki služijo za avtomatično vnašanje sredstev za varstvo rastlin v plinastem stanju in x doza tor ji za vnašanje trdnih ali tekočih sredstev za varstvo rastlin. Za opremo se v smislu tega pravilnika šteje sonde, škropilnice, meglilci, zaprašilci in druga ustrezna oprema, ki služi za vnašanje insekticidov ali fungicidov v skladiščeno blago ali v prazne skla-‘diščne prostore z namenom, da se opravi dizinsekcija, dezinfekcija ali deratizacija zato, da se prepreči ali zatre pojav rastlinskih bolezni ali škodljivcev.
V	smislu tega pravilnika so silosi: betonska, kovinska, lesena ali plastična skladišča s sistemom zaprtih celic različne oblike in velikosti, ki so namenjena hrambi blaga rastlinskega izvora v razsutem stanju, v katerih je ravnanje z vskladiščenimi pridelki mehanizirano.
V	smislu tega pravilnika so skladišča zaprti podni prostori iz trdega materiala, ki so namenjena hrambi blaga rastlinskega izvora v razsutem ali embaliranem stanju.
2.	člen
Silosi, skladišča in drugi prostori, ki so namenjeni hrambi blaga rastlinskega izvora (v nadaljnjem besedilu: skladišča) morajo imeti za opravljanje dezinsekcije oziroma dezinfekcije naslednje naprave:
—	silosi s kapaciteto nad 500 ton: najmanj eno napravo oziroma en avtomatski dozator za vnašanje sredstev za varstvo rastlin na blago rastlinskega izvora;
—	podna skladišča: po 1 sondo za vnašanje insekticida na vsakih 100 ton kapacitete in zadostno količino plastične folije v primerih, kjer prostori niso dovolj tesnjeni za opravljanje dezinsekcije ali dezinfekcije;
—	drugi prostori morajo imeti opremo iz prejšnje alinee samo v primerih, ko je v njih shranjeno blago rastlinskega izvora.
Poleg naprav in opreme iz prejšnjega odstavka morajo imeti skladišča opremo za vlažno ali suho dezinsekcijo oziroma dezinfekcijo rastlin in notranjih površin skladišč in tudi naprave za merjenje koncentracije plina v skladišču.
3.	člen	,
Silosi s kapaciteto nad 500 ton morajo imeti vgrajene daljinske termometre, podna skladišča pa morajo biti opremljena s prenosnimi globinskimi termometri. O merjenju temperature se vodi dnevnik oziroma arhiv termografskih trakov.
4.	člen
Poleg naprav in opreme iz 2. in 3. člena tega pra-r vilnika morajo imeti organizacije združenega dela, ki‘imajo skladišče za hrambo blaga rastlinskega izvora, za opravljanje obvezne dezinsekcije, dezinfekcije oziroma deratizacije še naslednjo opremo za varstvo delavcev, ki opravljajo to delo:
— zaščitno obleko iz nepremočljivega materiala;
—	respirator j e z ustreznimi filtri pri delu z ne-hlapljivimi insekticidi;
—	ustrezne plinske maske z ustreznimi filtri proti sredstvom za varstvo rastlin, ki se uporabljajo v plinastem stanju;
—	zaščitna očala;
—	zaščitne rokavice;
—	gumijaste škornje;
—	priročno lekarno, opremljenp s pripomočki za nudenje prve pomoči.
Pri opravljanju del iz prejšnjega odstavka je uporaba zaščitne opreme iz prejšnjega odstavka obvezna. Zamenjava filtrov za raspiratorje in plinske maske se mora opravljati v rokih, ki jih navaja proizvajalec. O zamenjavi filtrov se mora voditi evidenca.
5.	člen
Skladišče za blago rastlinskega izvora, v katerih se opravlja dezinsekcija, dezinfekcija oziroma deratizacija, morajo imeti poseben prostor, v katerem je na razpolago tekoča topla in hladna voda ter potrebna oprema za umivanje.
Oprema za zaščito delavcev iz 4. člena tega pravilnika mora biti v posebnem zaklenjenem prostoru.
,	6. člen
V skladiščih, v katerih se izvaja dezinsekcija s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin v plinastem stanju, se v času opravljenega tega dela ne smejo zadrževati ljudje in živali. Stanovanje ali hlev ne smeta biti tudi v podaljšku skladišč, prav tako je prepovedano zadrževanje ljudi in živali v tem podaljšku v času izvàjanjia dezinsekcije s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin v plinastem stanju. Stanovanjski prostori in hlevi ne smejo biti povezani s skladiščem s takšnimi inštalacijskimi napravami, po katerih se lahko prevaja plin, ki ga povzročajo kemična sredstva za varstvo rastlin.
7.	člen
Skladišča morajo biti grajena tako:
—	da je v objekte onemogočen vstop glodalcem in pticam, kar se praviloma doseže s tem, da so vhodna vrata zatesnjena in z zunanje strani obložena s pocinkano pločevino do višine 60 cm od tal in da je na okna in druge odprtine vgrajena žična mreža. Gostota mreže ne sme biti večja kot 10 krat 10 milimetrov;
—	da so notranje stene zidov in poda gladke, da se jih ne more oprijeti prah, smeti in ostanki vskla-diščenih rastlin in njihovih delov po izpraznitvi;
—	da so objekti in notranji prostori zavarovani pred meteorsko vodo in talno vlago;
—	da je omogočeno izvajanje vlažne in suhe dezinsekcije in dezinfekcije notranjih površin skladišč, naprav za predelavo rastlin in naprav za notranji transport vskladiščenja blaga rastlinskega Izvora;
—	da imajo naprave za prezračevanje in zasilni izhod.
8.	člen	. * .
Embalaža, ki se uporablja za skladiščenje in transport rastlin, in odpadki se sproti odstranijo in se ne smejo hraniti v skladiščih za hrambo blaga rastlinskega izvora. Poleg skladišč za hrambo blaga rastlinskega izvora mora biti v primeru, če se embalaža še nadalje uporablja, zgrajen še poseben prostor za opravljanje dezinsekcije in dezinfekcije embalaže
s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin v plinastem stanju.
9.	člen
V	praznih skladiščih, ki so namenjena hrambi blaga rastlinskega izvora se morajo kemična sredstva za varstvo rastlin uporabljati najmanj enkrat letno, praviloma pred prvo letno polnitvijo blaga rastlinskega izvora.
V	polnih skladiščih se sme vskladiščeno blago rastlinskega izvora razkužiti samo v primerih, če se v njih ugotovi okužba z rastlinsko boleznijo ali škodljivcem.
Dezinsekcija oziroma dezinfekcija strojev in naprav za predelavo in transport vskladišč^nega blaga rastlinskega izvora se opravlja najmanj enkrat letno.
10.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo ali razpolagajo z večjim številom skladišč za hrambo blaga rastlinskega izvora, imajo lahko skupne naprave in opremo iz 2. in 4. člena tega pravilnika za opravljanje dezinsekcije in dezinfekcije. V tem primeru mora biti kapaciteta skupnih naprav in opreme zadostna, da se lahko dezinsekcija oziroma dezinfekcija v vseh objektih opravi pravočasno oziroma, da je število naprav Vsklajeno z določbo 2. in 4. člena tega pravilnika.
Imetniki in uporabniki skladišč niso dolžni imeti naprav in opreme iz 2. in 4. člena tega pravilnika, če s pogodbo, ki jo predložijo pristojnemu kmetijskemu inšpektorju, poverijo opravljanje tega dela drugi organizaciji združenega dela, ki za to izpolnjuje pogoje.
11.	člen
Mlini s kapaciteto nad 50 ton v lasti občanov, v katerih se melje žito za tretje osebe, morajo imeti za opravljanje dezinsekcije oziroma dezinfekcije ustrezno opremo (škropilnica, meglilec ali zaprašilec), ki služi za vnašanje insekticidov ali fungicidov na vskladiščeno blago rastlinskega izvora ali prazne skladiščne prostore z namenom, da se opravi dezinsekcija ali dezinfekcija za preprečevanje ali zatiranje pojava rastlinskih bolezni ali škodljivcev.
Imetniki objektov iz prejšnjega odstavka ne smejo sami opravljati dezinsekcije s sredstvi za varstvo rastlin v plinastem stanju, temveč morajo to delo poveriti organizaciji združenega dela, ki je za to delo usposobljena v skladu z veljavnimi predpisi.
V	objektih iz prvega odstavka tega člena, v katerih so tudi bivalni prostori, bod:si v objektu samem ali njihovem podaljšku, je izvajanje dezinsekcije š kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin v plinastem stanju dovoljeno le, če so ti v času trajanja dezinsekcije izpraznjeni.
' V praznih objektih iz prvega odstavka tega člena, ki se med letom večkrat polnijo in praznijo, se morajo uporabljati sredstva za varstvo ^rastlin najmanj enkrat letno.
V	polnih objektih iz prvega odstavka tega člena se sme vskladiščeno blago razkužiti samo v primerih, če se v njemu ugotrvi okužba z rastlinsko boleznijo oli škodljivcem.
12.	člen
Imetniki in uporabniki skladišč morajo staAje skladišč prilagoditi določbam tega pravilnika najkasneje v roku dveh let po njegovi uveljavitvi.
13.	člen
Ta pravilnik začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/E-08/80
Ljubljana, dne 15. julija 1980.
Predsednik
Republiškega komiteja »	za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
1225.
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o zahtevani opremi in strokovni usposobljenosti delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo dezinsekcijo, dezinfekcijo ali deratizacijo tretjim osebam in o postopku pri opravljanju tega dela
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo dezinsekcijo, dezinfekcijo.ali deratizacijo tretjim osebam morajo imeti glede na vrsto opravila naslednje naprave oziroma opremo:
1.	za opravljanje dezinsekcije:
—	napravo oziroma dozator za vnašanje kemičnih sredstev za varstvo rastlin, ki delujejo v plinastem stanju;
—	meglilec ali prašilnik za suho ali vlažno aplikacijo;
2.	za opravljanje dezinfekcije: ,
—	napravo za vlažno ali suho dezinfekcijo semena oziroma sadilnega materiala;
3.	za opravljanje deratizacije:
—	posode ali drugo opremo za pripravo, raznašanje in polaganje zastrupljenih vab ali zastrupljene tekočine;
—	posode ali drugo opremo za zbiranje in odstranjevanje zastrupljenih vab ali zastrupljene tekočine in poginulih glodalcev;
—	tehtnico za odtehtanjc kemičnega sredstva oziroma za pripravo vab ali tekočine;
4.	za ugotavljanje prisotnosti plina v zaplinjenem objektu ali v prevoznem sredstvu:
—	za cianovodikovo kislino in njene soli: indika-torski papir z odgovarjajočo raztopino ali detekcijo plina ali aparat za isti namen;
—	za metil bromid: indikatorska cevka z aparatom za detekcijo plina ali dve detekcijski svetilki ;
—	za fosforvodik: aparat za detekcijo plina z in-dii—tonskimi cevkami.
Kolikor imajo organizacije združenega dela več ekip, mora imeti vsaka ekipa opremo, navedeno pod
4.	točko prejšnjega odstavka.
Organizacija združenega dela iz prvega odstavka tega člena mora imeti tudi predpisano opremo za zaščito delavcev. Poleg naprav in opreme iz prejšnjih odstavkov mora biti za delavce, ki opravljajo dezin-
sekcijo s ciano vodikovo kislino, njenimi solmi in metilbromidom, na razpolago aparat za dajanje kisika.
2.	člen
Poleg delavcev, ki jih morajo imeti organizacije združenega dela v skladu z 20. členom zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, morajo imeti organizacije združenega dela, ki opravljajo dezinsekcijo, dezinfekcijo oziroma deratizacijo, v prostorih za hrambo kmetijskih pridelkov in v prevoznih sredstvih, še najmanj dva delavca, usposobljena za delo s sredstvi za varstvo rastlin in opremo za uporabo teh sredstev.
Delavci iz prejšnjega odstavka morajo biti usposobljeni za delo pri dezinsekciji, dezinfekciji ali deratizaciji oziroma za delo pri varstvenih ukrepih na rastlinah: poznati morajo strupenost, način delovanja, ravnanje in način uporabe sredstev za varstvo rastlin, ki jih uporabljajo, varstvene ukrepe pred zastrupitvijo s temi sredstvi, nevarnost, ki bi jo ta sredstva predstavlja za okolje z neracionalno uporabo, kakor tudi način ravnanja z napravami in z opremo, ki se v ta namen uporablja.
3.	člen
Rastlinske škodljivce se uničuje z dezinsekcijo, ki se izvaja z uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin.
Dezinfekcija se izvaja z uporabo sredstev za varstvo rastlin, ki preprečujejo razvoj zajedalskih glivic in bakterij, ki ogrožajo rastline.
Gospodarsko škodljive glodalce se uničuje z deratizacijo, ki se izvaja z uporabo predpisanih sredstev proti gledalcem. Deratizacija se opravlja v prostorih, v katerih se hrani rastline in proizvode rastlinskega izvora ter na kmetijskih zemljiščih
4.	člen
Izvajanje dezinsekcije s cianovodikovo kislino, njenimi solmi in drugimi kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, ki delujejo v plinastem stanju, in deratizacije morajo organizacije združenega dela pismeno prijaviti pristojni občinski, kmetijski in sanitarni inšpekciji najmanj 3 dni pred pričetkom dezinsekcije oziroma deratizacije.
Pred pričetkom izvajanja dezinsekcije s cianovodikovo kislino, njenimi solmi in drugimi kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, ki delujejo v plinastem stanju, morajo organizacije združenega dela o tem pismeno obvestiti najbližji zdravstveni dom.
5.	člen
Dezinsekcija s cianovodikovo kislino in njenimi solmi ter drugimi sredstvi za varstvo rastlin, ki delujejo v plinastem stanju, se lahko opravi šele tedaj, ko organizacija združenega dela, ki opravlja dezinsekcijo, ugotovi, da:
—	je zagotovljeno zatesnjenje objektov, v katerih se bo opravila dezinsekcija;
—	v objektih, v katere se bo vnašalo kemično sredstvo za varstvo rastlin v plinastem stanju, ni ljudi in živali;
—	je na objektih postavljena vidna oznaka z opozorilom na nevarnost zastrupitve s plinom in z rokom, do kdaj bo ta nevarnost trajala;
—	so vsa vhodna vrata na objektih, v katerih se opravlja dezinsekcija, zakljenjena in da je zagotovljena varnostna služba ob teh objektih v času plinjenja;
—	je preverjeno delovanje naprav za odpiranje doz in vnašanje fumiganta ter da je preverjena zaščitna oprema za delavca;
—	je odgovornemu delavcu organizacije združenega dela, v katere objektu se opravlja dezinsekcija, vročeno pismeno opozorilo o nevarnosti, varovalnih ukrepih in o postopku za primer zastrupitve;
—	so opravljeni vsi ukrepi za zavarovanje delavcev, drugih ljudi in okolja pred zastrupitvijo ob odpiranju objektov zaradi prezračenja po končani dezinsekciji.
6.	člen
Prazni prostori, namenjeni za hrambo rastlin, naprave in oprema za predelavo in notranji transport rastlin ter druga prevozna sredstva, morajo biti pred dezinsekcijo, dezinfekcijo oziroma deratizacijo očiščena.
7.	člen
Organizacija združenega dela mora pred pričetkom dezinsekcije, dezinfekcije oziroma deratizacije:
—	vidno označiti objekte, v katerih se izvaja dezinsekcija, dezinfekcija oziroma deratizacija;
—	na krajevno običajen način seznaniti' občane, V katerih objektih, kdaj, s katerim kemičnim sredstvom za varstvo rastlin se izvaja dezinsekcija, dezinfekcija ali deratizacija in kakšen protistrup (antidot) se uporablja v primeru zastrupitve;
—	v objektih, v katerih se izvaja dezinsekcija, dezinfekcija oziroma deratizacija se mora zavarovati živež pred eventualno zastrupitvijo.
8.	člen
Izvajalec dezinsekcije oziroma dezinfekcije je dolžan izdati imetniku blaga rastlinskega izvora pismeno navodilo o nadaljnjem ravnanju z razkuženim blagom.
9.	člen
Organizacija združenega dela, ki je opravila deratizacijo. mora v skladu s predpisi odstraniti in na neškodljiv način uničiti poginule glodalce in ostanke uporabljenih zastrupljenih vab oziroma zastrupljeno tekočino ter uničiti embalažo, v kateri je bilo to sredstvo -v prometu.
10.	člen
Družbena oziroma civilna pravna oseba ter posameznik, v katerega prostorih za hrambo in predelavo rastlin ali prevoznih sredstev, je bila opravljena di-zinsckcija. dezinfekcija ali .deratizacija mora voditi evidenco o opravljenih ukrepih za varstvo rastlin.
11.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/E-08/80
Ljubljana, dne 14. julija 1980.
Predsednik
Republiškega komiteja za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
1226.
Na podlagi tretjega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 3. člena, prvega odstavka 7. člena in 18. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in sklepa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o uporabi sredstev za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane za leto 1980 izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
NAVODILO
za uveljavljanje regresa za mineralna gnojila v letu 1980
1.	Regres za nakup mineralnih gnojil pripada temeljnim organizacijam združenega dela in združenim kmetom (v nadaljnjem besedilu : upravičenci), ki pridelujejo ovčje ali kravje mleko (v nadaljnem besedilu: mleko), jagnjeta, pitano govedo, sladkorno peso ali pšenico. Regres jim pripada v času od 1. januarja do 31. decembra 1980.
2.	Upravičencem pripada regres za mineralna gnojila v višini 41 dinarjev za vsakih 1.000 litrov oddanega mleka mlekarnam — članicam živinorejske poslovne skupnosti Slovenije; 65 dinarjev po glavi mladega pitanega goveda, s povprečno najmanj 250 kilogramov mesa, oziroma po glavni jagnjetS oddanega klavnicam članicam živinorejske poslovne skupnosti Slovenije; 0,05 dinarjev za vsak kilogram oddane' sladkorne pese in 0,20 dinarjev za vsak kilogram oddane pšenice organizacije združenega dela žitno-predelovalne industrije iz SR Slovenije. Osnova za izračun pripadajočega regresa so količine oddanih proizvodov v letu 1980.
3.	Upravičencem, ki pridelujejo kravje ali ovčje mleko, mlado pitano govedo ali jagnjeta v hribovitih območjih, pripada regres iz 2. točke tega navodila v dvakratni višini. Za hribovita območja se po tem navodilu smatra III. in IV. skupina katastrskih občin (davčni okoliš) kot so opredeljene v 54. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74).
4.	Regres za mineralna gnojila uveljavljajo temeljne organizacije združenega dela iz 1. točke tega navodila, za združene kanete pa organizacije združenih kmetov.
5.	Živinorejska poslovna skupnost Slovenije na podlagi obstoječe evidence o obsegu pogodbene proizvodnje v letu 1980 in na podlagi evidence o realizirani proizvodnji v letu 1979 organizacijam iz 4. točke tega navodila, ki regres uveljavljajo, izplača predplačilo v višini 70 °/o vrednosti pripadajočega regresa, upoštevajoč realizirano pogodbeno dogovorjen obseg iz dobavljenih mladih pitanih govedi v letu 1979.
Poslovna skupnost za sladkor in Žitna skupnost Slovenije na podlagi obstoječe evidence o obsegu pogodbene proizvodnje v letu 1980 izplačata 70 °/o vrednosti pripadajočega regresa, upoštevajoč pogodbeno dogovorjen obseg proizvodnje v letu 1980.
6.	Do konca leta 1980 oziroma najkasneje do 31.
1.	1981, izdelajo temeljne organizacije združenega
dela in organizacije združenih kmetov obračun o dejansko pripadajočih sredstvih regresa glede na realizirano proizvodnjo. Ta obračun predložijo poslovnim skupnostim iz drugega odstavka 4. točke tega navodila, ki na tej podlagi izvršijo dokončni poračun regresa. Obračunu morajo organizacije priložiti še
izjavo o dejansko nabavljenih količinah mineralnih gnojil in dokazilo o oddanih količinah proizvodov (faktura). Izjava o dejansko nabavljenih količinah mineralnih gnojil pri obračunu sredstev za odkupljene količine pšenice ni potrebna. V fakturi za oddano mlado pitano govedo oziroma jagnjeta mora biti razvidno število oddanih živali in skupna teža pridobljenega mesu.
7.	Združeni lunetje uveljavljajo regres za mineralna gnojila pri organizaciji, s katero imajo sklenjeno pogodbo o oddaji proizvodov iz 2. točke tega navodila. Poleg sklenjenih pogodb oziroma oddanih količin posameznih proizvodov je pogoj za uveljavitev regresa predložitev računa o nakupu mineralnih gnojil. Predložitev tega računa ni potrebna pri uveljavljanju regresa glede hd oddane količine pšenice.
8.	Organizacije združenih kmetpv so dolžne voditi ustrezno dokumentacijo za posamezne upravičence.
9.	Nadzor nad izvajanjem tega navodila opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in republiški kmetijski inšpektorat.
10.	V primeru neizvajanja ali kršenja določb tega navodila morajo upravičenci vrniti vsa prejeta sredstva s 15 °/o obrestmi v roku enega meseca po ugotovitvi kršitve določb skupnostim, pri katerih so bila sredstva uveljavljena.
11.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-03/80
Ljubljana, dne 1. avgusta 1980.
Predsednik
Republiškega konjiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
1227.
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji
DOGOVOR
o podaljšanju veljavnosti dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979
1.	člen
Veljavnost dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 27-1232/79), ki so ga sklenile skupščine občin SR Slovenije, sc podaljša do konca leta 1980.
2.	člen
Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
3.	člen
Ta dogovor so sprejele skupščine občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Dentale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljublana Bežigrad. Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo
mesto, Ormož, Piran, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec.
1228.
Na podlagi 60. in 61. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1-14/80) in 22. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) ' je strokovni •svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na 1. seji dne 16. julija 1980 sprejel SKLEP
o začasnem predmetniku osnovne šole za pripadnike drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti
J
1
Predpisujemo začasni predmetnik osnovne šole za pripadnike drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Začasni predmetnik velja za šolsko leto 1980/81.
2
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 87/22-80
Ljubljana, dne 15. avgusta 1980.
»	Predsednik
strokovnega sveta
Stane Kranjc 1. r.
1229.
Na podlagi 60. in 61. člena zakona o svóbodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1-14/80) in 17. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok je strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na 1. seji dne 16. julija 1980 sprejel
SKLEP
1
Predpisujemo vzgojna programa:
—	za seznanjanje predšolskih otrok pripadnikov slovenskega naroda in pripadnikov italijanske narodnosti, ki živijo na narodnostno mešanem območju občine Izola, Koper in Piran, z osnovami italijanskega oziroma slovenskega juzika;
—	za seznanjanje predšolskih otrok pripadnikov slovenskega naroda in madžarske narodnosti, ki živijo na narodnostno mešanem območju občin Murska Sobota in Lendava, s slovenskim oziroma madžarskim jezikom.
2
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ijstu SRS.	1
St. 87/23-80
Ljubljana, dne 15. avgusta 1980.
Predsednik strokovnega sveta
Stanc Kranjc 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
1230.
Na podlagi določb 8. in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni'list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora dne 30. julija 1980 in zbora združenega dela dne 20. avgusta 1980 sprejela ODLOK
o priznanjih občine Brežice
I.	SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
Priznanje občine Brežice so:
1.	oktobrska nagrada občine Brežice
2.	proglasitev za častnega občana
3.	podelitev domicila v občini Brežice
4.	priznanja občine Brežice.
2.	člen
Priznanja se lahko podelijo posameznikom, .samoupravnim organizacijam, organizacijam združenega dela, družbenopolitičnim organizacijam, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, drugim organizacijam in društvom.
3.	člen
'Predloge za podelitev priznanj občine Brežice posredujejo komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Brežice:
Družbenopolitične organizacije, Izvršni svet Skupščine občipe Brežice, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, društva, .delovni ljudje in občani najkasneje do 31. avgusta.
4.	člen
Skupščina občine Brežice -podeljuje priznanja na slovesni seji ob občinskem prazniku 28. oktobra na podlagi sklepa Skupščine občine Brežice.
5.	člen
Dokončni predlog za proglasitev za častnega občana, za podelitev domicila v občini Brežice, za priznanja občine Brežice in za podelitev oktobrske nagrade pripravi komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Brežice.
6.	člen
Komisija sprejme poslovnik v katerem določi način dela komisije, kako se zbirajo predlogi za priznanja, in kako se pripravljajo dokončni predlogi za priznanja.
7.	člen
Sredstva za priznanja se zagotovijo v občin--skem proračunu.
8.	člen
Administrativna in strokovna dela v zvezi s podelitvijo priznanj opravlja svetovalec za kadrovska vprašanja pri Skupščini občine Brežice.
Evidenco oseb, ki so prejele občinska priznanja vodi svetovalec za kadrovska vprašanja pri Skupščini občine Brežice.
II. DOLOČBE O POSAMEZNIH PRIZNANJIH
1.	Oktobrska nagrada občine Brežice
9.	člen
Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonoitiskem, političnem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti in delal, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
V enem letu je možno podeliti največ tri oktobrske nagrade.
Nagrade se ne podelijo, če za to ni pogojev.
Posamezniki oziroma pravna oseba lahko dobi le eno oktobrsko nagrado.
Posameznik oziroma pravna oseba, ki je bila predlagana in je izpadla je lahko naslednjič ponovno predlagana.
10.	člen
Nagrade se podelijo v obliki diplom in denarnega zneska.
11.	člen.
Predlogi za nagrade se pripravijo na podlagi razpisa, ki mora obsegati:
—	pogoje za podelitev nagrade,
—	dokumentacijo, ki jo je potrebno dostaviti k predlogu,
—	upravičence, ki lahko predlagajo kandidate za nagrade,
—	rok za vlaganje predlogov in naslov organa, kateremu je potrebno poslati predloge.
.	2. Priglasitev za častnega občana občine Brežice
12.	člen
Za častnega občana je lahko proglašen državljan SFRJ, ki je izredno zaslužen za razvoj socialistične samoupravne družbe, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih naradov in narodnosti, za razvoj samoupravljanja in delegatskih odnosov.
O proglasitvi za častnega občana se izda posebna listina.
3.	Podelitev domicila v občini Brežice
13.	člen
Domicil v občini Brežice podeljuje obžmska skupščina posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije ter organom ofaiasti in partizanskim ustanovam, ki so se med NOB borile in delovale na njenem območju.
O podelitvi domicila' se enoti oziroma ustanovi izroči spominska listina.
4.	Priznanja občine Brežice
14.	člen
Priznanje občine Brežice se podeljuje za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela (na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in družbenopolitičnega dela).
15.	člen	i
V enem letu lahko podeli občinska skupščina le troje priznanj.
III.	KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad občine Brežice (Skupščinski Dolenjski list, št. 26/67).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 17-1/80-1'
Brežice, dne 20. avgusta 1980.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik I. r.
CELJE J 1231.
Izvršni svet Skupščine občine' Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/7$) na seji dne
6.	avgusta 1980 sprejel
SKLEP
« javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta siaro mestno jedro Celje — Center SLO
1
Javno se razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta Staro mestno jedro Celje — Center SLO (v nadaljnem besedilu : sprememba zazidalnega načrta). Predlog spremembe zazidalnega načrta je izdelal Razvojni, center Celje, TOZD Planiranje v mesecu juniju 1980 pod št. proj, 24/80.	e
2
Predlog spremembe zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja, Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Center.
3
Pripombe k predlogu spremembe zazidalnega načrta lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/79
Celje, dne 6. avgusta 1980.
Predsednik IS Skupščine občine Celje Venčeslav Zalczina 1. r.
X GROSUPLJE
1232.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni ' list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. julija 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta »Severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem«
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta »Severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem«, sprejetega z odlokom Skupščine občine Grosuplje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 20/73).
Sprememba zazidalnega načrta obsega: spremem,-bo namembnosti zazidave, namesto triplex garaž večnamenski objekt in spremembo lege lamele 3 in 4 blokovnega niza A2.
Spremembo zazidalnega načrta »Severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem« je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 pod št. 2514 v juniju 1980.
3.	člen
Nadzor nad izvajanjem spremembe zazidalnega načrta izvaja občinska urbanistična inšpekcija.
4.	čleri
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, št. 24/75.
St. 350-4/79
Grosuplje, dne 30. julija 1980.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1233.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje пџ seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta »Studenec S 1 in S 2«
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta »Studenec S 1 in S 2«, sprejetega z odlokom Skupščine občine Grosuplje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 24/75.
Sprememba zazidalnega načrta obsega spremembo prometnih razmer na cestnem prometnem omrežju.
2.	člen
Spremembo zazidalnega načrta »Studenec S1 in S 2« je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9, pod št. 2642 v juniju 1980.
3.	člen
Nadzor nad izvajanjem spremembe zazidalnega načrta Izvaja občinska urbanistična inšpekcija.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/80
Grosuplje, dne 30. julija 1980.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
KOČEVJE
12.44.
Na podlagi 3. člena družbenega dogovora o oblikovanj u cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78) in na podlagi samoupravnega sporazuma o ugotovitvi in določitvi izhodiščnih in končnih cen m2 neto stanovanjske površine v stanovanjskih blokih v Turjaški ulici v Kočevju z dne 12. aktobra 1979 so
1.	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje,
2.	Izvršni svet Skupščine občine Kočevje,
3.	Občinski sindikalni svet Kočevje,
4.	Krajevna skupnost Kočevje — mesto,
5.	Samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje,
6.	Projektivni atelje Ljubljana,
7.	Ljubljanska banka, stanovanjsko komunalni banka, podružnica Kočevje,
8.	Podjetje za PTT promet, TOZD Kočevje in
9.	Splošno gradbeno podjetje. Zidar Kočevje
sprejeli
SKLEP
o končni ceni za m2 stanovanjske površine stanovanjskih objektov v Turjaški ulici v Kočevju
1
Končna prodajna cena za objekt Ali — A12 je 12.999,35 din za m2, za objekt B 5 — B 6 — C 7 je 13.517,55 din za m2, za objekt A 8 — A 9 — A 10 pa je 13.449,20 din za m2.
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Kočevje, dne 18. avgusta 1980.
Predsednik
izvršilnega odbora skupščine Stanovanjske skupnosti občine Kočevje
Alojz Eržen 1. r.
LAŠKO
1235.
Skupščina občine Laško je na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in 255. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. julija 1980 sprejela
ODLOK
o razdružitvi naselja Male Grahovše v naselje Male Grahovše in Leskovca
1. člen
Naselje Male Grahovše se razdruži v dve naselji z imenom Male Grahovše in Leskovca.
Ob razdružitvi naselja Male Grahovše preidejo v novo nastalo naselje Leskovca stavbe, ki nosijo oznako:
e
Male Grahovse št. 16, 17, 17/a, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25 in 26, v naselju Male Grahovše pa ostanejo stavbe, ki nosijo oznako Male Grahovše št. 1 do vključno št. 15.
2.	člen
Razdružitev naselja Male Grahovše in določitev širših območij naselij Male Grahovše in Leskovca se izvede v skladu z grafičnim prikazom delitve naselja Male Grahovše v naselji Male Grahovše in Leskovca, ki ga je izdelala Medobčinska geodetska
uprava v Celju. Grafični prikaz je sestavni del tega odloka.
1	3. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. julijem 1981.
St. 015-5/79
Laško, dne 25. julija 1980.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
1236.
Na podlagi določil 23. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti občine Laško za obdobje 1976—1980, ter resolucije o izvajanju družbenega plana občine Laško za obdobje 1976—1980 v letu 1980 sta zbor uporabnikov ter zbor izvajalcev skupščine Izobraževalne skupnosti občine Laško na svoji seji dne 19. aprila 1980 sprejela SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o uskladitvi
preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost
1. člen
Besedilo 3. in 4. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana Izobraževalne skupnosti občine Laško za srednjeročno obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 se spremeni tako, da se novo besedilo glasi:
‘ 4	Nominalna vrednost programa	Ocenjeni presežki	Združeno v 1. 1980	Prispevna stopnja
Enotni program	38.347	136	38.483	4,58
dopolnilni program	15.663	36	15.719	1,89
za vzajemnost	754		754	0,10
za skupne naložbe	1.316		1.316	0,17
	56.080	191	56.272	6,74
iz solidarnosti	1.088		1.088	
Skupaj	57.168	192	57.360	
Prispevna stopnja se izračuna na osnovi ocenjene mase BOD v višini 946.258 din, sprememba stopnje od 5,45 na 6,74 z obračunavanjem s 1. septembrom 1980. 2
2.	člen *
Ta dopolnitev aneksa velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1980 dalje.
LOGATEC
1237.
Na podlagi 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnostih ter samostojni seji družbenopolitičnega zbora dne 27. avgusta 1980 sprejela
SKLEP
o poimenovanju podružnične osnovne šole v Lazah
I
Podružnična osnovna šola Laze se poimenuje, tako da ima ime:
Podružnična osnovna šola »Partizanski kurirji« Laze	<
St. 174/80
Laško, dne 30. junija 1980.
Predsednik
skupščine Izobraževalne skupnosti občine Laško
Vlado Pipai, inž, L r.
II
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-5/80
Logatec, dne 28. avgusta 1980.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.-
1238.
Na podlagi 16. odstavka 1. člena, 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 28. avgusta 1980 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje varrooze pri čebelah v občini Logatec
1.	člen
Zaradi pojava varrooze pri čebelah na območju občine Logatec, v kraju Laze, se uvedejo naslednji ukrepi:
1.	prepoveduje se premik (promet), odtujevanje in nakup čebeljih družin, satje s čebeljo zalego, satnikov in panjev v tem območju, prevoz v to območje in iz tega na druga območja.
2.	lastnikom čebel na tem območju se prepove izdaja zdravstvenih spričeval za čebele.
3.	vse čebelnjake na tem območju je treba pregledati na varroozo. Stroški pregleda bremenijo posebni račun za zdravstveno varstvo živali pri Skupščini občine Logatec.
2.	člen
V slučaju pojava varrooze morajo lastniki čebel izvršiti obvezno zdravljenje čebel po navodilih veterinarske službe.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski upravni organ veterinarske inšpekcije.
4.	člen
Po 62. in 64. ter 65. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) se v primeru prekrška te odredbe kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din za prekršek posameznik, ki stori kakšno dejanje iz 62. in 64. člena citiranega zakona.
5.	člen
Ta odredba začno veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-9/80
Logatec, dne 29. avgusta 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec
Peter Petkovšek, inž. 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1239.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. julija 1980 sprejela ODLOK
o sprejemu urbanističnega reda naselja Šentvid pri Grobelnem
1.	člen	*
S tem odlokom se sprejme urbanistični red za naselje Šentvid pri Grobelnem, ki ga je po številko 19/78 v decembru 1978 izdelal Razvojni center Celje.
2.	člen
Urbanistični red vsebuje tekstualni del (ocena dosedanjega razvoja in zasnova bodočega razvoja) ter grafične priloge.
3.	člen
Urbanistični red je stalno na vpogled delovnim ljudem, občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gospodarstvo, finance in družbene službe Skupščine občine Šmarje pri Jelšah in v krajevni skupnosti Šentvid pri Grobelnem.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.	,
St. 350-7/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne П. avguste 1980.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
1240.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. julija 1980 sprejela
ODLOK
o sprejemu urbanističnega reda naselja Pristava pri Mestinju
1.	člen ]
S tem odlokom se sprejme urbanistični red za naselje Pristava pri Mestinju, ki ga je pod številko 20/78 v decembru 1978 izdelal Razvojni center Celje.
2.	člen
Urbanistični red vsebuje testualni del (ocena dosedanjega razvoja in zasnova bodočega razvoja) ter grafične priloge.
3.	člen
Urbanistični red je stalno na vpogled delovnim ljudem, občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gospodarstvo, finance in družbene službe Skupščine občine Šmarje pri Jelšah v krajevni skupnosti Pristava pri Mestinju.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 11. avgusta 1980.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
1241.
Na podlagi 9. člena zakona o regionalnem /prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. julija 1980 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1980 sprejela
ODLOK
o sprejemu prostorskega plana območja posebnega namena Kumrovec - Kozjansko
1.	člen
Sprejme se prostorski plan območja posebnega namena Kumrovec - Kozjansko, za del, ki zajema območje občine Šmarje pri Jelšah.
2.	člen
S prostorskim planom je v občini Šmarje pri Jelšah zajet v celoti južni del občine t. j. območje krajevnih skupnosti: Zagorje, Lesično, Kozje, Podsreda, Osredek (del), Bistrica ob Sotli, Polje ob Sotli, Buče, Virštanj, Podčetrtek — v osrednjem delu občine se meja prostorskega plana odcepi od vinogradniškega gričevja severno od Tinskega potoka v premi črti do meje KS Rog. Slatina — v tem delu so vključeni deli krajevnih skupnosti Zibika, Tinsko in Pristava — v nadaljnjem .poteku je v severnem delu občine vključeno območje krajevne skupnosti Rog.
3.	člen
S prostorskim planom območja posebnega namena Kumrovec — Kozjansko se usmerja prostorski razvoj, izgradnja naselij in organizacija funkcij v prostoru s ciljem, da se zaščitijo naravne in ustvarjene danosti v prostoru in da se bodoča izgradnja načrtuje v skladu s predvidenim družbenoekonomskim razvojem.
4.	člen	л
Bodoča namenska raba prostora v okviru tega prostorskega plana se bo izvajala skladno s smernicami tega odloka in gradiv, ki so jih izdelali Razvojni center Celje in Urbanistični institut SR Hrvatske iz Zagreba, t. j.:
knjiga	1 —	1.1.	določitev predmeta in namena naloge
		1.2.	definicija prostorske in časovne obsežnosti
knjiga	2 —	2.1.	naravne in antropogene fizične
			razmere
		2.1.1.	naravne geografske razmere
knjiga	3 —	2.1.2.	raba prostora iz ekoloških vidikov
		2.1.3.	antropogene fizične razmere
knjiga	4 —	2.2.	varstvo kulturnih spomenikov in okolja
		2.2.1.	spomeniška valorizacija
		,2.2.2.	naravovarstvena in krajinska
			valorizacija
knjiga	5 —	2.3.	geoprometni položaj, prometne razmere in ureditev
knjiga	6 —	2.4.	infrastrukturna ureditev In povezava s širšim prostorom
knjiga 7 —	2.5.	demografska komponenta razvoja
knjiga 8 —	2.6.	osnovne značilnosti gospodarskega razvoja
knjiga 9 —	2.7.	območje posebnega namena v širšem prostoru
	2.8.	•omrežje naselij
knjiga 10 —	3.0.	vloga in položaj turizma v splošnem gospodarskem razvoju območja (tč. 3. 1. do 3. 4.)
knjiga 11 —	3.5.	turistična valorizacija prostora, zmogljivosti in značilnosti turistične ponudbe
knjiga 12 —	4.0.	raziskava tržišča turističnega povpraševdnja
	5.0.	sinteza stanja
knjiga 13 —	6.0.	zasnova bodočega razvoja
knjiga 14 —	7.0.	kvantifikacija osnovnih elementov turistične ponudbe — zdra-viliško-turistični objekti in vsebina
	8.0.	izbor in smernice razvoja prioritetnih lokacij kot žarišč razvoja turizma obravnavanega območja
	9.0.	odraz novega koncepta turistične fizionomije na družbenoekonomski razvoj območja Kumrovec - Kozjansko
knjiga 15 —	10.0.	priporočila in predlogi za realizacijo plana
	11.0.	"načini urbanističnega urejanja naselij in območij
Grafične priloge:— lega v širšem prostoru
—	omrežje naselij — funkcije,	1 :25.000
—	razporeditev prebivalstva po
naseljih 1.2000,	1	: 25.000
—	varstvo kulturnih spomeni-
kov in okolja ter območij in spomenikov varstva narave	1	:25.000
—	prikaz površin po namenu	1	:25.000
—	načini urbanističnega urejanja	1	:25.000
—	prometno omrežje, 1:25.000
—	oskrba z vodo,	1 :25.000
—	energetsko omrežje, 1 :25.000
— PTT omrežje,	1	:25.000
—	razporeditev, sekundarnih in
terciarnih dejavnosti, število novih delovnih mest,	1	: 25.000
5.	člen	. v
Sestavni del tega prostorskega plana je priloga »Pogoji in določila za urejanje prostora«, povzeta iz gradiva navedenega v 4. členu, knjige 15 — poglavje 11.
6.	člen
Prostorski načrti — urbanistični in krajinski zazidalni ter ureditveni načrti na- območju, ki ga zajema prostorski plan, morajo biti izdelani v skladu s tem prostorskim planom. Izjema je le območje
Spominskega parka Trebče, ki se ureja skladno z določili odloka o splošni prepovedi graditve na območju Podsrede — Ti.sovca — Bistrice — Kunšperka s predvidenim osrednjim spominskim parkom Trebče (Uradni list SRS, št. 9/77).
7.	člen »
Javne razprave prostorskega plana območja posebnega namena Kumrovec - Kozjansko so se opravile po krajevnih skupnostih v mesecu decembru 1977.
8.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe občine Šmarje pri Jelšah.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 11. avgusta 1980.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
POPRAVEK
V odredbi o poimenovanju regionalne ceste Kamnik—Černivec—Gornji grad—Savinjska dolina (Uradni list SRS, št. 7-536/80 z dne 29. III. 1980) se besedilo vsebovano pod III spremeni tako, da se pravilno glasi:
»Pristojni upravni organ občinske skupščine izvrši določila te odredbe glede označitve te ceste skladno z določili zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71).«
Št. 34-20/79
Mozirje, dne 22. avgusta 1980.
Sekretar
Izvršnega sveta SO Mozirje
Stanislav Rozenstein, dipl. pr.- 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17-1090/80) se v 12. členu datum »1981« nadomesti z datumom »1982«.
Slovenske Konjice, dne 18. avgusta 1980.
Sekretariat Skupščine občine Slovenske Konjice
POPRAVEK
V	odloku o Izobešanju zastav v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17-1091/80) se 13. člen spremeni in se glasi:
Prekrški po tem odloku se kaznujejo po določbah II. poglavja zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16-144/74).
Slovenske Konjice, dne 18. avgusta 1980.
Sekretariat Skupščine občine Slovenske Konjice
POPRAVEK
V odloku Skupščine občine .Žalec o občinskih upravnih organih, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 17-1096/80 z dne 17. VII. 1980 se v uvbdnem delu številka 23/80 nadomesti s številko 14/80.
Organizator
Jožica Razgoršek 1. r.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1Z2-. odlok o določitvi najvlsjih ravni cen za električno
energijo	12,3
1223.	Odlok o določitvi najvišjili cen za dnevne informativne liste	1373
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1224.	Pravilnik o vrsti naprav za dezinsekcijo, dezinfek-
cijo in deratizacijo v skladiščih blaga rastlinskega izvora	1273
1225.	Pravilnik o zahtevani opremi in strokovni uspošob-
Ijcnosti delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo dezinsekcijo, dezinfekcijo ali deratizacijo tretjim osebam in o postopku pri opravljanlu tega dela	1275
1220. Navodilo za uveljavljanje regresa za mineralna gnojila v letu	isso	1277
1227. Dogovor o podaljšanju veljavnosti dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979	1277
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
.1228. Sklep o začasnem predmetniku osnovne šole za pripadnike drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti 1229. Sklep
1278
1278
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1230.	Odlok o priznanjih občine Brežice	1278
1231.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta staro mestno jedro Celje — Center SLO *1279
1232.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta »Severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem« (Grosuplje) 1279
1233.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta »Studenec
S 1 in S 2« (Grosuplje)	'	j28o
1234.	Sklep o končni ceni za m’ stanovanjske površine
stanovanjskih objektov	v	Turjaški	ulici v Kočevju 1280
1235.	Odlok o razdružitvi naselja Male Grahovše v naselje
Male Grahovše in	Leskovca	(Laško)	128O
1236.	Sklep o spremembah In dopolnitvah sklepa o uskla-
ditvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 Iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost (Laško)	128I
1237.	Sklep o poimenovanju podružnične osnovne Dole
v Lazah (Logatec)	128I
1238.	Odredba o ukrepih za preprečevanje varrooze pri
čebelah v občini Logatec	128I
1239.	Odlok o sprejemu urbanističnega reda naselja Šentvid pri Grohelncm	(Šmarje pri Jelšah)	1282
1240.	Odlok o sprejemu urbanističnega reda naselja Pristava pri Mestinju	1282
1241.	Odlok o sprejemu prostorskega plana območja posebnega namena Kumrovec — Kozjansko (Šmarje
pri Jelšah)	1293
— Popravek odredbe o poimenovanju regionalne ceste Kamnik—Černivec—Gornji grad—Savinjska dolina (Mozirje)	1294
— Popravek odloka o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice	1284
— Popravek odloka o Izobešanja zastav v občini Slovenske Konjice	1284
— Popravek odloka o občinskih upravnih organih (Žalec)	1284
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blbcr — Tiska tiskarn« Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gregorčičeva 27a. poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Ziro račun 60100-603 40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje, št. 421-1/72