PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 270 (0672) TRST, sobota, 17. novembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DOKUMENT CGIL, CISL IN UIL 0 KRIZI ENERGETSKIH VIROV Predlogi sindikatov vladi za novo energetsko politiko Poudarek na potrebi po razvoju jedrske energije ■ Polemika o nameravanih vladnih ukrepih za omejitev potrošnje bencina RIM, 16. — Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so pripravile obsežen dokument o energetski krizi v Italiji, ki vsebuje vrsto predlogov za njeno rešitev. Dokument naj bi bil za osnovo pogovorov, ki jih sindikati nameravajo imeti z vlado o tem vprašanju. Dokument, ki obsega 22 tipkanih strani, so že poslali vladi, istočasno pa so zahtevali srečanje z zainteresiranimi ministri za poglobitev posameznih točk. Sindikati najprej ugotavljajo, da Je nujno potrebno opraviti poglobljeno globalno analizo energetske politike ter že takoj v uvodu poudarjajo, da se mora državna politika glede energetskih virov premikati v smeri večjega razvoja jedrske sile. Treba je izdelati načrt, ki naj zajame celotno politiko energije in petroleja ter jo uskladi z vprašanji razvoja države in italijanskega Juga. Sindikati potrjujejo svoje nasprotovanje že izvedenemu zvišanju cen petrolejskih proizvodov ter že vnaprej zavračajo vsakršen nov povišek ter vsakršen poskus, da bi ga opravičevali s podražitvijo surovega petroleia. Podražitev je mogoče preorečiti z omejevanjem profitov in dobičkov petrolejskih skupin ter z odpravo njihove posredovalne funkcije. V tej zvezi sindikati poudariaio ‘ - ENI (državne petrolejske družbe), ki mora postati temeljni instrument politike, za katero se zavzemajo sindikati. Treba je tudi uskladiti javne instrumente s perspektivo jedrskega razvoja, in to predvsem z okrepitvijo dveh ustanov — CNEN in ENEL — ki že delujeta na tem področju. Dokument vsebuje nato artikulirane predloge glede posameznih e-nergetskih področij, kot so petrolej, naravni plini, jedrska proizvodnja, veda, trda goriva, endogeni hlapi in električna energija. V naslednjem poglavju dokument obravnava per-snektive morebitne omejitve dobave energetskih virov ter ugotavlja, da obstaja deiansko pomanjkanje samo na električnem sektorju. V primeru, da bi bile omejitve nujne, bi morale zadevati samo prosti čas in reklamo, ne pa družbenih potreb potrebo po okrepitvi vloge ............................ V OKVIRU PREISKAVE 0 LIGURSKIH PREVRATNIKIH ■ 1 ■ 1 * Pordenonskemu podkvestorju obvestilo o sodnem postopku Policijski funkcionar je osumljen, da je leta 1S69 prikril sodstvu pomembno dokazno gradivo o delovanju fašistov PADOVA, 16. — Nepričakovan razplet preiskave o genovski prevratniški skupini, ki je imela v Venetu svojo operativno centralo: državni pravdnik dr. Fais, ki vodi preiskavo, je poslal sporočilo o sodnem postopku pordenonskemu podkvestorju dr. Saveriu Molinu, ker ni obvestil sodstva o nekem prekršku. Dr. Molino je bil leta 1969, ko je bilo prevratniško delovanje padovsk'h fašistov na višku, načelnik političnega oddelka padov-ske k vesti re. Podobni sodni sporočili je dr. Fais poslal tudi podčastnikoma padovskega političnega oddelka. Kakšen je vzrok, da se je državni pravdnik odločil za tako strog ukrep? Vrniti se moramo štiri leta nazaj, ko je bila prevratniška dejavnost padovskih fašistov na višku in ko je v uradu rektorja padovske univerze dr. Opo-cherja počil peklenski stroj. Ker je bil politični oddelek preža nosi en, so preiskavo poverili načelniku letečega oddelka, komisarju Julianu, ki je kmalu prišel na sled črnim bombašem. Ob tem pa je dregnil v sršenovo gnezdo. Odvzeli so mu preiskavo in ga obtožili kršitve določil zakona o orožju in snodbu-janja k lažnivemu pričevanju. Julija 1971 je bil oproščen vseh obtožb, a prizivno sodišče v Benetkah je razveljavilo proces zaradi domnevne formalne nepravilnosti. Pre'skoval ni postopek za ponovni proces pa je še v teku. Preiskavo o fašističnih bombaših je prevzel dr. Molino, ki je 7. junija 1969 vdrl v stanovanje Eugenia Rizzata, bivšega fašističnega kolovodje in veznega člena med črnosrajčniki iz Ligurie in Veneta. V njegovem stanovanju je našel samokres in nekaj nabojev, zaradi česar ga je prijavil sodišču. V sili pa je pozabil na dosje, ki ga je našel med Rizzatovimi papirji. Res pa je, da gre za čudno amnezijo, saj je dr. Molino preslikal dokumente, vrnil originale Rizzatu. Fotokopije so od takrat ležale v Molinovem predalu do predvčerajšnjim, ko jih je našel sedanji načelnik padovskega letečega oddelka dr. Salomone in jih izročil dr. Faisu, ki doslej ni vedel ničesar o tej pomembni dokumentaciji. Za kaj gre? Gre za zveščka, v katerih je dolg seznam imen, istih imen, ki so na «proskripcijski listi», ki jo je dr. Porta Casucci izročil preiskovalcem. Kaže, da je seznama napisala ista roka, tako podobni sta si pisavi. Kot nameček je med tem gradivom še vrsta zelo zanimivih dokumentov in načrtov za prevratniško delovanje. Pozabljivost dr. Molina pa ne preseneča. Podoben dogodek se je pripetil tudi konec leta 1969. 10. decembra tega leta, dva dni pred pokolom v kmečki banki na Trgu Fontana, je neki moški kupil v trgovini v središču mesta štiri plastične torbe, v katere so atentatorji skrili peklenske stroje, ki so počili dva dni pozneje v Milanu in v Rimu. Po nekaj dneh se je prodajalka omenjene trgovine podala na kvesturo in obvestila o nakupu dr. Molina. Medtem ko so milanski policisti zasliševali Pinellija in lovili Valpredo, je dr. Molino spravil v predal podroben opis atentatorja. O njem ni črhnil besedice s sodniki, takoj pa je obvestil notranje ministrstvo. Kar zadeva preiskavo kaže, da dobro napreduje. «Naredili smo korak naprej,» je izjavil danes zjutraj dr. Fais po zasliševanju Sandra ^bolnišnice, šole. javni prevozi), niti ne družinskih in industrijskih. Glede razpoložljivosti petrolejskih proizvodov pa sindikati zavračajo vladno hipotezo o omejitvi dobave plinskega olja brez vzporednih o-mejitev bencina. Prav v zvezi z nameravanimi u-krepi za omejitev potrošnje bencina in drugih petrolejskih proizvodov se medtem — ob popolnem molku vladnih krogov — razvija polemična razprava, v katero je danes posegel tudi predsednik avtomobilskega kluba AGI Carpi De Resmini. Potem ko je poudaril, da je v prvi vrsti potrebna samo disciplina potrošnikov, je predsednik AGI glede nameravanih ukrepov postavil tri zahteve: norme morajo biti jasne. da bi onemogočili različna tolmačenja; ukrepi morajo biti začasni z določenim rokom: ne sme biti ' izjem. Najbolj bi namreč motilo av- j tomobiliste, ki bi bili primorani pustiti avto doma, videti običajne. privilegirance, kako se nemoteno vozijo. Carpi De Resmini se je izrekel tudi proti povišanju tarif avtocest ob nedeljah in proti podražitvi bencina. Podpredsednik CNEL Simoncini pa je poudaril, da so ukrepi za omejitev potrošnje bencina nujni, da pa jih je mogoče izvesti na tak način, da bi dosegli pozitivne rezultate na daljši rok ter s tem celo prispevali k spremembi mehanizmov razvoja. Tako bi morali prepričati avtomobiliste, da se poslužujejo javnih prevozov in da ne kupujejo avtomobilov in motorjev višjega razreda, ki porabijo več bencina in v veliki meri nrihajajo iz tujine. Pač pa se je Simoncini izrekel proti prepovedi prometa ob nedeljah in praznikih. Jugoslovansko-romunski pogovori zaključeni BEOGRAD, 16. — V Beogradu so se danes končali razgovori med predsednikoma mešanega jugoslovansko - romunskega odbora za gospodarsko sodelovanje, članom zveznega izvršnega sveta Dušanom Gli-gorijevičem in podpredsednikom romunskega ministrskega sveta Emilom Draganescom, o možnostih za nadaljnji razvoj gospodarskega in znanstveno - tehničnega sodelovanja Rampazza. Ni hotel povedati nič me(j Romunijo in Jugoslavijo. Mini-drugega. Omenil je le, da bo jutri stra sta ocenila, da je v pretekli zaslišal Eugenia Rizzata. dobi prišlo do razširitve gospodar- DRUCI DAN DELA MANJŠINSKE P0DK0NFERENCE Nadaljevanje razprave o narodnostnih manjšinah Izredno zanimiva in važna posega jugoslovanskih predstavnikov Jančiča in Jerija - Predstavnik italijanske unije Fusilli o jugoslovanskih irstavnih načelih ■ Številni posegi prisotnih znanstvenikov ■ Danes zaključna tiskovna konferenca Zanettija Izraelske vojne ujetnike je na letališču dočakala ministrska predsednica Met rova Drugi dan sestanka znanstvenega odbora za pripravo mednarodne konference o manjšinah je bil zanimiv, saj je v razpravo poseglo kar 23 znanstvenikov, tako da se je razvijala ves dan skoro brez presledka. Zanimivo in še zlasti važno za slovensko narodnostno skupnost pa je dejstvo, da je velika večina govornikov obravnavala pereča vprašanja nacionalnih manjšin in da so mnogi pri tem izhajali iz izkušenj in ugotovitev, ki so jih navedli v prvem dnevu zasedanja štirje predstavniki slovenske narodnostne skupnosti dr. šiškovič, dr. Lokar, dr. Štoka in Volk, ki so člani pripravljalnega odbora. Še zlasti pa je potrebno močno poudariti prispevek jugoslovanske delegacije, ki je s številnimi, in to zelo tehtnimi, posegi pravilno usmerila razpravo k obravnavanju nacionalnih manjšin. V tej zvezi sta bila še zlasti zanimiva in važna posega beograjskega znanstvenika Koče Jenčiča in ljubljanskega znanstvenika Janka Jerija. Iz navedenega lahko zaključimo, aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiKiiiiioiiiiiiiiiiiiiiii V TEKU PRIPRAVE NA MEDARABSKO KONFERENC» NA VRHU Z IZMENJAVO VOJNIH UJETNIKO V NAPETOST POSTOPOMA POPUŠČA da se je pripravljalni sestanek v bistvu pozitivno zaključil in da so na njem jasno prišla do izraza stališča o kompleksni obravnavi perečih vprašanj nacionalnih manjšin. Še zlasti pa je zanimivo, da je bilo mnogo govora o gospodarski in socialni komponenti nacionalno manjšinskega vprašanja, kar je bila sploh druga nič manj važna pozitivna plat te razprave. Seveda pa je bilo čutiti tudi nasprotne glasove, pa čeprav nekoliko potišane, ki so skušali speljati konferenco na pot abstraktnosti in vnašanja najrazličnejših vprašanj, ki z bistvom nimajo prave veze. Konferenco je otvoril predsednik Michele Zanetti, ki je ponovno podčrtal, da je nastala iz lokalne specifike v prepričanju, da lahko na ta način prispevajo k reševanju manjšinskih vprašanj tudi v drugih državah. Nato je govoril docent u-niverze v Salernu De Mauro, ki je zelo podrobno obrazložil sestavo jezikovnih skupin v Italiji. De Mauro je tudi poročal o delu parlameli tarnega urada o manjšinah, katerega so ustanovili na predlog poslancev Lizzerà (KPI) in Compagne (PRI). Sedaj je že mnogo razpoložljivega pripravljenega materiala. Avstrijec Veiter je bil mnenja, da so manjšinska vprašanja sedaj prišla že nekako v modo in nato navedel celo vrsto študij in raznih publikacij, ki po njegovem mnenju predstavljajo osnovo za proučevanje manjšinskih vprašanj. Šved Lunden je izhajal iz lastnih izkušenj in je Izraelske pobude za izmenjavo ujetnikov s Sirijo - Zajat: mirovna konferenca mora biti pod pokroviteljstvom svetovne organizacije KAIRO, 16. —- Tudi danes se je nadaljevala izmenjava izraelskih in egiptovskih vojnih ujetnikov. Egipčani sò osvobodili 27 Izraelcev, od katerih je bilo 19 ranjenih. Skupno je Kairo do sedaj osvobodil 54 Izraelcev. Iz Tel Aviva sta odleteli zjutraj dve letali z 250 egiptovskimi ujetniki in 40 ranjenci. V teku današnjega dne bi Izraelci morali osvoboditi kakih tisoč Egipčanov. S tem bi se število vojnih ujetnikov, ki so jih osvobodili Izraelci, povečalo na 1.500. Izraelska vlada je baje pri posebnem odposlancu OZN Robertu Gu-yerju sprožila vprašanje vojnih u- RIM, 16. — Kot se je zvedelo, se . gospodarskih odnosov med obema bo vlada verjetno sestala v pone- državama in da so posebno na deljek popoldne. Na dnevnem redu ! področju industrijske kooperacije bo baje izključno odobritev neka- ; realne možnosti za nadaljnji napre- terih sprememb v proračunu glede , dek in razširitev sodelovanja med deželnih skladov. I obema državama. skega sodelovanja in drugih oblik jetnikov, ki so v sirskih rokah. Ka- že, da so Sirci postavili tri pogoje za osvoboditev ujetih Izraelcev. Zahtevajo vrnitev trupel sirskih vojakov, ki so padli v zadnji vojni, dovoljenje za sirske civiliste, da se vrnejo na domove, ki so na pod- Po treh dneh pasivnega odpora v politehnični fakulteti so atenski študentje skušali korakati po mestu v sprevodu. Policija jih je razgnala s solzilnimi bombami. Na sliki: študenti in delavska mladina zahtevajo konec Papadopulosovega fašističnega režima. Poročilo o dogodkih na VIII. strani iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiio^iiKiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiirfiritiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnniiiiiiiiiiminiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiHiiiHHiHiiHiiiiiiiiiiib mednarodno konferenco o manjšinah je potekal v zelo živahni in odprti razpravi, v katero je Sindikalne zveze so objavile dokument s predlogi za novo energetsko politiko, ki bo v središču bodočega srečanja med vlado in sindikati. Sindikati dajejo vrsto predlogov za rešitev e-nergetske krize ter analizirajo tudi sedanji položaj in perspektive omejevanja dobave petrolejskih proizvodov. Izmenjava vojnih ujetnikov med Izraelom in Egiptom se nadaljuje brez zastojev. V Tel Avivu in Kairu poudarjajo dobro voljo obeh vlad in ugotavljajo, da bi popu- ščanje napetosti lahko kaj kmalu omogočilo sklicanje mednarodne mirovne konference, ki pa bi moral?, biti, kot je 'zjav.l Sadatov svetovalec Zajat, pod okriljem OZN. Drigi dan pripravljalnega sestanka znanstvene komisije za včeraj poseglo kar 23 članov znanstvenega in priprav'jalnega odbora. Velika večina se je izrekla, da je treba predvsem o-bravnavati vprašanja narodnostnih manjšin in mnogi so pri tem upoštevali poročilo predstavnikov slovenske manjšine o stanju Slovencev v Italiji. Še zlasti so bila zanimiva izvajanja jugoslovanskih predstavnikov ter mad njimi poročili prof. Jončiča in dr. Jerija. ročju, ki so ga zasedli Izraelci prejšnji mesec ter' priznanje statusa vojnih ujetnikov za palestinske gverilce, ki so jih Izraelci zajeli na sirski fronti. Kot piše telavivski dnevnik «Maariv» je Izrael že sprejel prvi dve zahtevi. Vojaški delegaciji Izraela in E-gipta se danes nista sestali. Med včerajšnjim pogovorom med generalom Jarivom in generalom Dže-masijem naj bi imeli prva posvetovanja o umiku nasprotujočih si čet na nove pozicije, ki naj bi bile po mnenju Izraelcev različne od sedanjih, različne pa tudi od tistih, ki so jih imeli 22. oktobra. Izraelski radio je označil včerajšnje srečanje kot neuradno. V Jeruzalemu tudi sodijo, da ne bodo zabeležili v izvajanju točke št. 2 sporazuma nobenega napredka, dokler ne bodo popolnoma rešili vprašanja izmenjave vojnih ujetnikov in zapore ožine Bab El Mandeb. V Kairu medtem poudarjajo, da je mir, čeprav počasi, čedalje bliže. Vedno bolj pogosto govorijo o umiku izraelskih čet v notranjost Sinaja do gorskih prehodov Mitla in Giddi, kar bi omogočilo Egiptu, da ponovno omogoči plovbo po Sueškem prekopu. Prost prehod naj bi imele tudi izraelske ladje. To bi omogočilo sklicanje mednarodne mirovne konference, za katero se bori predsednik Sadat ter dokončno reš:tev krize na Bližnjem vzhodu in dokončno ureditev družbeno - političnega položaja na tem področju. Opazovalci v Kairu proučujejo tudi izjavo izraelskega obrambnega ministra Dajana, ki je včeraj po povratku vojnih ujetnikov v Izrael rekel, da gre za prvo konkretno prijateljsko dejanje med Izraelom in Egiptom. Izrazil je tudi upanje, da bodo v bodoče reševali spore s pogajanji in ne s spopadom tankov in topov. Obenem skušajo v Egiptu minimizirati polemične izjave libijskega predsednika Gedafija, ki odločno zavrača vsak sporazum z Izraelci. V Kairu poudarjajo, da je previdna in umirjena politika predsednika Sadata dosegla mnogo uspehov z relativno majhnim krvnim davkom. Kar zadeva skorajšnjo medarab-sko konferenco na vrhu, ki bo 26. novembra v Alžiru kaže, da bodo na njej, kljub prvotnemu nasprotovanju in notranjim polemikam prisotne vse arabske države, ki bodo tako imele priložnost, da izrazijo svoje stališče o egiptovski zahtevi po mednarodni mirovni konferenci, ki mora zagotoviti vsem državam in ljudstvom na Bližnjem vzhodu, vključno Izraelu in Palestincem, pravico do samoodločbe in do ozemeljske suverenosti. V okviru priprav na medarabski vrh je sirski zunanji minister Kadam prispel v Kairo na uradni obisk. Kadam je prinesel predsedniku Sadatu osebno poslanico sirskega predsednika Asa-da. Med svojim bivanjem v Kairu se bo Kadam sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Fahnijem, s ka genciji, da mora biti mednarodna mirovna konferenca pod pokroviteljstvom OZN in ne pod pokroviteljstvom obeh velesil. Zajat ni hotel komentirati vesti, po katerih naj bi se pogovori med Izraelom in Egiptom začeli v Ženevi 9. decembra. Dodal je, da se bo egiptovska vlada o tem izrekla ko bo vsa zadeva nekoliko bolj jasna. Iz Poljske je odpotoval prvi oddelek poljskih oboroženih sil, ki ga bodo vključili v mirovne sile OZN na Bližnjem vzhodu. Gre za skupino padalcev VI. divizije. Skupno število poljskih vojekov v okviru mirovnih sil OZN se bo v prihodnjih dneh povečalo na 700 mož. Gedafi obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 16. — Na vabilo predsednika Jugoslavije Tita bo predsednik sveta poveljstva revolucije libijske arabske republike polkovnik Moamer El Gadafi uradno obiskal Jugoslavijo od 18. do 22. novembra. Kissinger spet v ZDA WASHINGTON, 16. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger se je popoldne vrnil v ZDA po 12-dnevnem potovanju po desetih bližnjevzhodnih in azijskih državah. Na svojem potovanju je odločno prispeval k uresničitvi premirja med Egiptom in Izraelom ter dosegel še večje zbli-žanje med Kitajsko in Združenimi državami. Ni mu uspelo prepričati A-rabcev, da bi ukinili embargo za izvoz petroleja v ZDA. Japonskim voditeljem je obljubil, da si bo prizadeval in da bo posredoval pri velikih mednarodnih petrolejskih družbah, da bi povečale kvoto surovega petroleja za Japonsko, ki ji v bližnji bodočnosti grozi popolna gospodarska paraliza spričo pomanjkanja nafte. Po svojem prihodu v Washington je Kissinger imel dolg telefonski pogovor s predsednikom Nixonom, ki je v Floridi, kjer bo preživel konec tedna. Zunanji minister se je nato sestal s sovjetskim veleposlanikom Dobrininom, zjutraj pa bo sklical najvišje vladne in vojaške predstavnike, katerim bo poročal o uspehih svojega potovanja. V torek bo imel o tem tiskovno konferenco. Iz krogov vladnih funkcionarjev, ki so spremljali Kissingerja na njegovem potovanju poročajo, da bo predsednik Nixon zelo verjetno poleti 1974 ponovno obiskal Sovjetsko zvezo. Okrepitev arabsko - izraelskega premirja naj bi po mnenju vladnih funkcionarjev, kaj kmalu privedlo do mirovnih pogajanj, zelo verjetno v Ženevi. Edino vprašanje je še datum, ki je tesno povezan s političnimi volitvami v Izraelu, ki terim bo proučil sedanji položaj na | bodo 31. decembra. Kaže, da je na Bližnjem vzhodu. Nekdanji egiptov- svojem potovanju v Pekingu Kissin- ski zunanji minister in sedanji o sebni svetovalec predsednika Sadata El Zajat je trenutno v Maroku, kjer je izjavil maroški tiskovni a- ger dosegel tudi skorajšnjo izmenjavo veleposlanikov, še zlasti po ameriški izjavi, da je Formoza le sestavni del Kitajske. jih navedli na prejšnjem zasedanju slovenski predstavniki. Nato je spregovoril Italijan Ardigò o nekaterih vprašanjih metode. Izredno zanimanje je vladalo za izvajanje jugoslovanskega predstavnika Koča Jončiča, ki se je strinjal z uvodno ugotovitvijo predsedujočega Zanettija, da predstavljajo nacionalne manjšine obogatitev in da je iz tega treba izhajati pri določanju vsebine. Jenčič je odločno izjavil, da je za ožjo vsebino, zato da se obravnava samo narodnostne manjšine, ker bi se drugače vse razvodenelo in ne bi ničesar poglobili. Jončič je bil proti, da se obravnava celo vprašanje socialno o-groženih skupin, kot so delavci - zamejci v evropskih državah, kar je prav gotovo važen problem, toda to vprašanje se zastavlja povsem drugače, drugi so uradi, ki o tem odločajo in tudi drugačna bi morala biti sestava znanstvene skupine. Dobršen del svojih izvajanj je Jončič nato posvetil kritiki stališč, ki so v razdobju med dvema svetovnima vojnama predvladala glede manjšinskega vprašanja v Društvu narodov, kar je izkoristil nacizem in fašizem. Takrat v resnici ni šlo toliko za skrb o manjšinah, temveč za strah pred Leninovim načelom o pravičnem odnosu do nacionalnih manjšin, ki je prišlo do izraza v dekretu o mi-u, ki ga je izdala oktobrska revolucija. Jončič je nato govoril o slabiču do nacionalnega vorašanja v stari in novi Jugoslaviji ter pod črtal, da se sedaj ne govori več o manjšinah temveč o narodnostih in to ne glede na število, saj zabeležijo velike razlike od 29 tisoč do milijona pripadnikov neke manjšine. Pri tem izhajajo iz marksističnega načela, da ne more biti svoboden narod, ki zatira druge narode in manjšine. Jončič je dejal, da ne morejo biti z vsem zadovoljni, toda splošni proces je zadovoljiv in to je tudi jugoslovanski prispevek k reševanju nacionalnih vprašanj in razvijanju pravnih odnosov na tem področju. Izhodišče pri reševanju manjšinskih vprašanj mora biti v notranjem pravu in iz njega k mednarodnemu. Treba je poleg tega izhajati iz gospodarskega in socialnega aspekta, ki je osnova za u-stvarjanje tudi kulturnih in drugih pravic. Jončič je dejal, da se strinja s pravilnim političnim pristopom glede sestave članov konference, tako da so izključili neofašiste, ki bi prav gotovo ničesar pozitivnega ne prispevali in da Jugoslavija zahteva, da se izključijo razne fašistične politične emigrantske organizacije. Obžaloval je, da se na konferenco niso povabili predstavniki vzhodnoevropskih držav, kjer so številne manjšine s specifičnimi rešitvami in s svojim pravnim sistemom. Jončič je nato predlagal, da se v Trstu zbere ustrezna dokumentacija ter da se konferenca pretvori v stalni organizem, kar je ocenil tudi kot pomemben prispevek Italije k nadaljnjemu reševanju odprtih vprašanj slovenske manjšine v Italiji. Po krajšem posegu Belgijca Ver-cantorena je spregovoril prof. tržaške univerze Udina, ki je predvsem ponovno podčrtal svojo zahtevo, da mora konferenca razpravljati o manjšinah ne pa ob prisotnosti manj- šin. Pri tem je zelo ostro polemiziral s predsedujočim Zanettijem in zahteval v bistvu omejevanje konference glede nacionalnih manjšin. član pripravljalnega odbora Colli j« bil mnenja, da je politično sodelovanje in politična prisotnost osnovna tudi za inanjšine ter da se pri tem prepleta z razrednim bojem. Obžaloval je veliko zamudo glede zakonske zaščite Slovencev in je bil mnenja, da je konferenca akt dobre volje. Prof. Briigel je bil mnenja, da evropski svet in OZN do sedaj nista nič učinkovitega naredila glede zaščite manjšine. Lyttle iz Velike Britanije je naštel zelo pisano podobo nacionalnih manjšin v Veliki Britaniji, njeno socialno in g-^nodr--sko obeležje ter ostre spore, do katerih prihaja. Predstavnik italijanske manjšine v Sloveniji Fusilli, kot je bil uradno predstavljen, je ugotovil, da je Jugoslavija v 30 letih bogatih izkušenj ustvarila svoj sistem, ki pa ga ni mogoče preprosto kopirati. Ta sistem temelji na samoupravi in omogoča državljanu, da upravlja samega sebe. Osnovne pravice so zaščitene v zvezni ustavi, toda republike in tudi občine določajo mnogo konkretnih podrobnosti. Tako lahko prihaja tudi do različnega načina glede zaščite manjšin. Italijanska unija se trudi, da bi za vso manjšino dosegla najboljše pogoje in je glede tega pričela s širšo razpravo. Fusilli se je zavzel za modeme o-blike zaščite manjšin in dejal da mora manjšina postati aktivni subjekt družbe, v kateri živi. Janko Jeri, član instituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, je podčrtal skupno sodbo glede vloge manjšin in nato dejal, da so bila petrebna desetletja za dosego prijateljskega sožitja med obema narod-nostima in državama. Večina sedaj sodi, da mora postati Trst mesto srečanj in miroljubnega delovanja, kar ustvarja novo kvaliteto. Jeri se je strinjal z izvajanji Zanettija o duhu helsinškega srečanja in o dokončnosti sedanjih obstoječih mejnih rešitev v Evropi. Jeri je nato obravnaval manjšinsko zaščito in podčrtal načelo, da mora večina nujno sprejeti dodatne obveznosti, ki gredo preko tako imenovane formalne enakopravnosti. Bistveno pa je tudi, da mora biti manjšina zares suveren polnopravni subjekt, ki meritorno soodloča v vseh fazah pri oblikovanju ukrepov za svojo dejansko narodnostno emancipacijo. Jer: se je izrekel proti izolaciji in ugotovil, da se lahko samo enakopravna manjšina konstruktivno odpira proti večini in tako žlahtni medsebojne stike. V tem okviru je še posebej poudaril nujnost nemotenih vez prizadete manjšine z matičnim narodom. Odločno je zavrnil teorijo o ugotavljanju manjšine ter podčrtal delovanje Instituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ki podrobno spremlja dogajanja in konkreten položaj slovenske manjšine v Italiji. V razpravo so nato še posegli koroški Slovenec prof. Prunč, prof. Bartole, prof. Barsaglia. Amerikanec prof. Goffman, jugoslovanski Madžar prof. Rehak, prof. Tramarolo in prof. Pizzorusso. Zelo zanimiva so bila izvajanja ljubljanskega geografa prof. Klemenčiča o odnosih med manjšino in prostorom, ko gre za nov proces in ko se nacionalno vprašanje zastavlja na nov način. Med zadnjimi sta spregovorila še Francoz Domenach in predstavnik jugo-slovenske albanske manjšine Zajmi. Pripravljalni sestanek znanstvene komisije se je včeraj nadaljeval v treh oziroma štirih pododborih, danes pa bo ob 16. uri tiskovna konferenca. Za sodelovanje med mesti na obalah Jadrana BEOGRAD, 16. — Zastopniki mest gornjega dela Jadrana so danes na sestanku na Reki sprejeli predlog stalne konference mest Jugoslavije za vzpostavitev sodelovanja z mesti na italijanski obali Jadrana. Ker so se za to sodelovanje že prej izrekla ostala mesta jugoslovanske obale, se pričakuie, da bo prvo srečanje zastopnil.ov mest obeh strani Jadrana marca prihodnjega leta v Splitu. Predvioeva se, da se bo tega srečanja udeležilo okrog 250 zastopnikov 70 mest z obeh strani Jadranskega morja. Po mišljenju zastopnikov mest gornjega dela Jadrana bi organizacijski odbor moral pripraviti in določiti teme za prvo srečanje. Sodi se, da bi bilo koristno, da bi se na tem sestanku razgovarjali o zaščiti človeškega okolja, posebno morja, ki je za turizem obeh sosednjih držav posebne važnosti. Sodi se nadalje, da se bodo na prvem sestanku v Splitu dogovorili ne le o sodelovanju na gospodarskem, temveč tudi na drugih področjih družbene dejavnosti. Reka je kandidirala za sedež stalnega tajništva srečanja jadranskih mest. S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA ODOBREN SKLEP 0 USTANOVITVI 8 OBČINSKIH OTROŠKIH VRTCEV Predviden novi slovenski otroški vrtec za mestno središče SINOČI V GLEDALIŠČU «VERDI» Tržaški občinski svet je na svoji sinočnji seji z večino glasov odobril predlog, ki ga je obrazložila odbornica Bennijeva, o ustanovitvi 8 novih občinskih otroških vrtcev. Za pet od teh vrtcev je že vse urejeno, za tri pa je treba še zagotoviti primerne prostore in osebje. Med slednje tri spada tudi nov slovenski otroški vrtec, ki bo verjetno nastanjen v Slovenskem dijaškem diomu. Odbornica Bennijeva je navedla statistične podatke o številu vpisanih otrok za lansko šolsko leto. V občinskih otroških vrtcih je bilo 'ani razpoložljivih 3965 mest v italijanskih sekcijah in 150 v slovenskih sekcijah, v o-troških vrtcih ONAJRC je bilo razpoložljivih 1430 mest. od teh 250 v iteli lanskih sekcijah in 470 v slovenskih sekcijah, v drugih vrtcih pa 3280 mest, cd teh 2085 v itali ianskih in 195 v slovenskih sekcijah. Občinska svetovalka Zorzinijeva (KPD je poudarila pedagoški in socialni pomen otroških vrtcev ter nujnost novih šolskih gradenj in večje skrbi za zadostno število snosobnega osebja. Prikazala je tudi obstoječe stanje in potrebe. Odbornik dr. Dolhar je izrazil zadovoljstvo zaradt ustanovitve novih vrtcev, zlasti slovenskega vrtca v mestu samem, in je poudaril, da to spada v okvir upravno političnega sporazuma levosredinske u-prave. Svetovalec Fabiani (KD) je med drugim priporočil, naj bi občinska uprava poskrbela za izpopolnjevalne tečaje za učno in pomožno osebje, kar je zahtevala tudi svetovalka Burlova CKFI). Občinski svet je odobril vrsto raznih sklepov, med katerimi so tudi nekatere spremembe v sestavi rajonskih konzult. Tako bo v rajonski koozulti za vzhodni Kras Marjan Kralj (KPD nadomestil Josipa Žagarja., v rajonski konzul-ti pri Sv. Ivanu pa bo Duško U-dovič nadomestil Loredano Basso por. Dionisi 1KPI). Z večino glasov je bil odobren tudj predlog, da se občinskemu podjetju ACEGAT dovoli prevzem predujma za kritje nujnih izdatkov. Tako bo zadolžitev ACEGAT dosegla 13,8 milijarde lir. misli in želji Slovenske narodne skupnosti ter vsega demokratičnega prebivalstva in da bo temeljito obravnaval probleme, ki zadevajo predvsem slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Izvršni odbor je izrazil začudenje, ker v priprav-Ijalnem odboru ni zastopana z večjim številom svojih predstavnikov goriška pokrajina ter je hkrati izrazil nezadovoljstvo, ker se bo videmska pokrajina udeležila kongresa le kot opazovalka, čeprav je znano, da je problem slovenske narodnostne skupnosti zelo pereč prav v tej pokrajini in da terja čimprejšnjo pravično rešitev. Slovenska skupnost pozdravlja znanstvenike ter člane pripravljalnega od-bora. ki so se zbrali v četrtek na Tržaškem in jim želi, da bi uspešno opravili svoje delo. Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na zadnji seji obravnaval tudi organizacije zahtevale naj se zemlja v Osapski dolini vrne lastnikom in naj se takoj prekličejo razlastitveni ukrepi ne glede na objekte, ki naj bi jih zgradili v tej dolini. Slovenska skupnost poudarja, da je treba Osapsko dolino ovrednotiti, saj tu obstajajo odlični pogoji za razvoj vrtnarstva. Varljivo je pričakovati v nedogled, da bi namesto «Vincorja» postavili kake druge industrijske objekte, o katerih danes ni niti duha ne sluha. Slovenska skupnost ponovno po-u d ar ja, da je proti vsakemu razlaščanju, ker se na ta način izpodkopavajo slovenski narodni temelji. LEPA IZVEDBA «PRODANE NEVESTE» Z ANSAMBLOM ZAGREBŠKE OPERE Številni in topli aplavzi občinstva or/iestru, solistom, zboru in plesalcem tudi med prizori in zlasti po zaključni sceni - Pevsko in igralsko lepe kreacije Mirke Klarič, Franja Paulika, Franju Petrušanca in drugih • Vladni komisar prefekt Di Lorenzo je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega častnika belgijskega konzula - - - ------------- ------- —----------- v Trstu Fulvia Anzellotti- druge pereče probleme, pri čemer ja, ki ga je spremljal bivši konzul je ugotovil, kako so vse slovenske | dr. inž. Francesco Faccanoni. .............................................................................................iiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnlllillliiiiniiiiiimilliilin« Barvitost, ljudskost, domačnostno igriva prisrčnost in sproščenost slovanske folklore in melodičnosti so vnesle sinoči v gledališče Verdi neobičajno vzdušje, neobičajno za am-bient, ki je sicer odličen poznavalec klasičnega opernega repertoarja in tudi vse bolj odprt za sodobno snovanje na področju operne dejavnosti, ki pa je vendarle še vedno malo seznanjen s slovansko operno ustvarjalnostjo z izjemo ruske, ko-likoi sodijo Boris, Igor in druga dela tudi že v operno klasiko. «Prodana nevesta» je za velik del tradicionalnih obiskovalcev Verdija predstavljala dejansko novost, saj je ta biser Smetanove operne ustvarjalnosti bil doslej v gledališču Verdi na repertoarju le enkrat (v letu 1949), pa tudi sicer še ni dobil ustreznega mesta v repertoarjih italijanskih gledališč, čeprav je obšel DELO DEŽELNIH ORGANOV Deželni obračun in proračun v obravnavi prve komisije Deželna dokumenta so orisali predsednik deželnega odbora Camelli ter odbornika Coloni in De Carli Prva komisija deželnega sveta, ki tovanje večletnih proračunov, ki naj i io C ocf o 1 rt r-\r>r\A\ «»«J _________________“ . i.____ ________1 Poročilo s seje Slovenske skupnosti se je sestala predvčerajšnjim pod predsedstvom prof. Ribezzija, je začela s proučevanjem deželnega proračuna za finančno leto 1974 ter obračuna za leto 1972. Seje so se udeležili tudi predsednik deželnega odbora Comelli, odbornik za finance Coloni in odbornik za načrtovanje ter proračun De Carli, ki so komisiji orisali dva pomembna zakonska osnutka. Coloni je po kratki obrazložitvi obračuna za finančno leto 1972 orisal glavne smernice proračuna, o katerem je takoj na začetku dejal, da ne more v celoti odražati programske opredelitve, kakršno je napovedal predsednik deželnega odbora, v kolikor gre za programsko delo, ki je bilo izvršeno le v nekaj mesecih. Gre zato za «prehodni proračun», . je dejal Coloni, čeprav uvaja nekatere novosti. Vsa prizadevanja so v tem okviru uperjena v osredotočsoje razpoložljivih sredstev v nekatere 'pomembnejše' Ob pripravljalnem sestanku za kongres evropskih narodnih manj-*#ln, ki bo maja prihodnjega, leta v Trstu je izvršni odbor Slovenske skupnosti izrazil upanje, da bo kon- I posege. Poleg tega se s tem pro-gres dejansko ustrezal prvotni za- 1 računom ustvarjajo pogoji za načr- Milil tlllllllHIlilllllllinillllllllllllllllllllltfllitlltMiillitilMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIItllt Hill lllllllllllllllllliiillllllllllll NA ODKRITJU SPOMENIKA-GROBNICE V GONARSU Jugoslovansko delegacijo bo vodil član zveznega IS V Sansepolcru bodo spomenik padlim Jugoslovanom odkrili 16. decembra Včeraj se je mudila v našemu mestu pomočnica jugoslovanskega zveznega sekretarja za delo in socialno politiko Nevenka Novakovič, ki se je vračala iz Rima, kjer se odpeljale v času okupacije v tabo je kot šef jugoslovanske delegacije za postavitev spomenikov Jugoslovanom, ki so v času druge svetovno vojne padli ali umrli na ozemlju Italije, dogovarjala z ustreznimi italijanskimi oblastmi o formalnostih v zvezi z odkritjem spomenikov — grobnic v Gonarsu in Sansepolcru. Kakor smo ob času že poročali, bo odkritje spomenika — grobnice v Gonarsu, kjer je bilo v letih 1941-1943 fašistično koncentracijsko taborišče, v katerem je umrlo več kot 400 slovenskih internirancev, drugo nedeljo prihodnjega meseca, to se pravi 9. decembra 1973. Svečanosti bo, kot smo zvedeli, prisostvovala jugoslovanska delegacija, ki jo bo vodil član zveznega izvršnega sveta. Temu ustrezna bo tudi delegacija rimskih oblasti, ki so v sedanjem primeru pokazale vso dobro voljo in zavzetost, da se prekopu posmrtnih ostankov in odkritju spomenika da svečan značaj. Na sedanjem dogovarjanju v Rimu je prišlo do manjših korektur seznama žrtev, kajti posebno pomanjkljiv je seznam pogrešanih. Kakor nam je povedala pomočnica zveznega sekretarja Nevenka Novakovič, so jugoslovanski delegaciji šli v Rimu in v Gonarsu na roko in pokazali veliko razumevanje, posebno velja to za župana Gonarsa Tosa. Idejni načrt za spomenik — grobnico v Gonarsu je napravil beograjski kipar Miodrag Živkovič, profesor na beograjski likovni akademiji in znan jugoslovanski kipar, ki je napravil tudi spomenik padlim na Sutjeski. Spomenik padlim, umrlim in pogrešanim jugoslovanskim državljanom v Sansepolcru pa bodo odkrili teden dni pozneje, torej 16. decembra letos. Tudi glede te svečanosti so se v Rimu dogovorili, da bo na enaki ra/i.’’ kot tista v Gonarsu, to se pravi, da bo jugoslovansko delegacijo na odkritju vodil član zveznega izvršnega sveta, čemur ustrezno bo sestavljena tudi italijanska delegacija. V Sansepolcru, kakih 30 km od Arezza, bodo odkrili spomenik stotinam ju goslovanskih državljanov, ki so umrli v taborišču Renicci ter v drugih taboriščih srednje Italije ali padli kot borci partizanskih brigad. Gre za stotine Slovencev, Hrvatov, Črnogorcev in drugih Jugoslovanov, ki so jih italijanske fašistične oblasti rišča aii v zapore in so se nato po razpadu italijanske vojske v septembru 1943 ali po izpustitvi iz zaporov priključili italijanskim partizanskim formacijam, v nekaterih primerih pa celo sami formirali partizanske grupe. Načrt za spomenik v Sansepolcru je izdelal jugoslovanski kipar Jovan Kratohvil. bi predvideli načrtovano uporabo vseh razpoložljivih finančnih zmogljivosti. Coloni je nato poudaril, da so pri izdelavi proračuna za prihodnje finančno leto v prvi vrsti upoštevali vprašanje omejitve tekočih stroškov in so v ta namen znižali splošne izdatke z 8,83 odst. na 8,17 odst. Nasprotno pa so se predvideni izdatki za splošno družbeno porabo zvišali za eno milijardo in 200 tisoč lir. Coloni se je nato zadržal pri vprašanju novih investicij ter glede tega dejal, da novi proračun predvideva vsaj v poskusni fazi uresničevanje koordinacije pri uporabi finančnih sredstev, kar bi pripomoglo tudi k postopnemu zmanjševanju pasive. Kar zadeva skupni sklad, ki je namenjen novim pobudam, je odbornik za finance dejal, da- ga bodo uporabili za vrsto posegov, ki so jih sicer začeli že v preteklosti, a jih bodo sedaj-obnovili. O strukturi in obsegu deželnega proračuna je nato spregovoril odbornik za načrtovanje ter podpredsednik deželnega odbora De Carli, ki se je o proračunu v splošnem ugodno izrekel. Glede izdatkov je dejal, da obsegajo 31,6 milijarde tekočih stroškov, kar predstavlja 35 odstotkov vseh izdatkov ter 58,3 milijarde lir za razne investicije, kar predstavlja 65 odstotkov. To razmerje jasno dokazuje produktivisti-čen značaj in usmeritev proračuna in odpira velike možnosti za resno in uspešno delo deželne uprave. O-benem je odbornik izjavil, da odpira ta usmeritev proračuna, ki predvideva zadrževanje tekočih stroškov, nove možnosti za zagotovitev zadostne finančne zmogljivosti tudi za bodoči večletni proračun. Potem ko je omenil vse možne vire finansiranja za omenjeni večletni proračun, je De Carli obravnaval povezavo med deželnim proračunom in splošnim položajem v državi. Ob tem je dejal, da dežela lahko s pametnimi investicijskimi posegi zaustavi inflacijski pritisk, ne da bi pri tem trpela produkcijska zmogljivost. De Carli je svoj poseg zaključil s trditvijo, da bo llll»lllllllll različen za različne blagovne sektorje in bo znašal od 10 do 30 od stotkov. Na ta način bo predvsem olajšano konkurenčno blago, medtem ko bodo težje breme nosili tisti sektorji, ki sedaj nimajo hujše konkurence. # V preteklem oktobru je prefektura odredila na podlagi čl. 91 cestnoprometnega zakonika odvzem 16 vozniških dovoljenj osebam, ki so za krivile hude prometne nesreče s smrtnimi izidi. Dve dovoljenji so odvzeli zaradi večkratnih kršitev za kona, tri pa zaradi nesposobnosti voznikov. Prefektura je nadalje za časno odvzela 25 dovoljenj avtomobilistom, ki se niso javili na ponovnem izpitu. V univerzitetni kliniki tržaške psihiatrične bolnišnice je včeraj 54-letmi Remigio Kautschitsch iz Ul. Bdasoletto 10, ki se je že nekaj dni zdravil v omenjeni bolnišnici, napravil samomor. Kautschitsch je poskusil samomor že preteklo sredo, ko se je pognal pod avtobus, vendar mu ta usoden korak ni u-spel. žal se mu je to posrečilo včeraj zjutraj. Izrabil je ugoden trenutek ter se pognal skozi okno drugega nadstropja.! •''Ril j,e pr; pri. či mrtev. MLADINSKI KROŽEK Trst Ulica Ginnastica It. 72 priredi danes ob 19.30 ples. Vljudno vabljeni UMOVANJE V BOHINJU Potovalni urad «Aurora» organizira 5-dnevno zimovanje v Bohinju (hotel Zlatorog), in sicer od nedelje, 30. decembra 1973 do četrtka, 3. januarja 1974. Cena zimovanja je 42.000 lir, v kar je všteto: L Vožnja z avtobusom iz Trsta v Bohinj in nazaj. 2. Usluge polnega penziona od kosila prvega dne do kosila petega dne. 3. Silvestrska večerja. 4. Prevozi z avtobusom od hotela do žičnice na Vogel in neomejeno število voženj na vlečnicah in sedežnicah na Voglu. 5. Spremstvo. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone št. 4, telef. 29243. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 17. novembra LJUBA Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.33 — Dolžina dneva 9.26 — Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 12.45. Jutri, NEDELJA, 18. novembra MILKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,9 stopinje, najnižja 11,1, ob 19. uri 11,9 stopinje, zračni pritisk 1012,7 mb rahlo narašča, veter 3 km na uro jugovzhodni, vlaga 80-odstotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 14 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. novembra 1973 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 44-letni Alojz Bo- gateč. 73-letna Alojzija Žerjal por. Gec., 51-letni Ferruccio Pecenco, 68-letni Umberto Zanghi, 84-letna Armida Buttinasca vd. Pertot, 73-let-na Albina Rom, 2 dni star Gabriele Blasutto, 77-letna Giuliana Malalan vd. Carli, 72-letna Nerina Wranit-zky por. Cameri, 73-Ietai Giuseppe Baici, 72-letni Sante Fogato in 68-letna Maria Zora Fonovich por. Pa-temuosto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davar Ul. Bemini 4; A. Castoro, Ul. vana 11; Sponza, Ul. Montorsino (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12: Centa Ul. Rossetti 33; Alla Madonna Mare, Largo Piave 2; Sant’An Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). Kino «La Cappella Underground» predvaja ob 19. in 21. uri «Il tagliagole». Režija Claude Chabrol. Igrata Sté-phane Audran in Jean Vanne. Francoski film (1971) Nazionale 16.00 «Ordine da Berlino: Vincere o mcrire». Excelsior 16.00 «L’ultima chance». Barvni film. Fabio Testi, Ursula Andress. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Sepolta viva», barvni film. Agostina Belli, Maurizio Bonuglia. Fenice 15.00 «Rugantino fa l’amore con Rosetta». Barvni film z Adrianom Celentanom in Claudio Mori. Eden 16.00 «Storia di una monaca di clausura». Catherine Spaak, Suzy Rendali in Eleonora Giorgi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno. Aurora 16.30 «La polizia incrimina la legge assolve». Barvni film. Capitol 16.30 «Robinson Crosue». Barvni film. Cristallo 16.30 ... e tutto in biglietti da piccolo taglio». Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «n grande valzer». Barvni film s Borštom Bucholzem. Filodrammatico 16.30 «Rivelazione di uno psichiatra sul mondo perverso del sesso». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Ultimo tango a Za-garol». Barvni film. Franco Franchi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Un corpo da possedere». Igra Maria Schneider. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Capitan Jack». Barvni film. Charles Bronson. Astra 16.30 «Anche gli angeli mangiano fagioli». Barvni film. G. Gemma, B. Spencer. Radio 16.00 «Il conte di Montecristo». Ariston 15.00—21.30 «Quella strega di Pippi calzelunghe». Barvni film. Abbazia 16.00 «Tarzan e la pantera nera». Barvni film. S. Hawkes. Razstave Galerija «Tommaseo», Ul. Canal piccolo 2: do 21. t.m. razstavlja Vito Timnel. V Tržaški knjigami. Ul. sv. Fran čiška 20: do 30. t.m. razstavlja olja Pavle Zamar iz Pirana. V Galeriji Loža v Kopru, Titov trg 4: do 30. t.m. razstavlja Štefan Planinc. V galeriji «La Lanterna», Ul. sv. Nikolaja 6: razstava grafike Salvadorja Dalija. V galeriji Cartesius bo danes ob 13. uri odprl razstavo malih kipov in risb tržaški kipar Ugo Cara. Razstava bo trajala mesec dni. Danes- > bo v galeriji Tergeste • v. Ul.' Battisti odprl razstavo slikar Armando Cucchi. Razstava bo trajala do konca meseca. • tr ti v .J N’I ; ’ • (fT V t V občinski galeriji razstavlja slikar Enzo Navarra. Razstava bo trajala do 23. t. m. Slovenski klub vas vabi v torek, 20. t. m., ob 20.30 na predavanje urednika RTV Ljubljana Draga Košmrlj'a: BLIŽNJI VZHOD -GORDIJSKI VOZEL MIRU Na zanimivo predavanje o stanju na Bližnjem vzhodu, vzrokih in posledicah izraelsko - arabske vojne ter petrolejski krizi toplo vabljeni! Mali oglasi DRUŽINA kupi hišo z vrtom v okolici. Plačilo v gotovini. Telefonirati 815569. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V okviru mladinskih torkov GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Ben Minoli — Herbert Griin VILINČEK Z LUNE Scena : Tomaž Kržišnik Kostumi: Marija Robijeva Koreograf: Jaka Hafner Glasba: Urban Koder Redakcija besedila: Dominik Smole Režija: MILE KORUN V torek, 20. novembra ob 15.30 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom France Bevk — Boris Grabnar KAPLAN MARTIN ČEDERMAC (Dramatizacija) Scena Edvard Zajec Kostumi Marija Vidau Glasba Ivan Mignozzi Režija Mario Uršič V petek, 23. novembra ob 21. uri ABONMA RED A — premierski Po premieri slovesnost ob 40-let-nici gledališkega dela dramskega igralca Staneta Raztresena Gledališča KULTURNI DOM V torek, 20. t.m. ob 15.30 B. Minoli —- H. Griin «Vilinček z lune». Gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane. V petek, 23. t.m. ob 21. uri F. Bevk — B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac» (Abonma red A — premierski). Ponovitve: v soboto, 24. t.m. ob 21. uri (Abonma red B); v sredo, 28. t.m. ob 20.30 (Abonma red D -r-mladinski v sredo). OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Operna sezona 1973-74 Danes ob 18. uri ponovitev Verdijeve opere «Macbeth». — Dirigent Gian-andrea Gavazzeni. Jutri, ob 16.00 ponovitev Smetanove opere «Prodana nevesta». Gostuje zagrebško gledališče. Dirigent Nikša Bareza, režija Petar šar-čevič. Orkester, zbor in balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Za- greba.,, j-j ., Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). POLITEAMA ROSSETTI Do 18. novembra (ob delavnikih ob 21. uri, ob praznikih ob 15.30) i-gralska skupina Tina Buazzellija s komedijo Itala Sveva «Pomladitev» (La rigenerazione). Abonmajska predstava. Od 20. do 25. novembra izvenabon-majska predstava dela Maurizia Costanza «E tu che fai qui?» Režija Vita Molinarija, v glavnih vlogah Lauretta Masiero in Renzo Monta-gnani. AVDITORIJ Do nedelje, 18. t. m. bo Vittorio Gassman predstavil v okviru revije «Teatro oggi» skupno s Claudio Gian-notti in Francom Giacobinijem «Il trasloco». Pri osrednji blagajni v Pasaži ProtU (tel. 36372, 38547) so na razpolago abonmaji za 10 predstav «Teatro oggi», medtem ko so od včeraj na razpolago abonmaji za 5 predstav po lastni izbiri. Prispevki V počastitev spomina pok. strica Rudolfa Husuja in tete Olimpije darujeta Snežka in Sergij Cesar 20.000 lir za ŠD Bor — + — Z žalostnim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi sin, oče in brat ALOJZ BOGATEČ Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 18. novembra ob 14.30 iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči: mati, sestra z družino, hčeri ter drugo sorodstvo Sv. Križ, 17. novembra 1973 Družine Lozar in Tence se pridružujejo žalovanju. Žalovanju se pridružujejo prijatelji Drago, Rudi, Tiberio, Ciano, Danilo, Pino, Ančko, Srečko Sedmak, Srečko Tretjak in Gucrino. + Dne 16. novembra je preminila naša draga ALOJZIJA GEC roj. ŽERJAL Pogreb bo danes, 17. novembra ob 15.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo mož ALOJZ, sin MARIO, sestra JOSIPINA ter drugi sorodniki Trst, 17. novembra 1973 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C GORIŠKI DNEVNIK DREVI V SOSCEVI HIŠI NA PROSEKU Koncert ob 50-letnici delovanja V industrijskih obratih vTržiču Franca Kapuna in Ninija Ukmarja je zaposlenih nad 10.000 ljudi Na sporedu je nastop proseške godbe na pihala in pevskega zbora «Vasilij Mirk» Drevi bo godba na pihala s Proseka v Prosvetnem domu (Soščeva hiša) priredila koncert, na katerem bo sodeloval tudi domači pevski zbor «Vasilij Mirk». S tem koncertom bo godba slavila 50. letnico delovanja dveh članov: Franca Kapuna in Ninita Ukmarja. Nini Ukmar se je rodil na Proseku 10.5.1907. Še kot mladenič je čutil nagnjenost h glasbi in zato se je že leta 1921 priključil prose-škemu orkestru, katerega je vodil Ivan Rebula. Dvakrat tedensko pa je zahajal študirat teorijo k Ivanu Lavrenčiču, kateremu je plačeval 2 liri na teden. Pri orkestru se je učil kontrabas in baterijo. Leta 1923 je prestopil k proseški godbi in začel igrati bas. Kot vsak začetnik je tudi Nini moral precej vaditi. Večkrat je cele večere pihal v svoj bas, saj visoki «fa» in Nini Ukmar nizki «do» je bilo težko zadet. Toda ljubezen in veselje do glasbe sta pomagala Ninitu premagati vse težave. Kasneje je začel igrati boben in činelke ter celo popravljal instrumente. Nini ima precej lepih in grdih spominov. Med najlepšimi spomini prišteva vse tri obletnice godbe. Zelo lepe spomine ima tudi, ko je godba igrala na plesih po raznih vaseh na Krasu. V spominu mu je ostalo leto 1948, ko so v Gabrovcu še prirejali «Majnico». «Takrat», pravi Nini, «smo morali v Gabrovec kar štiri nedelje zaporedoma, saj je vsako nedeljo deževalo in so organizatorji morali odlagati vaški praznik, ki na žalost sedaj ga ne organizirajo več.» Med najgršimi trenutki, ki so ostali Ninitu v spominu, je dogodek, ki se je pripetil pred petdesetimi leti. Proseška godba je igrala na prazniku gasilcev v Sežani. Med dlrugim je zaigrala tudi koračnico «Slovenec in Hrvat». Pridrveli so fašisti in razgnali godbo po... njihovem načinu. Žalostno se Nini spominja tudi trenutka, ko se je moral, pred tremi leti, iz zdravstvenih razlogov posloviti od godbe. «Zelo težko mi je bilo zapustiti, nisem in nisem se moral odločiti, toda zdravje mi ni dopuščalo, da bi nadaljeval. Sprijazniti sem se moral z dejstvom, da moram kljub dobri volji in ljubezni do godbe, nehati. Zato sem ob priliki nepričakovanega priznanja nad vse ganjen in niman besede, da bi se lahko zahvalil vsem članom godbe. Sam ne vem, če sem si to priznanje res zaslužil», je zaključil Nini Ukmar, kateremu se je orosilo oko. Tedaj smo razumeli, da je človeku res težko zapustiti stvar, ki ljubi oziroma ima v krvi. Toda zavedati se je treba, da, dragi Nini, zdravje je največji zaklad, ki ga ima človek. Franc Kapun se je rodil na Proseku 16. 7. 1908. Bilo mu je 12 let, ko se je začel učiti glasbe oziroma violine in klarineta v takratni «Taj-čevi hiši» na Proseku. Igral je tudi pri proseškem orkestru in sicer kontrabas. Leta 1923 je pristopil k proseški godbi in začel igrati klarinet. Bil je marljiv in aktiven god benik. Temu priča dogodek iz leta 1945. Dan po osvoboditvi, ko se je Za novo šolo na Kolon ji vrnil v domačo vas, je takoj organiziral in spravil skupaj godbo, da je igrala na pogrebu 71 padlih partizanov in naslednjega dne 15 civilistov. To je bil prvi nastop proseške godbe po osvoboditvi in hkrati obuditev godbene dejavnosti na Proseku. Zaradi organizacijskega smisla in treznega presojanja je bil izvoljen za predsednika godbe in obdržal to funkcijo do leta 1950. Če proseška godba obstaja še danes, ima Franc nedvomno velike zasluge. Priznati je treba, da je vso požrtvovalnost in godbeno znanje posvetil temu, da je učil šest domačih mladincev, ki so danes stebri godbe. To so Slavko Luxa, Drago Ukmar, Cveto Ukmar, Slavko Kalc, Dino Tercic in Josip Cibic. Ko se je Franc moral odpovedati klarinetu, mu je bilo težko, toda godbe ni zapustil; prijel je za činelke in večkrat tudi za boben. Še danes Franc krepko koraka in maha s svojimi činelkami v vrstah prosaške godbe. Ob današnjem jubileju se tudi Franc spominja lepih in grdih časov. Med najgršimi prišteva dogodek, ki se je pripetil v Temnici na Krasu. «Med igranjem so pridrveli fašisti in zahtevali naj jim zaigramo kakšno njihovo himno. Mi pa smo zaigrali veselo koračnico, ki jim je bila všeč, saj so nam ob koncu, namesto, da bi nam razbili instrumente, kot so nam zagrozili, celo ploskali. Razumljivo je, dp niso razumeli popolnoma nič, saj so imeli zelo slabo glasbeno... vzgojo». Najlepši spomin pa se nanaša na 50-letnico godbe, «čeprav nam je vreme nekoliko nagajalo, je to bila lepa in edinstvena prireditev, ki je privabila na Prosek lepo število ljudi. Ob tej priliki smo tudi prvič odlikovali našega najstarejšega člana pok. Ivana Daneva, za 50-letnico delovanja. Danes sem tega priznanja deležen tudi jaz in zato sem ganjen in hkrati vesel, da sem dočakal tako visok jubilej. Voščilo, ki ga lahko izrekam godbi je, da bi vključila v svojo sredo čim več mladih sil, zato pozivam mladino, naj se vključi v godbo, saj bodočnost godbe je v mladih, čeprav je treba priznati, da tudi... starejši smo zvesti godbi. Temu pričajo priznanja za dolgoletno delovanje in seveda želim, da bi jih godba poklanjala še dolgo let in obenem proslavljala še mnogo jubilejev in obletnic delovanja». Bruno Rupel !■............. Franc Kapun GLEDE DEJAVNOSTI PREDSEDNIKA K0NZULTE Odgovor šentjakobske KPI na kritike demokristjanov Vprašanje komunističnih svetovalcev odborniku Lonzarju Po grobem napadu pokrajinskega j ki je član KPI), kot tudi pasivnost vodstva in krajevnih sekcij Krščanske demokracije proti predsedniku rajonske konzulte za Sv. Jakob, Magdaleno in Pončano, so se sestala vodstva komunističnih sekcij za isto področje in sestavili odgo vor, pri tem pa so se — ne glede na stanje v nekaterih konzultah, ki jih vodijo demokristjani — strogo držali obtožb KD. Komunisti zavračajo predvsem obtožbo predsedniku Vascottu (KPD, da ni skliceval rednih sej konzulte. Pri tem vabijo demokristjane, naj kar preberejo zapisnike. Iz teh, med drugim, izhaja, da so nekatere seje odpadle, ker se jih niso udeležili demokrščanski svetovalci. Nasprotno, trdijo, je konzulta o-pravila precejšnje delo in se zanimala predvsem za najpomembnejša vprašanja, se pravi o načrtu hitrih cest, prometu, sanaciji za ostalih področij Sv. Jakoba itd. Res je, trdijo komunisti, da je občinska uprava bojkotirala delo konzulte. Tako se, kljub vabilu, odbornik De Luca (KD) ni udeležil srečanja o hitrih cestnih povezavah. Kar zadeva stike z Enotnim odborom prebivalcev, ki so zbirali podpise proti gradnji avtoceste skozi Magdaleno in Pončano. pa izjava KPI poudarja, da je predsednik Vascotto imel točen mandat in zaupnico vseh svetovalcev v kon-zulti. Za to so, tedaj, glasovali tudi demokristjani. V političnih krogih obstaja, resnici na ljubo, občutek, da se skuša skrčiti pristojnost in pomen rajonskih konzult. Od tod tudi zadržanje predstavnikov večinske stranke v nekaterih konzultah (pri (iv Ivanu in na vzhodnem Krasu do Slovencev, pri Sv. Jakobu pa do predsednika, VEDNO VEČ DELOVNIH MEST Med njimi je tudi 169 oseb iz doberdobske občine V telovadnici pod Kolonjo je občina sklicala prejšnjeva dne sestanek staršev otrok, ki obiskujejo osnovno šolo «Suvich». Sestanka se je, kot predstavnica občinskega odbora, udeležila odgovorna za šolstvo Luciana Benni, prisotni pa so bili še rajonski in občinski svetovalci tega področja. Razpravljali so o pekočem vprašanju šole, kT je ni na tem področju. Že dolgo vrsto let se prebivalci te mestne četrti zavzemajo za gradnjo nove šole in šele letos je občina prejela, preko sklada za Trst, poldrugo milijardo lir. Šola bo, po zagotovilih odbornice Benni, zgrajena v treh letih. V tem času pa bo treba za šolarje kako urediti. Rajonska konzulta je v začetku tega leta sprejela predlog mladih katoliških aktivistov, naj bi v župnišču uredili deset razredov. Pozneje pa so se starši temu uprli, predvsem zato, ker je — po njihovem mnenju — teh deset razredov v vlažnih kletnih prostorih brez zadostne svetlobe in zraka. Tokrat tudi mnenje krajevnih naprednih krogov ni zaleglo: starši so, s posebnim referendumom, sprejeli raje rešitev s popoldansKim poukom, odločno pa so odbili zasilno rešitev v župnišču, trdeč, da mora občina vendarle poskrbeti za šolo, in to čimprej. samega občinskega odbora. O tem so govorili, pred kratkim, tudi predsedniki nekaterih konzult. zbrani za «okroglo mizo» AGLI. Tullio Ma-yer (PSI), Anna Volli (PRD, Pa-strovicchio (KD) in sam Vascotto (KPI) niso tedaj štedili s kritikami. Izjavi sekcij KPI za področje od Sv. Jakoba, Magdalene in Pončane, sledi še druga reakcija komunističnih občinskih svetovalcev. V svojem vprašanju, namreč, svetovalci Rossetti, Monfalčbn, Costa in Mbf-gutti vprašujejo odbornika za decentralizacijo in konzulte, demokristjana prof. Livia Lonzarja, če je res, da namerava odreči dovoljenje konzulti pri Sv. Jakobu. Le-ta je namreč nameravala organizirali o-kroglo mizo o vprašanjih hitrih cestnih povezav, reforme prometa in sanacije dela te mestne četrti. Svetovalci KPI poudarjajo, da namerava konzulta s tem srečanjem še poglobiti sodelovanje med konzulto in prebivalstvom. Prav zato bi prepoved občinskega odbora bila neumestna. Očitno skušajo komunist’ s tem svojim vprašanjem preveriti, po razpravi v sejni dvorani stališče levosredinske večine do rajonskih konzult in demokratične decentralizacije. Delo komisije za razmejitev gorskih skupnosti Pod predsedstvom svetovalca Bianchinija (KD) se je v četrtek sestala komisija, ki je zadolžena za oblikovanje predloga o razmejitvi nastajajočih gorskih skupnosti. Seje se je udeležil tudi predsednik deželne vlade odv. Comelli, ki je povedal, da se deželna vlada trenutno ukvarja z vprašanjem pooblastil in pristojnosti gorskih skupnosti. V razpravo o razmejitvi gorskih skupnosti so posegli deželni svetovalci Bettoli (KPI), Bianchini (KD), Boschi (MSI), Magrini (KPI), Ri-gutto (KD), Štoka (SS), Puppini (MF), Del Gobbo (KD), Martinis (KD). Ermano (PSI) in Specogna (KD). Komisija ni izčrpala dnevnega reda, zato se bo ponovno sestala v torek. Kot je znano, gre pri razmejitvi gorskih skupnosti za več pomembnih vprašanj, ki zanimajo Slovence. Tako gre za vključitev devinsko -nabrežinske ter zgoniške občine v področja gorskih skupnosti, predvsem pa za to, da bi Slovenci bili v gorskih skupnostih čimbolj strnjeni. Tržič je že od nekdaj važno industrijsko središče in prav zaradi tega privablja delovno silo iz raznih krajev naše dežele, pa tudi izven nje. Medtem ko se precej zaposlenih v tržiških tovarnah in drugih obratih vozi vsak dan z avtomobili ali z avtobusi iz neposredne bližine v mesto, se skušajo nekateri priseliti ali v Tržič ali v najbližje občine, t.j. v Ronke in Štarancan. V Tržiču so imeli po podatkih iz ljudskega štetja leta 1951 24.589 stalnih prebivalcev, deset let kasneje se je to število zvišalo na 26.818, v ljudskem štetju pred dvema letoma pa so zabeležili že 29.655 prebivalcev. V zadnjem času se to število še bolj veča, kajti prav sedaj gradijo tu nove tovarne, ki bodo privabljale novo moško delovno silo. Vzporedno s tem se veča tudi prebivalstvo dveh že imenovanih sosednih občin. V Ronkah je v dvajsetih letih prebivalstvo naraslo od 8.563 na 10.318, v štarancanu pa v istem razdobju od 3.023 na 3.957. Koliko ljudi pa je v Tržiču zaposlenih? Pred letom dni ustanovljeni občinski urad za programacijo in proračun je izvedel anketo in ugotovil, po odgovorih vseh podjetij in ustanov, ki zaposlujejo več kot petnajst uslužbencev, da je v Tržiču samo v teh podjetjih zaposlenih 10.058 ljudi. V seznam so vključili tako tovarniške objekte (ladjedelnica, ASGEN, vse nove tovarne), kot gradbena podjetja ter razna večja trgovska podjetja (Standa, Upim, Moretto, itd.) ter tudi nepridobitni-ška podjetja kot so bolnišnica, občinska uprava itd. Občinski urad za programacijo je tudi analiziral od kod prihajajo vsi ti ljudje. Podatki bodo brez dvoma služili tudi medobčinskemu konzorciju za javne prevoze, ki si prizadeva urediti čimboljšo vsakodnevno povezavo med Tržičem in okolico. Med več kot desettisoč zaposlenimi jih ima 4.251 stalno bivališče v Tržiču (42,3 odst.). V Ronkah ima stalno zaposlitev 1.217 ljudi, v Štarancanu 572, v Škocjanu ob Soči 562, v Turjaku 238, v Šempetru ob Soči 187, v Foljanu 293, v Doberdobu 169. V tržiškem okolišu ima torej stalno bivališče 7.489 (74,5 odst.) ljudi, ki so zaposleni v Tržiču. V to mesto pa prihajajo vsak dan tudi ljudje, ki bivajo v drugih, bolj oddaljenih občinah goriške pokrajine, v občinah Spodnje Furlanije (videmska pokrajina) in v tržaški pokrajini. Podatki o teh so naslednji: iz drugih občin goriške pokrajine prihaja vsak dan na delo v Tržič 1.142 ljudi, iz tržaške pokrajine 227 ljudi, iz videmske pokrajine 1.069 ljudi, iz pokrajine Pordenone 22 ljudi. Poleg teh je v Tržiču zaposlenih še 109 ljudi iz drugih italijanskih pokrajin. Tržič z okolico je torej važno industrijsko središče in v vsem okolišu se je v zadnjih letih priselilo precej novega prebivalstva. Medtem ko gradijo v tržiški industrijski coni nove tovarne, imajo v načrtu gradnjo številnih novih ljudskih stanovanj. Goriški zavod za ljudska stanovanja je pred časom napravil načrt za večje naselje v občini Škocjan ob Soči. Tu naj bi bila stano vanja za ljudi, ki so zaposleni v tržiških tovarnah. Z gradnjo enotnega naselja bi imeli znatno nižje stroške za gradnjo raznih infrastruktur. Tudi v Doberdobu so si domačini, ki so zaposleni v tržiških tovarnah, v zadnjih letih zgradili lične enostanovanjske hiše. Danes in jutri volitve v rajonski svet področja (’ampore-Zindis-Lazaret Danes, od 15. do 20. ure in jutri, od 9. do 20. ure bodo na osnovnih šolah pri Čamporah in v Zindisu volili rajonski svet za področje Camper — Zindisa — Lazareta. Volivci lahko volijo največ deset kandidatov od skupno enaintridesetih, ki sestavljajo kandidatno listo in ki so jih določili na ljudskih skupščinah. Kdor bi hotel voliti nekoga, ki ni na kandidatni listi, mora napisati njegovo ime in priimek na določenem prazne n mestu pod seznamom. Vsekakor pa volilnica ne sme, kot rečeno, presegati devet voljenih kandidatov. Predlog nove pogodbe za delavce oblačilne industrije Sindikalne organizacije delavcev v oblačilni industriji sporočajo, da so sestavile osnutek predlogov za novo delovno pogodbo, ki predvideva zvišanje prejemkov za 18.000 lir mesečno za vse delavce enako, izenačenje delavcev in uradnikov ter njihovo razdelitev na šest kategorij. Sindikati zahtevajo 40-urni delovni teden po pet dni ter omejitev nadur na 200 ur na leto. Počitnice naj bi trajale štiri tedne. O vseh teh predlogih bodo razpravljali na tovarniških skupščinah delavcev. Pristaviti moramo, da bo- Drevi v Sovodnjah zabavni večer športno društvo iz Sovodenj prireja drevi ob 20.30 zabavni večer -martinovanje, ki bo v vaškem Kulturnem domu. Namen tega večera je, da si sovodenjski športniki z izkupičkom finančno pomagajo in se tako pripravijo za letošnjo športno sezono. Na današnjem praznovanju v Kulturnem domu bo za veselo vzdušje poskrbel domači ansambel, ki bo I dne 12. novembra 1973. predvajal moderne in domače pesmi tako, da bodo vsi veseli in dobro razpoloženi. Mladinke in mladinci bodo prodajali domače vino in prigrizek. Organizator vabi na ta sobotni večer vse vaščane in prebivalce iz okoliških vasi. Vstopnice prodajajo pred vrati Kulturnega doma. V italijanskem Krožku za svobodo kulture v Ul. Dante v Gorici je imel pred dnevi prof. Aurelio Giacchi iz Trsta predavanje na temo «Matriarhat pri Slovanih in magija v prazgodovini». Ob tej priliki je predstavil občinstvu obširno knjigo, ki jo je napisal etnolog Errato Gašperini, ki je na 700 straneh podrobno obdelal to temo. Predavatelja je predstavila prof. Jolanda Pelegrini in ga prikazala kot navdušenega raziskovalca zgodovine starih Slovanov s posebnim ozirom na etnologijo, folkloro in ljudsko umetnost na splošno. Predavatelj je bil mnenja, da je Gašperini obravnaval stare Slovane bolj z viška in kot manj razvite. S tem jim je delal krivico in zato tudi slovanski narodi njegove knjige ne boùo sprejeli z navdušenjem, ker se v njej čutijo prizadete. Kot prazgodovino pri narodih je imel tisto dobo, ko narodi še niso imeli svojega knjižnega jezika in svoje pisane kulture. Vendar !>a je treba upoštevati značilno ljudsko kulturo not ljudske plese, petje in druge izraze ljudske umetnosti. Stari Slovani so imeli predvsem tri mitološka bitja: častili so sonce, luno in šele od teh dveh prešli na človeka. V svojem razvoju so prešli od samega lova do pobiranja sadežev in šele potem do kmetijskega obdelovanja in pridelovanja. Tako je že od samega začetka prišlo do delitve vloge med moškim in žensko. Medtem ko so se moški bavili predvsem z lovom, so’ je žena posvetila negovanju vrta pri hiši in domače perutnine. niiiiiiiiiHi»iio nikoli preveč. S temi našimi kritičnimi pripombami pa nikakor nočemo demoralizirati Kraševih igralcev in navijačev. Važen činitelj v korist Krasa jo dejstvo, da igra pred lastno publiko, ki bi lahko nagnila tehtnico v korist predstavnikov zgoniške občine. Zato pozivamo stare in nove navijače, naj drevi polnoštevilno prihitijo v nabrežinsko telovadnico in podpre1 jo Krasovo šesterko, ki se ji bo skušala oddolžiti z lepo igro in po možnosti z zmago. Krasovi odbojkarji so se pod vodstvom trenerja živca vestno pripravili na drevišnje srečanje. Iznajdljivega podajača Peterlina smo vprašali. kakšno je njegovo duševno stanje pred svojim krstnim nastopom pred krasovimi navijači. «Zame je drevišnja tekma še posebno važna, ker me bodo navijači prvič videli na igrišču v Krasovem dresu in bi se hotel čimbolje odrezati. Upam. da bo publika razumela mojo morebitno začetno zadrego ter mi bo [»magala, da čimprej premostim to psihično o-viro. Kar pa se tiče tekme, menim, da je drevišnje srečanje bistvene važnosti za naše ambicije, čeprav bo naša naloga težavnejša, kot zgleda na prvi pogled sem trdno prepričan, da navijačev ne bomo razočarali.» Tekma Kras — Grandi Motori bo drevi ob 21.15 v telovadnici . 1 a-brežini. — b s — BOR Že v drugem kolu si bomo lahko ogledali mestni derbi druge odboj; karske lige pri članicah. Drevi si bosta stali nasproti ob mreži v telovadnici v Ulici Della Valle še-sterki OMA in Bora. Ta dva nasprotnika se v preteklem prvenstvu nista spoprijela, ker je OMA igrala v tretji ligi. Pred dvema letoma pa je Bor slavil dve zmagi in to obe z izidom 3:1. Tržaške nasprotnice so letos ponovno napredovale v drugo ligo s trdnim prepričanjem, da se med to elito obdržijo še naprej. Novi trener Cipolla je znal v razmeroma kratkem času iz izredno mladih odbojkaric sestaviti razmeroma ho mogeno in dobro uigrano ek po. To nam potrjuje že prvi uspešni prvenstveni nastop v Valdagnu. Tržačanke so se vrnile z dvema izredno dragocenima tečkama in prikazale lepo in učinkovito odbojko. Razmeroma slabo so se izkazale samo v prvem setu, ker igra Mar-zotto ob nedeljah zhitrai in je bio tako potrebno stopiti skoraj neposredno :z avta na igrišče po vrč kot treh urah vožnje. Ko so se gostje dobro ogrele, je bilo z do mačinkami konec in so se morale zadovoljiti le z enim osvojenim se tom, torej več kot spodboden s*a rt tržaških iffralk Vsekakor pa moramo omeniti, da je tudi Marzctto novinec v tej ligi. Uspešno so premagale prvo oviro tudi bornvke. Pro'i Briantei iz Coma so prikazale odbojko, ki prav gotovo veliko obeta. Letos dokaj pomlajena slovenska šesterka je dobila novega elana in zagona. Tipamo da se bo taka igra še na- dellevala. Dosedanja uradna in prijateljska srečanja pa govorijo v korist še-sterke OMA. Na dveh turnirjih in še več prijateljskih srečanjih so vedno premagale slovenske predstavnice. Spopad za točke pa lahko prinese prvo in prav gotovo naj- bolj dragoceno zmago borovkam. Srečanje bo slej ko prej izredno zanimivo in bojevito, saj je vzdušje pri obeh tekmicah na višku. G. F. OBVESTILO ZSŠDI obvešča, da je urad v Ul. Geppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure. 'J&1 y~-, ^ SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Sleherni dan se je spovedoval in prejemal obhajilo, duhovniki, ki so ga spovedovali, pa so lahko iz teh spovedi zvedeli o njegovih zločinih in o podzemlju Detroita mnogo več, kot pa ameriška policija. Seveda so se morali držati spovedne molčečnosti. Imeli so težave s pobožnim gangsterjem, ki ni mogel doumeti, da ponoči cerkve niso odprte, ker zanj izven cerkve ni bilo življenja. V cerkvi je tudi umrl, zadet od srčne kapi In to prav med spovedjo. NEKDANJI «BOSSI» — PROPADLE EKSISTENCE Tudi Ralph Liguori je nekaj pomnil, dokler je svoj gangsterski posel opravljal v Ameriki. Toda ko so ga Američani lepega dne vkrcali na ladjo in povedli v domovino, ni imel prav nobene sreče. Bil je eden izmed tistih, ki so poskušali ameriško prakso uporabiti v Italiji. V New Torku, v Brooklynu, je bil slaven kot eden izmed Killerjev, pridobil pa si je tudi nekaj prakse v izkoriščanju prostitucije. Poskušal je v Rimu začeti z že omenjeno drugo prakso, da bi ustvaril neko svojo «družbo» prostitutk, ki bi jih «ščitil», one pa bi mu dajale del svojih zaslužkov. Toda vse to j» trajalo kratko in samo nekaj nesrečnic se mu je posrečilo zbrati pod svojo «zaščito». Ena izmed njih, ki jo je navduševal za to, ga je prijavila policiji, pa je prišel v ječo. Podoben mu je bil tudi Joe Pici, ki se prav tako ni mogel umiriti, pa je imela italijanska policija vrsto leto opravka z njim. Nekoč je bil eden izmed «kraljev mamil» v New Torku. V Itahji ni nikoli dosegel takšnega položaja Na koncu je končal v jetnišnioi zaradi ilegalne proizvodnje goriva za poljedelske stroje. Frank Erigenti je naravnost tragičen primer. Ko so ga premestili v domovino, je bila to senzacija. Frank je vrsto let užival s'oves kot veliki revolveraš newyorSkega podzemlja, nekaj pa je tudi posedoval. Začel je Kot pomočnik Al Capone j a. V Italiji je prišel skoraj na beraško palico, za nekaj sto lir je bil pripravljen vsak hip odkriti novinarjem vse, kar je vedel o gangsterskem podzemlju, to je tisto, kar bo kasneje storil Joe Valachi pred komisijo ameriškega senata. Vendar je vse to bilo več ali manj znano pa Frankove zgodbe niso mogle bog ve kaj zanimati reporterje. Umrl je oktobra 1964. leta, ves izčrpan v neki bolnišnici. Nick Di Marzio je bil nekoč eden izmed adjutantov Lu-ckyja Luciana, tako je vsaj sam trdil, toda Lucky ni pokazal nobene volje, da bi mu podelil kaj od svojega bogastva. Nick je vendar prišel na njegov pogreb ves suh, šepast, revščina pa mu je silila od povsod. Poskušal je z mamili, prijeli so ga in kaznovali, ne veliko, o njem pa so nekaj govorili tudi ob slučaju Charlyja Chessmana, ki je v kalifornijski jetnišnici enajst let vodil boj proti plinski celici, v katero pa je vendar dospel. Nick di Marzio je prodajal neke svoje spomine, trdeč, da je bil v celici skupaj s Chessmanom, kar pa ni bilo res. Med onimi, ki so prispeli v ječo ali končali v največji revščini, ter tistimi tipa Luciano, Coppola ali Adonis, je še srednja kategorija teh nenavadnih povratnikov. To so, na primer, trije bratje FischetU, Vincent, Salvatore in Armando, trije newyorški gangsterji, ki so bili v «enem paketu» vrnjeni v domovino. Kot da so hoteli živeti mimo. Lucianu so na krsto položili venec z napisom, ki je bil zelo skrivnosten in nikoli ga nikomur ni uspelo dešifrirati. Omenimo še Josepha Sposita, «gangsterja v Eden-klobuku», ki pušča vtis kakega diplomata v pričakovanju službenega mesta, pa bere časnike na soncu pred velikimi kavarnami. So pa tudi takšni, ki so skrivnostno izginili. Kam je izginil Joe Scorzar!, to bi zelo zanimalo italijansko policijo. Bil je «desna roka» Luckyja Luciana. Izginil je po Luokyjevi smrti, policija pa bi ga rada odkrila zato, ker je ob istem času izginil tudi neki Luckyjev rokopis, pisan v zadnjih mesecih njegovega življenja, v njem pa so bile menda zanimive podrobnosti. Kako italijanska policija ravna z gangsterji-povratniki? Vsekakor previdno. Toda vendar samo v posameznih primerih. Zanimivo je, kar je pred kratkim dejal eden izmed uglednih italijanskih policajev dr. Mario Nardone, ko je prišel k njemu neki ameriški novinar, strokovnjak za gangsterstvo in je hotel zvedeti, kar ga je zanimalo o delovanju pokojnega Luckyja Luciana, še posebej glede mamil. Tega novinarja je zanimalo, kje je centrala repatriiranih gangsterjev, kdo je nasledil «idealnega šefa» Luciana, kako povratniki komunicirajo s svojimi koleg, v Ameriki. Na vse to mu je dr. Nardone odgovoril «Pustite jih pri miru! če bi vam takšne informacije tudi lahko dal, bi vam jih ne bi dal!» Nardone pravi, da ne zato, ker so to pomembne porJicne skrivnosti Obzirnost) so drugačne narave. Lahko se vživiš v usodo len ljudi, ki so na slabem glasu, vrnili pa so jih v domovino in morajo kot zaznamovani gangsterji živeti v kraju, kjCi so bili rojeni in kjer jim vsi poznajo očete in dede. Sleherni kaže na njih: «Glej, to je tisti gangster, ubil je toliko ir: toliko ljudi!» Kako naj takšen človek dobi delo v kakem podjetju kjerkoli? O njih je treba čim manj govoriti, njihova imene čim manj vlačiti po časnikih. Ni važno, kakšno preteklost imajo. Če bi proti njim obstajali čvrsti dokazi, bi bili končali na električnem stolu ali v dosmrtni ječi v Sing Singu. To ne pomeni, da niso krivi, da niso zločinci, toda zakaj se ne upošteva dejstvo, da jih Američani niso mogli kaznovati, pa so jih tudi zato vrnili v Italijo. In zakaj bi ne upoštevali tudi možnosti, da bi mnogi izmed njih hoteli znova na pošten način povrniti se v družbo? Policija bo, pravi Nardone, vedno na preži, ne pušča jih izpred oči, toda na takšen način, da ne bodo imeli vsak trenutek vtis, da so pod nadzorstvom. Tudi široka javnost se mora privaditi na to, to je, da jim ne pripisuje kake pozornosti in pomembnosti. Morda bo to na številne vplivalo sugestivno, pa bodo začeli novo življenje. Važno je, da to vsaj stori večina izmed njih, tisti pa, ki tega ne bodo štorih, bodo samo dah policiji povod, da bo še budnejša do njih. Razen vsega ostalega, pa tudi tega človeškega činitelja, je treba upoštevati, v kakšnih razmerah in v kakšnih okoljih so ti ljudje postali gangsterji. O tem so tudi v Ameriki napisane razprave. Družba, v kateri se znajde, lahko ustvari zločinca iz človeka, ki v drugačni družbi to ne bi nikdar postal VI. COSA NOSTRA IN «KLEPETAVI» JOE VALACHI Robert Kennedy, mlajši brat pokojnega ameriškega predsednika Johna Kennedy j a, je zelo sposoben in energičen človek. Medtem ko je bil njegov brat senator, se je sam odlikoval kot pravnik in svetovalec v nekaterih senatnih komisijah. Od 1961. do 1964. leta je bil član vlade, pravosodni minister in glavni državni tožilec ali attomey general. Njegovi nastopi in akcije v aktualnem boju za uveljavitev enakopravnosti ameriških črncev povzroča splošno priznanje poštenih ljudi in bes rasistov na jugu ZDA. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 17# novembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PISMO IZ RIMA PO TREH DNEH ZASEDBE POLITEHNIČNE FAKULTETE Dežela igrač «Dežela ni bila podobna nobeni drugi deželi na tem svetu. Po cestah je vladal tak živžav, da bi človek ponorel. Povsod je bilo videti gruče fantalinov: eden se je žogal, drugi je tekal na biciklu, tretji na lesenen konjičku. Eni so se lovili, drugi so se preoblekli v pajace. Nekateri so na ves glas prepevali, drugi so skakali kot obsedeni, nekateri so se oblekli v generale z velikimi lesenimi sabljami. Povsod smeh, kričanje, ploskanje, žvižganje. Skratka, bil je tak neznosen hrup, da si je bilo treba vtakniti zamaške v ušesa. Sredi nenehnih in raznovrstnih zabav so dnevi in tedni v hipu minevali.)} Ne bodite hudomušni in ne mislite, da gre za sliko iz našega življenja v tem času. Gre za opis «dežele igrač» v Collodijevem Ostržku, ki nas je kot otroke razveselil. Toda pravzaprav, če malo pomislimo, je italijanski kotiček v zadnjih tednih, vsaj s primerjavi z drugimi evropskimi državami, zares nekakšna dežela igrač, kjer je brezskrbnost našla svoje zadnje pribežališče. Collodi je bil v marsičem prerok : ali vas ne spominja na La Malfovo tarnanje Ostržkova vest, ki je opozarjala : «Zapomni si, po-rednež: dečki, ki zanemarjajo učenje in pokažejo hrbet knjigam ter se predajajo samo igračam in zabavi, bodo prej ali slej slabo končali. Prišel bo dan, ko boš točil grenke solze...» Prav zares, kot da bi poslušali ministra za finance! če pa pustimo za trenutek šalo, moramo ugotoviti, da je dokaj čudno, da se Italija v zadnjih tednih ponaša kot najbolj bogata država na kontinentu. V severnih državah so kljub mrazu začeli varčevati z gorivom, ob nedeljah puščajo doma avtomobile, na cestah so omejili hitrost in celo v bogati Ameriki so se ponekod (kot v neki banki v Massachusettsu) začeli posluževati sveč, da bi prihranili elektriko. Pri nas pa še nič takega. Prav gotovo se bo treba v prihodnjih dneh spoprijazniti z nekaterimi, mogoče tudi hudimi omejitvami. Toda sprašujem se, ali se ni bilo mogoče izogniti vsej tej nepotrebni potrošnji tako dragocenih petrolejskih proizvodov? Krivda je verjetno tudi v počasnosti naših birokratskih procedur: v Zahodni Nemčiji, v Meliki Britaniji, v Svici obstajajo mehanizmi, s katerimi lahko posamezne vlade v nekaj urah sprožijo še tako neljube ukrepe. Kako pa pri nas? Idej ne manjka, prav nasprotno! Bilo je celo izračunano, koliko bencina bi lahko prihranili z ukrepom A, z u-krepom B itd. Račun je napravil mladi pripravnik neke tiskovne agencije, te podatke pa so objavili tudi najbolj u-gledni časopisi, medtem ko jih vlada ni demantirala. Toda dejanski vzrok, da pri nas še niso nikakor ukrepali (mimo nedeljskih volitev) je psihološkega značaja: kako je namreč mogoče omejiti oskrbovanje s bencinom v državi, kjer že nekaj desetletij opravlja dejansko funkcijo ministrstva za programiranje upravni svet avtomobilske veleindustrije? V državi, kjer pomeni a.v-tomobil točno politično izbiro in je postal najnujnejša potreba? Toda kljub temu se bo zgodilo, da bodo morali državljani, lačni bencina, stisniti pas. Res je, kar pravi Collodi (in La Malfa): Otroci, ki pokažejo hrbet knjigam ter se predajo igračam, bodo slabo končali. Bomo videli... MARIO DEZMANN Ostri spopadi med študenti in policijo v središču Aten Vodilno geslo demonstrantov: Vseljudski upor proti Papadopulosu in njegovemu režimu ATENE, 16. — Sinoči so bile v središču Aten velike študentovske manifestacije. Vsaj 12 oseb, med katerimi trije policijski agenti, je bilo ranjenih. Do spopada s policijskimi silami je prišlo, ko je več tisočev študentov skušalo korakati v sprevodu po centralnih atenskih ulicah v smeri Trga ustave. Prvič po sedmih letih se je zgodilo, da je policija napadla študente s solzilnimi plini, študenti so odgovorili z lučanjem kamenja, ki so ga nabrali na bližnjih gradbiščih. Spopad je bil silen. Policija je skušala preprečiti demonstrantom, da bi prišli do Trga ustave, kjer so uradi predsedništva republike in vlade. Mladeničem pa se je posrečilo, da so zavzeli prefekturo v Ulici «Stadion». V palačo so udrli z geslom «proletarska revolucija». Akademski senat je danes sklenil, da bo atensko vseučilišče zaprto za nedoločen čas. Oblasti pravijo, REKLAMA NA PRAVEM MESTU Študent Miran Ferlan je pisal ljubljanskemu «Delu» (Pismo je bilo objavljeno v rubriki Pa še to): «V blokih v Študentskem naselju so dobili študentje reklamne lističe Hotela LEV, ki vabi ljubitelje francoske kuhinje na pokušnjo. Če seštejemo srednje drago večerjo za dve osebi, ugotovimo, da vsota zanjo presega poprečno štipendijo... V tem času, ko vsi študentje še nismo dobili štipendij oziroma posojil, bi bilo bolj u-mestno, ko bi LEV vabil študente na juho in kruh... na brezobrestno posojilo.» ŠALA Pred časom se je razširila vest, da so se v rudarskem središču Catavi v Boliviji pojavili leteči krožniki. Govorilo se je tudi, da je v stanovanju nekega rudarja živelo 30 cm visoko nezerhljsko bftje, ki si je izbralo za dom veliko ptičjo kletko. Vest je dvignila v Boliviji in tudi v Latinski Ameriki precej prahu, da so najbolj razširjeni listi poslali v Catavi celo armado časnikarjev in fotografov. Rezultat ekspedicije? Popoln polom, saj je šlo le za dobro zamišljeno potegavščino študentov fakultete za inže-njerijo. dentov, ki so demonstrirali proti Papadopulosovi vladi ter sploh proti sedanjemu grškemu režimu. Policija je obkolila politehnično fakulteto. Nedaleč pa ležijo po ulicah prevrnjeni avtobusi in avtomobili. Študenti v notranjosti fakultete so sklenili, da bodo nadaljevali manifestacijo kljub sklepu akademskega senata. Danes popoldne je bila v notranjosti fakultete tiskovna konferenca, ki jo je priredil študentovski revolucionarni odbor. Na konferenci je bila stotina časnikarjev, ki jim pa niso dovolili, da bi postavili vprašanja, ali pa da bi napravili fotografske posnetke. Mlada študentka, ki je članica odbora, je prebrala poziv študentov grškemu ljudstvu. V pozivu se zahteva, da se napravi konec vojaški junti in da se pripravijo pogoji za uveljavitev ljudske suverenosti, študenti pravijo v svojem pozivu, da bodo napravili vse, kar je v njihovih močeh, da bi prišlo do vseljudskega upora, ki bi strl Papadopulosovo diktaturo. Pri sedanjih atenskih manifestacijah študentov se križajo najrazličnejša gesla. Najpogostejša so: «Proč s Papadopulosom», «Proč s fašistično diktaturo», «Proč z Ame-rikanci» in podobno. Zelo verjetno pa je, da imajo pri vseh teh manifestacijah precejšen vpliv zmerne, če ne celo konservativne sile grškega meščanstva. Vso svojo podporo nudita študentom že sedaj gibanja bivšega ministra Kanelopu-losa in Papandreuovo sredinsko gibanje. Povsod pa se seveda prepletajo nastopi levičarskih študentov. da so sprejele ta ukrep, ker so bile predhodno dovoljene samo manifestacije v notranjosti politehnične fakultete. Medtem ilegalna radijska oddajna postaja študentov, ki se imenuje «Svobodni glas ljudstva in študentov», poziva delavce, uradnike in vse prebivalstvo, naj manifestirajo po ulicah in naj pripomorejo strmoglavljenju diktature in za-tiralnega režima, študenti zahtevajo po radiu hrano in mleko, da bi lahko nadaljevali svoj boj. Trdijo, da je bil med demonstracijami ubit neki mladenič. Oblasti niso še potrdile te vesti. Študenti nadalje prosijo javnost, naj jim posreduje jeklenke s kisikom, krvno plazmo in druga zdravila, ker je v notranjosti univerze več bolnih oseb. Še v poznih večernih urah je bilo v središču mesta več tisoč štu- aretirali Nappa in Maierhoferja sno-či ter jima zaplenili polovico vsote, ki jo je Johan plačal za odkupnino. Zavarovalnice zahtevajo zvišanje premij za zavarovanje RCA RIM, 16. — Vsedržavno združenje zavarovalnic ANIA je pred nekaj dnevi izročilo ministru za industrijo De Miti poročilo, v katerem zahteva nove zavarovalne tarife na podlagi tehnično - statističnih študij o položaju zavarovalnic Zavarovalnice zahtevajo, naj vlada ukine 16,75 odst. popust na premije, ki so ga uvedli junija 1971, ko je stopil v veljavo zakon o obveznem zavarovanju. V tej zvezi pripominjajo, da je sektor avtomobilskega zavarovanja že nekaj let pasiven ^ " r ' Orjaška raketa satura IB zavita v oblak dima takoj po vžigu motorjev prve stopnje .........................................................■■■■■>•■...uit KLJUB PESIMISTIČNIM PREDVIDEVANJEM PREJŠNJIH DNI Brezhiben start odprave skylab»3 Kozmonavti Carr, Gibson in Rogne bodo preživeli v vesolju skoraj 3 mesece Širokopotezen znanstveni program - Pioneer poslal prve posnetke Jupitra NEW YORK, 16. Brezhibna izstrelitev orjaške rakete saturn 1 B, ki je pometla z vsemi pesimističnimi predvidevanji prejšnjih dni: to je začetek poleta tretje in zadnje posadke (Carr, Gibson, Pogue) ameriškega vesoljskega laboratorija skylab. Gre za najbolj širokopotezen ameriški vesoljski načrt po programu za pristanek na Luni. Znanstveniki Kennedyjevega kozmodroma na Rtu Canaveral so prižgali raketne motorje orjaškega Saturna ob 15.01 po italijanskem času. Dve minuti pozneje se je odklopila prva stopnja in motorji druge so se prižgali kot predvideno. To je bil ključni trenutek izstrelitve, saj so tehniki v prejšnjih dneh zasledili v obroču, ki povezuje Policija aretirala ugrabitelja Evelyn Jahnove MUNCHEN, 16. — Miinchenska policija je snoči aretirala bandita, ki sta ugrabila lepotico Evelyn Jah-novo, hčer bavarskega bogataša Friedericha Jahna. Gre za 27Jet-nega Pietra Nappa in Rudolfa Maierhoferja. Na slèdi pa naj bi bili tretjemu ugrabitelju, 24-letnemu Jo hanu Mittermeierju. Kot smo poročali so banditi osvobodili dekle proti plačilu treh milijonov mark odkupnine. Agenti so .............................................................iiiuhiiii.. Požar v losangelskem hotelu: 26 mrtvih poke. Izvedenci so zagotovili, da razpoke ne bodo povzročile nobenih nevšečnosti, vsekakor pa se je prisotnim odvalil kamen od srca, ko so se motorji druge stopnje pravilno prižgali. Tudi vodja skupine, ki ' je skrbela za izstrelitev, je pozneje priznal, da je bil zaskrbljen. Bal se je da bo obroč popustil, ko bo dinamični pritisk največji. Polet rakete se je nadaljeval brezhibno in deset minut po startu je je že začela krožiti okrog Zemlje v višini 150 km. Poveljnik odprave Carr je sporočil, da vse naprave delujejo pravilno in da je izstrelitev uspela. Vesoljski trajekt je nato krožil dobro uro po parkirnem tiru, preden so zaceli koziiroriàvti spreminjati postopoma tir in se pri- i-ižv___a: lolr/irvMi 1 111 prvo in drugo stopnjo, majhne raz- bliževati vesoljskemu laboratoriju, Oslri spopadi v Vietnamu med partizani in vladno vojsko SAIGON, 16. — Na južnovietnam-skih planotah, ki mejijo na Kambodžo se je z vso silo razvnela bitka med partizani in enotami Thieu-jeve vojske, ki je utrpela znatne zgube. Kot smo že poročali je spopad posledica samopašnega ravnanja saigonskega režima, ki je izkoristil premirje in ustanovil sredi osvobojenega ozemlja vrsto utrjenih oporišč. Saigon ni umaknil svojih čet kljub večkratnim pozivom začasne revolucionarne vlade. Izkoriščal je oporišča za zločinske napade proti osvobojenim vasem. Zaradi tega so partizani prešli v ofenzivo, da bi izgnali sovražnika s svojega ozemlja. HONGKONG, 16. — V tem mestu so danes prodali na dražbi krožnik iz dobe dinastije Min za 240 milijonov lir. Krožnik je dala na dražbo londonska družba Sotheby’s skupai z drugimi kitajskimi umetninami. Izkupiček dražbe je presegel poldrugo milijardo lir. ŽENEVA, 16. Po statistiki neke velike švicarske banke je Švica izpodrinila ZDA s prvega mesta lestvice najbogatejših držav na svetu. * * * PARIZ, 16. — Spričo pomanjkanja bencina so znanstveniki raznih držav začeli razmišljati, da bi ponovno uporabili vodljive zrakoplove. Zgrajeni z modernimi tehničnimi pridobitvami, bi bili taki zrakoplovi lahko zelo vami in tudi zelo hitri. * * * LIZBONA, 16. — Posebno lizbonsko sodišče je danes oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov bivšeea duhovnika Felicidada Alvesa, arhitekta Nuna Teutonia in študenta Manuela Mendesa Muora, ki so bili obtoženi atentata na državno varnost. * * * GENOVA, 16. — Genovski prista-niščiniki so sklenili, da bodo bojkotirali čilsko tovorno ladjo « Lago Lunalhue», ki je priplula snoči v pristanišče, da bi protestirali proti fašističnemu državnemu udaru v Čilu. «Lago Lanalhue» je prva čil ska ladja, ki je priplula v genovsko pristanišče po vojaškem «golpeju». ki kroži v višini 480 km. Če bo šlo vse po sreči bodo «privezali» vesoljsko ladjico k skylabu sedem ur in 40 minut po startu. Prvo noč v vesolju bodo Carr, Gibson in Pogue, ki so novinci vesolja, prespali v ladjici apollo. Sele jutri zjutraj bodo odprli težka vhodna vrata in bodo stopili v laboratorij, ki bo skoraj tri mesece njihov dom. Rok poleta ni še točno določen. Načrt predvideva najprej polet 60 dni, nato pa bodo a-meriški znanstveniki iz tedna v teden odločali ali naUBpdaljšajo polet ali naj se kozmonavti vrnejo na Zemljo. Carr, Gibson in Pogue imajo v načrtu dolgo vrsto pomembnih. znanstvenih poskusov, polet pa je pomemben tudi, kolikor bodo trije vesoljci preživeli v breztežnem stanju najmanj dva meseca. Reakcije njihovega organizma bodo vodilo pri načrtovanju novih vesoljskih podvigov. Iz vesoljskega centra Mountain View pa so medtem sporočili, da je avtomatska postaja poslala na Zemljo prve barvne posnetke Jupitra. Postaja, ki je bila izstreljena 2 marca letos, se bo 3. decembra približala planetu do razdalje 130 tisoč km, nato pa se bo zgubila v vesolju. Morda bo prvi človeški vesoljski stroj, ki bo prestopil meje našega planetarnega sistema. Še nobene vesti o usodi ugrabljenega turinskega podjetnika Luigija Rossija TURIN, 16. — še nobene sledi za Luigijem Rossijem, mladim torinskim podjetnikom, ki je skrivnostno izginil v sredo zjutraj. Agenti letečega oddelka milanske kvesture so sicer našli podjetnikov avto v bližini tenis kluba, kjer je Rossi v sredo zjutraj igral tenis, za fantom pa ni bilo ne duha ne sluha. Namestnik turinskega državnega pravdnika dr. Sciaraffa, ki vodi preiskavo o izginitvi, je prepričan, da gre za ugrabitev. «Ne dvomim — je izjavil časnikarjem — da so Rossija odpeljali banditi, ki bodo zahtevali zanj znatno odkupnino», Po nepotrjenih vesteh naj bi se traj. «Vaš sin živi — naj bi po telefonu dejal neznan moški glas Rossijevi materi — in se počuti dobro. Zahtevali bomo znatno večjo odkupnino kot za Tonyja Carella. Pripravite denar, a se ne prenaglite, ker se bo zadeva zavlekla». Luigi Rossi je sin grofa Napoleona Rossija, ki je bil dolgo let upravnik znane tovarne likerjev «Martini e Rossi». Pred nekaj leti je grof dal podjetje v upravo sinom Ernestu, Lorenzu in Luigiju. Mladi podjetnik se je v sredo zjutraj odplavil kot običajno klub «Dopolavoro ferroviario», kjer je igral tenis s prijatelji. Okrog pol-desetih je,^pozdravil prijatelje in se napotil v tovarno. Prevozil je le nekaj kilometrov, ko so ga banditi Pdrolej: spopad med ZDA in Japonsko TOKIO, 16. — Japonska vlada bo verjetno zavzela v kratkem odločno proarabsko stališče v zvezi z dogodki na Bližnjem vzhodu. Novo opredelitev japonske vlade glede tega vprašanja je treba pripisati negativnemu rezultatu Kissin-gerjevega obiska v deželi «vzhajajočega sonca». Japonci so Kissingerju jasno in odkrito povedali, da ne morejo shajati brez arabske nafte. Ameriški zunanji minister je sprejel njihove izjave zelo hladno ter jih je opozoril, da bi japonska akcija utegnila oslabiti napore za ureditev izraelsko - arabskega spora, a na vsak način bo poslabšala odnose med ZDA in Japonsko zaradi negativne reakciie močne judovske skupnosti v ZDA. Japonci, ki so odvisni v višini 99 odst. svoje letne potrošnje petrolejskih proizvodov od uvoza iz inozemstva, so neizprosni. Časnik «Jomiuri» je danes poudaril, da mora Japonska zavzeti izrazito proarabsko stališče tudi za ceno poslabšanja svojih odnosov z ZDA. V svoji nadaljnji politiki bo Japonska podpirala arabske zahteve, čeprav ne bo prekinila diplomatskih odnosov z Izraelom. Zaskrbljenost Japoncev je popolnoma razumljiva, če se pomisli, da skoraj ena tretjina svetovne proizvodnje nafte prihaja iz arabskih dežel. Politični preganjanci zapuščajo Čile SANTIAGO, 16. — Čilska vlada je dovolila 40 ljudem, ki so se po državnem udaru zatekli v italijansko veleposlaništvo, da zapustijo državo. Namestnik italijanskega veleposlanika v Santiagu De Masi je medtem izročil vojaški junti seznam drugih 90 ljudi, ki bi radi zapustili državo. Po neuradnih računih, naj bi se po državnem udaru zateklo na italijansko veleposlaništvo 150 ljudi. Kdo so ni znano, ker italijanski diplomati niso sporočili njihovih imen, vsekakor pa ne gre za vidne voditelje bivše vladne koalicije Unitad Popular. V zadnjih dneh so čilske oblasti dovolile 200 preganjancem, da so zapustili državo, 26 Urugvajcev in Brazilcev pa so izgnali. Skupaj z njimi so izgnali tudi 5 Čilencev, ki so dobili zatočišče v francoskem veleposlaništvu. Med temi so časnikar Eugenio Lira Massi, sin osebne Allendejeve tajnice in bivši posebni Allendejev tajnik Miguel Labarca. napadli in odvedli s seboj. ZARADI NARAŠČANJA ŽIVUINJSKIH STROŠKOV Ponoven vaj stavk v Francovi Španiji Nadaljuje se polemika o dogodkih v zaporu Zamota MADRID, 16. — Za sedanji politični položaj v Španiji sta značilni dve vrsti dogajanj: na eni strani opažamo rastoči sindikalni boj španskih delavcev za uveljavitev njihovih pravic, na drugi pa izrazito politični boj dela španske duhovščine v zvezi z nameravano obnovo konkordata med Vatikanom in Francovim režimom. Sindikalni boj španskih delavcev prihaja do izraza, kot se je to dogajalo že v preteklosti, v Kataloniji. 300 delavcev neke barcelonske kovinarske industrije je prekrižalo roke. ker ravnateljstvo podjetja ni sprejelo njihovih zahtev glede zvišanja prejemkov ter 40-urnega delovnega tedna. V tovarni je zaposlenih 550 ljudi. Prav tako v Barceloni je začelo stavkati 200 uslužbencev podjetja «Numax». Tudi v tem primeru, ker vodstvo podjetja nega gibanja, ker vodstvo podjetja ni sprejelo zahtev glede obnove de- LOS ANGELES, 16. — Vsaj 26 ljudi je izgubilo življenje v požaru, ki je uničil los angelski hotel Stratford. Med žrtvami je tudi devet otrok. «V poslopju je bilo polno otrok je izjavil časnikarjem gasilec — in ko smo prišli na kraj tragedije, so viseli na oknih, da bi ušli ognjenim zubljem. Mimoidoči so raztegnili pod gorečim hotelom rjuhe in odeje, da bi ublažili padec tistim, ki so opešali ali so se skušali rešiti s skokom v prazno. Neka ženska si je ob padcu polomila noge in odpeljali smo jo hudo ranjeno v bolnišnico.» Požar je nepričakovano izbruhnil včeraj opolnoči verjetno v pritličnih prostorih in se bliskovito razširil v prvo in drugo nadstropje ter preprečil gostom beg. Gasilci, ki so nemudoma prihiteli na kraj tragedije, so pogasili požar v slabi uri, a poslopje je bilo kljub temu uničeno. Zaradi hudih opeklin so v losangelsko bolnišnico sprejeli na zdravljenje 20 ljudi, od katerih se štiri borijo s smrtjo. Na sliki: opustošenj hotel. NEW YORK, 16. — Ameriški sta tistični urad je sporočil, da število rojstev v ZDA pada iz leta v leto vzporedno z naraščanjem razporek. ugrabitelji oglasili prvič danes zju- lovne pogodbe. ...II...............H.................................................................m............................. POTEM KO SE JE V ZAČETKU TEDNA HM J. VIETNAMOM ZMESEM SARAH Tajfun Thelma grozi Saigonu z opustošenjem in smrtjo Petdeset mrtvih in 150 tisoč ljudi brez strehe obračun divjanja Sarah SAIGON, 16. - Tajfun Sarah, najhujši tropski ciklon zadnjih desetih let, se je komaj znesel nad Južnim Vietnamom, ko meteorologi že napovedujejo prihod Thelme, močnega tajfuna, ki drvi z vrtoglavo hitrostjo proti obali Južnega Vietnama. Thelma je vzbudila tak preplah — v njenem epicentru vetrovi pihajo s hitrostjo 120 km na uro — da so oblasti opozorile prebivalstvo po radiu in televiziji, naj se pripravi na najhujše. Tajfun drvi proti področju med mestoma Nha Trang in Vung Tau, vzhodno od Saigona, možno pa je, da spremeni smer in se znese tudi nad južnovietnamsko prestolnico. Tudi iz meteoroloških razmer v Sai-gonu je bilo danes zjutraj kaj lahko razbrati, da vreme ne obljublja nič dobrega. Nebo je bilo svinčeno sivo in temperatura je nepričakovano padla. Prebivalstvo čaka le, da se bo dež vlil kot iz ška- fa. Iz previdnosti so oblasti zaprle šoie in priporočile dijakom, naj se zaprejo na varno doma. Medtem je vlada začela obračun ra?dejanja, ki ga je povzročila Sarah, ki je v začetku tedna opusto-šila 12 obalnih pokrajin srednjega Vietnama. Po uradnih podatkih naj bi zaradi neurja zgubilo življenje vsaj 50 ljudi, prav toliko- pa jih pogrešajo. Neurje ja uničilo sedem tisoč hiš, in hudo poškodovalo riževa polja. Računajo, da bo proizvodnja riža v prizadetih področjih vsaj za 50 odstotkov manjša. Vsekakor pa gre le za začasne podatke. Izvedenci so prepričani, da bo dokončni obračun še veliko tragič-nejši. Predsednik Van Thieu je včeraj obiskal poplavljene pokrajine in je odredil ustanovitev centrov za zbiranje beguncev in ljudi brez strehe, ki naj bi jih bilo vsaj 150.000. južnovietnamska vlada je prosila za pomoč mednarodne organizacije in'že danes zjùtraj so na saigon- skem letališču pristala prva tovorna letala s hrano in zdravili za prizadeto prebivalstvo. Kaže pa, da se Thieujev režim nadeja tudi velike finančne podpore. Kaže, da bodo samo ZDA dale Južnemu Vietnamu nekaj stotin milijonov dolarjev kot pomoč prizadetemu prebivalstvu. Jasno pa je, da bodo reveži dobili le neznaten delček, te vsote, saj Thieu že govori, da bo s tem denarjem napolnil kronično prazno državno blagajno in bo oborožil vojsko. Vietnamci in drugi azijski narodi so povzeli po Američanih navado, da imenujejo tajfune, nosilce smrti in opustošenja, z ljubkimi ženskimi imeni. Ime tajfun, s katerim označujemo tropske ciklone, pa izvira verjetno iz kitajske fai-fung, ki pomeni veter s Formoze. Nastanek tropskih ciklonov je povsem različen od nastanka tistih, ki pustošijo, sicer bolj 'poredko, naše {»krajine. Energija tropskega ciklo- na je skoraj izključno termičnega izvora. Gre v glavnem za toplotno energijo, ki jo sprošča kondenzacija vodnih hlapov v zelo vlažnih in izredno toplih področjih, v katerih je iz katerega koli razloga prišlo do navpičnega dviganja zraka. Ko se vlažen in topel zrak dviga, vodni hlapi delno kondenzirajo in sprostijo ogromno količino termične energije, ki se pretvori v mehanično. Po jakosti procesa delimo pojav v navadna neurja, zračne vrtince, tornade in tropske ciklone. Najbolj ugodni pogoji za nastanek tajfunov so v bližini ekvatorja, kjer se tudi formira večina teh pojavov. Značilna je tudi pot, ki jo neurja uberejo: pomikajo se proti zahodu, nato proti severu in končno zavijejo proti severovzhodu in področjem, kjer je podnebje milejše. Največjo energijo imajo v subtropskem pasu med 10 in 20 stopinjami zemljepisne širine, prav v pasu, v katerem je zajet največji del Indokine. Asturije so drugo področje, kjer je sindikalni boj vedno navzoč. Rudarji podjetja «Hunosa» nadaljujejo svojo stavko, ker podjetje noče sprejeti njihovih zahtev po zboljšanju mezdnih pogojev. Nezadovoljstvo se širi tudi zaradi vrtoglavega dvikanja cen življenjskih dobrin. Inflacija je ena od sedanjih glavnih tem debate v tisku ter na ravni sindikatov in drugih družbenih organizacij. Javljajo, da se je začela stavka tudi v premogovniku Narcea. Tudi v tem primeru rudarji zahtevajo zvišanje mezd. V Gijonu stavka 320 kovinarjev. Vodstvo podjetja je uvedlo zaporo do konca tega tedna. Španski tisk je medtem moral objaviti sporočilo ravnateljstva Špan. skih kaznilnic v zvezi z dogodki do katerih je prišlo v zaporu Za-mora, ki je namenjen obsojenim duhovnikom. V tem zaporu se je uprlo 6 priprtih katoliških duhovnikov, ki so zažgali notranjo opremo ter povzročili s svojim uporom veliko gmotno škodo, španske oblasti skušajo dokazili, da so življenjske razmere obsojenih duhovnikov zelo dobre, da pa se priprti zanimajo za najrazličnejše dejavnosti, a še najmanj za kaznilniško kapelico. Ravnateljstvo koznilnice pravi, da je ta upor predstavljal premišljeno izzivalno dejanje, katerega namen je bil preslepiti javno mnenje. V sporočilu je še rečeno, da je ta zadnji upor v skladu z miselnostjo in politično usmeritvijo ljudi, ki so bili obsojeni zaradi oboroženega upora, terorizma, atentatov, oziroma, ker so podpirali krivce teh dejanj. Oblasti pravijo še, da so zaprti duhovniki skrbno pripravljali upor in da so bili o njem obveščeni njihovi sorodniki ter dopisniki nekaterih tujih agencij. španski list «ABC» sporoča medtem, da preučujejo možnost, da bi obsojeni duhovniki prestajali kazni v samostanih. Vlada je trdno odločena, da bo skušala zaščititi temeljne osnove za podaljšanje sedanjega konkordata s Sv. stolico. WASHINGTON, 16. — Ameriški predsednik Nixon je snoči sprejel kamboškega zunanjega ministra Long Boreta, kateremu je zagotovil, da bodo ZDA nudile Kambodži moralno, finančno in vojaško pomoč v boju proti partizanom.