Gorski opraševalci – čmrlji Opraševanje žuželk je ena najpomembnejših ekosi- stemskih storitev. Od njega je odvisnih približno 80 odstotkov rastlin in ena tretjina človeške prehrane. Najpomembnejše opraševalke so čebele, vendar pri tem nimamo v mislih samo medonosne (kranjske) čebele, ampak tudi divje, torej čmrlje (v Sloveniji je bilo najdenih 35 vrst) in čebele samotarke (več kot 500 vrst). Poleg čebel oprašujejo še muhe trepetav- ke, metulji, ose in nekateri hrošči. Značilni opraševalci gorskega sveta so čmrlji. Aktivna regulacija telesne temperature, gost "kožušček", čo- kato telo in dobre letalne sposobnosti jim tudi v mra- zu, vetru in dežju omogočajo dejavnost in s tem pre- živetje v ostrih gorskih razmerah. Opraševalci so danes zaradi sprememb v okolju ve- dno bolj ogroženi. Med pomembnejšimi spremem- bami so tudi podnebne spremembe. Podnebje je namreč en izmed glavnih dejavnikov, ki vplivajo na razširjenost vrst, zato se vsaka sprememba odrazi tudi na združbah opraševalcev. Podnebne spremembe, ki se kažejo v povečanih in pogostejših vremenskih ekstremih, vplivajo na rastli- ne oziroma cvetenje in s tem na prehranske razmere opraševalcev. Mile zime in zgodnje, sicer cvetoče po- mladi, ki jim sledijo dolga sušna poletja z malo cve- tja, so za večino opraševalcev neugodne, saj niso pri- lagojeni na dolga obdobja pomanjkanja hrane. Včasih pomanjkanje hrane zaradi poznih pozeb nastopi celo že spomladi. Vse to najbolj prizadene vrste, ki za svoj razvoj potrebujejo hrano od pomladi do poznega po- letja, kot so čmrlji. K pomanjkanju hrane sicer izdatno prispeva tudi intenzivno kmetijstvo. Travniki so na- mreč danes obilno gnojeni, zgodaj in pogosto košeni in tako marsikje le še zelene puščave. Podnebne spremembe prizadenejo tudi vrste, ki ne potrebujejo dolgega obdobja hrane, a so vezane na točno določeno vrsto ali rod rastlin. To je značilno zla- sti za nekatere čebele samotarke. Če cvetenje rastli- ne in dejavnost čebele zaradi muhastega vremena ni več usklajeno, slednja ostane brez hrane. Če je rastli- na vezana samo na enega opraševalca, ostane neo- prašena, kar vodi v njeno izumrtje. Podnebne spre- membe tako tudi zaradi porušenih odnosov med rastlinami in opraševalci vodijo v spremembe združb. V raznoliki pokrajini, ki je značilna tudi za Slovenijo, so spremembe počasnejše, saj pestro okolje daje mo- žnost umika v primernejše okolje, na primer na višje nadmorske višine. Seveda so možnosti omejene in ne omogočajo umikanja v nedogled. Nekaterim vrstam podnebne spremembe tudi koristi- jo. Čmrlj Bombus haematurus, ki je bil nekdaj omejen le na jugovzhodno Evropo, se danes širi proti zahodu in severu. V Sloveniji je bil prvič opažen pred dobrim de- setletjem. A velika večina vrst bo izgubila. Po modelu, ki na podlagi različnih podnebnih scenarijev napove- duje razširjenost čmrljev v Evropi, bi v primeru sre- dnjega scenarija, po katerem bi se do leta 2100 tem- peratura dvignila za 4,7 stopinje Celzija, spremembe koristile največ petim od 68 vrst, 11 vrst bi razširjenost ohranilo, razširjenost kar 52 vrst pa bi se zmanjšala. Bo pač opraševala kranjska čebela, bi lahko rekli. Žal ni tako preprosto. Podnebne spremembe namreč povzročajo preglavice tudi njej in čebelarjem, poleg tega pa čebela vloge divjih opraševalcev ne more na- domestiti. Za zanesljivo kmetijsko pridelavo in stabi- len ekosistem bo tako tudi v prihodnje ključno ohra- njati pestre združbe opraševalcev. Dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo Bombus haematurus – ena redkih vrst čmrljev, ki ji podnebne spremembe koristijo. Foto: Danilo Bevk PLANINSKI VESTNIK junij 2017 13