BI. Storilka.
K. K, STAATSANWALTSCHAH marburg
Eingelangt am 1 Ml. 1316
j * ^ A O	s
mit Beilagen

il CnlilHH "
Mtii'lbui', du« 21. UecwiMura lültt
Ii.
Usl ljudstvu v pouk in sabavo.
itbn* viak četrte-k <n » r	v« it ^-.»-«vriu «	aa oom «Jo t«io 4 K, pol leta 2 K in 2* ftetrt let« 1 K. Naročalo* ta NemiSJ® «it, tt	fawisawitofltk. ^igfo ,
«¿.it feiHii «,w *<; ".»«f* i*«/* '*» «KJC < **5oJtHns, se pošilja tu: UprsvraiEve »Slovenskega Gospoduj** » Maribora. ~ lil* »s dopošiSJ* «AmhA — OSfe »KcMHkt-gb frOmm fifuitv»*	lisi	^«totemi Pwn8stt stanejo vb, — Ui«ialltvo: Koroška cesta 8tev. $. — Rokopisi se a* mhp. - O^tniVii. (MM »rt« Ur >
f~roinlno, taseratc in riilam*a{r..
i» ¡at«-r«s* sr	oi m<	p*if!v»s,ir tu *.«*.-»* vm „ »ti «a» t? t«o, | tvarfrshti centimeter prostora stew 52 »to. Z» »efttatec cataie petnem pepnt V «dMte SM»'% ««am*.«**
j.:„	v	i, ,>	24 Mb, iLjave la Poiiajr.' •}© vin — ImeraH te sprrj«SM*}o de torks opoktee — Nezaprie Rktoiqil t» pateriac pik
Ce«»»f o SloFeKoih,
V dnevih od 15. do 17. decembra je obiskal cesar nage laško fronto na Goriškem in Koroškem ter prišel dne 17. dec. tudi v Trst, kjer so se mu pre1-o ta vili zastopniki cerkve, uradov in ljudstva. Cesar je nagovoril tudi zastopnika tržaških Slovencev dr. Vilfana ter mh rekel v slovenskem jeziku:
„Veseli me, d a tu saj vidim tadi zastopnika slovenske g* nareda na Primorskem, ki se Je ▼ teh težkih ¿asih odlikoval z mnogimi dokazi svoje požrtvovalnosti in'domoljubnega sočustvovanja".
To priznanje slovenske požrtvovalnosti in slovenskega domoljubnega so&ustvovanja iz ust našega novega presvitlega cesarja bo napoBnilo ves slovenski narod z neizmernim veseljem. Kdo si bo upal sedaj, ko nam je najbolj poklicana in najodličnejša o-seba v državi dala tako spričevalo, še dvomiti o nafti požrtvovalnosti, dvomiti o našem avstrijskem domoljubja ? Z našim veseljem je obenem združena globoka hvaležnost cesarju za te besede.
Drugo, kar nas je tako prijetno iznenadilo, je, da se je oesar poslužil slovenskega jezika, fo je ga voril z zastopnikom slovenskega ljudstva. Cesar govori slovenski, kadar govori s Slovencem! S tem je dal najlepši zgled vsem svojim uradnikom na slovenskih tleh in jim obenem pokazal, kako se najde pol do slovenskih src.
Živel naš cesar in kralj Karel!
Mir
Maribor, 19. decembra. Zopet so napočili prazniki, ob katerih se nam prepeva angelsko petje: Mir ljudem na zemlji. A mi stojimo ž« tretje leto sredi strašnega krvoprelivanja.
otoroženi čez glavo m polni skelečth ran Ali ho že kmalu koneo tega svetovnega klanja, te nesrečne morije, se vse izprašuje. Naša vlada je, odkar imamo novega cesarja, skupno s svojimi zavezniki povabila vse naše sovražnike, rta se začnejo z nami pogajati o miru. Mi samo torej storili svojo dolžnost in a-ko se bo vojska morala nadaljevati, ne bo krivda na naši strani, ne pred Bogom, ne pred ljudmi. Toda, ali se bo res morala vojska nadaljevati? Kaj pravijo nasprotniki o naši mirovni ponudbi? Razločujmo dobro, kaj govorijo ministri, kako se izražajo stranke in kaj bodo naši nasprotniki skupno odgovorili.
Gotovo je namreč, da bodo, kakor smo mi skupno s svojimi zavezniki ponudili mirovna pogajanja, tudi sovražniki skupno odgovorili na našo ponudbo. Do danes, ko pišemo te vrstice, še ni odgovora. Pravijo, da bodo odgovor odposlali še le v četrtek, ko je naš list že do tiskan.
Stranke v različnih državah ne postopajo povsod enotno. V Italiji so katoliška, socialistična in stranka bivšega ministrskega preöseifinika Giolittija za to, da se prime za ponujeno roko in da se vstopi v mirovna pogajanja Na Francoskem je socialistična stranka, ki je bila dosedaj ravno tako divja kot druge, postala treznejša in zagovarja mnenje, da je treba ponudbo o mirovnih pogajanjih sprejeti. Na Angleškem je delavska stranka za mirovna pogajanja. Le na Ruskem so se v dumi (državni zbornici) izrekle vse stranke zoper to, da bi se že sklenil mir, dokler ne bodo naše države popolgoma premagane! Kaj mislijo stranke na Japonskem, ne vemo, a tudi ne pridejo toliko v poštev.
V vseh nam sovražnih državah so se ministrski predsedniki že izjavili o naši mirovni ponudbi, le na Angleškem še novi ministrski predsednik Lloyd Georges ni govoril, pač pa nekateri ministri. Lloyd Georges bo baje danes dne 19 t. m. označil svoje stališče. Italijanski ministrski predsednik Boselli je
prosil, naj ne silijo vanj, da jim odgovori na mirovne ponudbe, ker mu je veliko na tem ležeče, da vse četverosporazumove države enako odgovorijo. Francoski ministrski predsednik Briand je smešil ponudbo, Češ, da je le manever, da se zaseje nesc>orazum-Ijenje med zaveznike in da se vzame narodom navdušenje za nadaljno bojevanje, a se nazadnje izrekel, da bo Francija odgovorila sporazumno z drugimi zavezniki. Najbolj se je zaletela ruska vlada in ruska duma. Ruski zunanji minister Pokrovski se j« dne 16. dec. pred dumo izjavil, da ruski car ne bo sklenil miru, dokler ne bo zajdnji sovražni vojak zapustil ruske zemlje in dokler ne bo dosežen zaželjeni cilj, da se sovražnik uniči. Angleški ministri, II so slučajno že govorili, so tudi smešili našo ponudbo in so zahtevali, da se vojska nadaljuje. Toda glavno je vendar, kaj bo povedal ministrski predsednik ali zunanji minister, ta dva pa še nista .govorila.
Tako stoji danes vprašanje o mirovnih pogaja-njih! Ne vemo, ali bo skupni odgovor odbil kratko-malo in brezobzirno našo mirovno ponudbo aii pa bo odgovoril tako, da nadaljna pogajanja niso izključena. Gotovo pa je eno, da je Želja po miru tudi med prebivalstvom nam sovražnih dežel zelo velika in da je ta želja z našimi mirovnimi ponudbami bila močno podžgana. Za dolgo se vlade tudi v sovražnih državah ne bodo mogle ustavljati splošni želji, da se naredi konec svetovnemu klanju.
Veliko bi lahko storile nepristranske države za mir. Toda razven papeža je vse mirno. Le papež bo baje izdal ali je že izdal na vse države poziv, naj se sedanji ugoden trenotek za mir ne zamudi. Sevie-roameriška država s svojim predsednikom Wilsonoro se drži hladno in ne podpira naših korakov. In vBe druge nepristranske države gledajo ua Ameriko ter se tudi ne ganejo. Kajpada vse nepristranske države in državice v sedanji vojski dobro služijo in kaj jim
Vojni spomini.
(Napisal Januš Goleč.)
(Dalje.)
Nié se ni pustil omehčati učitelj, ampak z bičem je počil, da so mrhe še boli ubrale tedaj prokle-4«: tra—-a—ab! Kolena sem tiščal konju v bok, sicer bi bil telebnil na trda tla. Prepričan sem bil, če se kmalu ne ustavimo, me zadene sam bož.i žlak. Za poštene pol ure tega nabijanja in odskakovanja v sedlu sem čul rešilni klic:
„Ha — a — alt! ko — o — rak!" Dedec nam ni dovolil, da bi si na varnih tleh uravnali zbite ude, ampak korakoma na konjih smo si pomagali za od strahu pošlo sapo. Dobri dve uri smo šli, zdaj v korak, pa zopet v nesrečni trab, dokler ni nekaj niučencev onemoglih popadalo s konj. >n je celo ritmojster menil:
„Za prvič naj bi bilo dovolj!" Polagoma sem se spustil z živali zbit kot štre-nja in hrbet me je neznansko bolel. Jahalna šola je krvavo hud nauk, ,<-i ga bom dobro pomnil do smrti. Ta korak in trab brez upore, v paleči, južni vročini, vsako jutro in zvečer mi je j obral kožo z no<j, kjerkoli so se drgnile ob konja. Sem kazal in prosil, da ne morem, da me boli in skeli kot žrjavica, ker Jutranja ježa je razbrskala vse, kar je zacelila noč. Vsi izgovori, vse mile prošnje so bile bob ob steno. Zapovedano je tako, se Je glasil kruti odgovor. Beseda: povelje! je nri vojakih nekaj najsvetejšega.
Cez dober teden tega trpinčenja v čisto prosto y zraku gugajočemu se trabu sem smel noge vtak-
niti v stremena in vzeti v roko vajeti. Tako podprt sem si v nekaj dneh razpukšal jahalno umetnost in nisem več po nepotrebnem nabijal po trdem sedlu. Vsakemu drugemu sunku sem se lepo ognil s pnvz-digom v sedlu in stremenih.
Se nekaj časa in sam sebi sem priznal, da jezditi je bolje in lažje, nego brusiti peš. Po 14 dneh sem že dobro jezdil v trab, skok in že celo skakal sem precej visoko. Odrgnjena koža mi je na novo, a bolj na debelo ter trpežno pognala. Tudi, hrbet mi ni več bolestno klopotal kot ubit pisker. Na kratko povedano, ne da bi se hvalisal, postal sem v primeroma kratkem času jezdec kot sam sv. Jurij, patron moje prve fare.
Jahalna šola je trpela vsled pomanjkanja čar sa samo tri tedne. Nato je bila skušnja pred samim generalom. Dobro sem jo prestal, še dandanes sem ponosen na spričevalo tega izpita, ki ga je podpisal sam general. Potrdim še enkrat, če se sme kateri uk imenovati krvav, tako gotovo je nauk tekanja na konju
Ritmojster mi je poleg jezdenja kot prostovoljni nameček pripomogel do vseh vojaku potrebnih kre-tanj in postav. Po preteku treh tednov sem se vam prelevil v jezdeca in vojaka, da bi me še bila renv šniška LojzTfnjuboznjivo pogledala, ko bi jej bil mogoč ta pogled.
Kratko pred odhodom v Galicijo sem krenil ne-ega jutra kar sam na konju v Bazovico nad Trstom. Pri povratku sem jezdil v lahnem trabu mimo hiše, iz katere so se vsuli pred me policaji kakor divje muhe.
„Stoj!" so vpili za menoj in potegnili svoje samokrese. Moral sem postati, razjnhati in sedaj jo iar deževalo na me vprašanj: Kaj sem, kaj del m tu in kam hočem?
Sem vse lepo po resnici povedal, a. možje so neverjetno skimavali z glavo in moji izpovedi niso
bili voljni pritrditi. Dobro sem čul. kako je eden a-menil, bil je njih glava:
„Brez dvoma, vohun je, rumunski častniki « Saj jih poznam, ti nosijo take uniforme!"
Vse moje zaklinjanje na čast in poštenje ni pomagalo nič. Nisem smel več na konja, ampak ga za uzdo držeč sem stopal naprej, za menoj pa z navitim samokresom rusasti policaj. Aretiran sem bil. >—. Gnal me je mož postave kot špijona v veliko kas&B-no pred obličje naišega polkovnika.
Tokrat se je gospod polkovnik potegnil moško za mojo čast in dobro ime. Sicer nedolžni stražnik je, svest si pohvale za paznost in čuječnost, prejel v nagrado trde psovke. Se obrcal bi. ga bil stari,, da ni pravočasno pobegnil.
Jaz sem pa bil vesel, da me redarji niso kar v luknjo vtaknili in se je cela zadeva tako hitro pojasnila. Po nepotrebnih, jezdarskemu napuhu služeči h sprehodih se nisem več podil.
Za bivanja v T"rstu nisem opravljal samo konjeniške in vojaške službe, ampak v dokaj obilni meri — duhovniško Celi naš polk je pred odhodom še prejel sv. zakramente. Poročil sem pa v treh tednih toliko parov, kakor jih gotovo celo življenje ne bom, če bi celo živel 100 let. Vse je tedaj tiščalo pod zakonski jarem, častnik kot mož. Ženini so se držali bolj kislo; se je videlo že na prvi pogled, da jim — razbijajo brezskrbni samski stan granalte zagona-?el'nih nevest in skeleče hudih tašč. Vezal in koval sem poroke kot vojaški kaplan, da so mi včasih kar. roke omahovale; a mislim, da sem malokateremu paru odklenil raj zakonske sreče in za dovoli a osti. Dela sem imel v Trst« torej dovolj, svetega in posvetnega. Res z veseljem sem pozdravil vest, da se odpeljemo po noči nad zemlielakomnega Rusa.
__(Dafle prff.J
Slr&a 8.
ai. d6c«aiir* 18Í».
je ffloveSka kri, prosveta, blaginja, če se le polnijo nji ti Žepi.
•Toda zaupajmo na Boga in pošteno čustvova-nje Širokih ljudskih slojev, Id čutijo tudi pri sovra žaikih vojsko drugače nego njih državniki. Naša mi rovna ponudba je Vlila tem širokim ljudskim »lojem veliko poguma, da glasneje izražajo svoje Želje p« miru. Za to upamo, da bo nam Bog vendar v dogle dnem iasu naklonil mir in nam poslal svoje angele, da oznanijo trpečemu človeštvu božično blago vest: Mir ljudem na, zfemlli!.
Kako so Slovenci v Nemčiji obžalovali smrt cesarja Franca Jožefa*
Gladbeck na Vestfalskem, 5. dec. 1916.
Stovenoi v Gladbecku, ki so, dasiravno daleč od svojega doma, ohranili cesarju Francu Jožefu iu habsburški hiši svojo zvestobo, so priredili v soboto, dne 2, decembra, prisrčno žalno slovesnost po u-mrlem cesarju. Okoli 9. ure so se zbrali v Lamber-tinski cerkvi, da prisostvujejo slovesni maši-zaduš-nici. Došli so v izredno lepem številu možje, žene, o-troci in starčki. Ženske so nosile na glavah črne rute, možje pa so bili kot člani avstrijskega vojnega in slovenskega rudarskega društva v čedni uniformi in so nosili črne žalne trakove. Na koru sta bili zastavi slovenskega rudarskega in slovenskega roženven-skega društva. Tudi mnogo Nemcev se je udeležilo žalne slavnosti. Po končani cerkveni slavnosti so se podali Avstrijci v dvorano pri Droplioffu. Tam se je predsednik slovenskih društev, kaplau Tensuaidern, v iskrenem govoru spominjal preminulega cesarja m je slavil njegove nevenljive zasluge za Avstrijo m niegove narode. V istem smislu sta še govorila Slovenca Grosman in Jež. Zborovanje se je vršilo v veliki resnosti in slovesni tihoti. Le sempatje se je slišalo tiho ihtenje nekaterih mož in žen, ki so jokale za svojim dobrim cesarjem. Ob koncu je govornik v imenu vseh Slovencev v Gladbecku izrazil novemu cesarju obljubo zvestobe približno s temi besedami: . Franc Jožef, dober naš cesar, ne živiš več I voja močna roka ne drži več vajeti vlade, a Tvoj duh bo živel naprej v nas in Tvoji vzgledi nam bodo plavali pred očmi. Tvoje geslo „Z združenimi močmi, nam bo tudi naše geslo za celo življenje. Radi tega prisegamo zvestobo Tvojemu nasledniku, prisegamo zvestobo celi habsburški hiši, zvestobo cesarju Karel,, in ta zvestoba, ki jo danes prisegamo, naj bo kot močan zid okrog naše lepe donavske države. Na. Sa zvestoba naj bo kot nerazrušljiv okop okrog starega habsburškega cesarstva proti našim starim sovražnikom, ki bi našo državo radi razrušili. Slovenci, naj si bomo v domovini ali v tujim, smo xe-Uno zvesto udani cesarju in Avstriji!"
m«
Kronanje ogrskega kralja in kraljice.
.-"'-■'•r^r-^
Kronanje ogrskega kralja in kraljice se bo vr-Bilo v Budimpešti v soboto, dne 30. decembra 1916. Kronanje in svečanosti, ki so ž njim v zvezi, sebo-do S temu. da se je vsled vojne moralo marsikaj opustiti, vršile z izrednim sijajem.
Udeležba omejena. - Zastopniki ljudstva navzoči.
Kronanje se bo vršilo ob navzočnosti državne-fla zborT in^ljudstva. Radi izvanrednih razmer in fadi zimskega vVemena je nemogoče tokratno krona; nie izvršb ob tako obilni udeležbi ljudstva kot bi s 8ga ljudstvo želelo. A dasiravno se bc.kronanje vršilo r ožjem okviru in na tesnem prostoru ven-S je pripravljalna komisija vse potrebno ukrenda
dfbodo vsi sloji ljudstva primerno ^^Ločenth žuoanija se bo udeležila kronanja po treh določenih odposlancih. Da pa bo moglo kolikor mogoče mnogo St a prisostvovati slavnosti kraljevega kronanja, bol ob ulicah, kjer se bo pomikal slovesni sprevod postavili v vrsto zastopnike posameznih okrajev m mest Upravni okraji in manjša mesta pošljejo po 2, večTa mesta pa po 4 zastopnike. PoskrbUeno Je ud , da bodo zastopana razna društva družbe javm za-stopi, delavstvo, šolska mladina itd. Seveda bode. zastopam primerno tudi vojaki, ki se borijo na bojiščih. Kralj in kraljica bosta tako kronana po stari navadi ob udeležbi vsega ljudstva.
Skupna slovesna seja državnega zbora.
Obredi kronanja bodo sledeči: Na dan kronanja bosta imeli olj« državni zbornici (poslanska in gosposka;) skupno sejo. Seja se bo pričela že ob 6. uri zjutraj v kupolski dvorani državne zbornice, odkoder bodo šli člani zbornic po končani seji v cerkev v trdnjavskem delu mesta, ki je določena za kronanja.
Sedeži in priprave v cerkvi.
Kakor za člane državnih zbornio, se bodo v cerkvi določili posebni sedeži tudi za člane cesarske hiše, papeževega nuncija, škofe in duhovščino, zastopnike drugih držav, dostojansfvenikle, zastopnike ljudstva itd Sedeži bodo že vnaprej za vsakega posameznika natanko določeni. Prevlečeni bodo z rdečim baržunom. Za obrede ob kronanju in za prostor, kjer bo kralj prisegel, se bodo napravili posebni o-dri. Stene v cerkvi, kjer se bo vršilo kronanje, se bodo prevlekle z rdečim suknom, na katerem bo všit bel ogrski dvojni križ» Vse to bi naj spominjalo na stare čase ogrske preteklosti. Dvorni služabniki bodo skrbeli za red v cerkvi.
Kralj in kraljica prihajata.
Ob tričetrt na deveto uro se bosta podala kralj in kraljica s svojim spremstvom iz kraljevega grafu proti cerkvi* Kraljevska dvojica se bo vozila v osem-vprežnem gala-vozu, v katerega bodo vprvieii sami konji-belci. Na obeh straneh voza bodo korakali dvorni lakaji (služabniki) in člani kraljeve ogrske garde na konjih. Udeleženci svečanosti se bodo isto-tako vozili v vozovih.
Sprevod v cerkev.
Slovesni sprevod se bo vil čez Jurjev trg, Jur-jevo ulico, Disov trg in Tarnok-ulico. Ko dospe slovesni sprevod na Szentharomsag-trg, izkaže tam stoječa stotnija ogrskih domobrancev kraljevski dvojici dolžno čast, nakar se zavije sprevod pred cerkev sv. Matija, ki je določena za kronanje. V sprevodu bodo plemiči-zastavonoše nosili deželne prapore. Pri tem se bo po možnosti oziralo pred vsem na one plemiče, kojih predniki so pri poprejšnjih kronanjih nosili prapore. Nastalo je vprašanje, ali bi se naj tudi tokrat nosilo v sprevodu prapor Bolgarije. Vprašanje se je ugodno rešilo, ker je že stara zgodovinska navada, jda se bolgarski prapor nosi pri slovesnem sprevodu kronanja.
Sprejem v cerkvi.
Ob cerkvenih vratih 6o knezonadškof-primas na čelu višje duhovščine sprejel kralja in kraljico. Knez-primas bo izročil kraljevi dvojici razpelo, katero poljubita in ju poškropil z blagoslovljeno vodo. Kralj in kraljica se nato s svojim ožjim spremstvom podasta v takozvano Loreto-kapelo na desni strani Matijeve cerkve. V kapelo se je že prejšnji dan prenesla krona sv,. Štefana in jdruga znamenja (insig-nije) za kronanje. Med tem je višja duhovščina šla pred oltar, da opravi svoje molitve. Ko se je v cerkvi vse uredilo in so že vsi udeleženci na svojih prostorih, prideta kralj in kraljica po sredini cerkve h glavnemu oltarju, se globoko priklonita pred nadškofom in zavzameta prostor na kraljevskem prestolu, ki je postavljen pred Najsvetejšim. Kalošld nadškof stavi nato zahtevo na kneza-primasa, ki sedi levo od glavnega oltarja, da začne izvrševati obrede. Na obeh straneh prestola stojijo plemiči, ki so nosili znamenja za kronanje i.n 11 plemičev-zastavonoš.
Nato se prične slovesna sv. maša, med katero se izvrši kronanje. Knez-primas in namestnik palatina postavita kralju, ki kleči na stopnici pred glar vnim oltarjem, krono na glavo. Knez-primas poda nato kralju v roke kraljevsko žezlo in ga vodi k prestolu. Kraljici se krona sv. Štefana ne dene na glavo, temveč se ž njo knez-primas in namestnik palatina dotajk}neta samo obeh kraljičinih rajm. Predno se dotakneta s krono kraljičinih ram, molijo škofje litanije vseh svetnikov, jo mazilita ter ji podata žezlo. Po kronanju jo vodita k prestolu poleg kralja.
Po glavnih obredih poklekne krali na klečal-nik in priseže pred Najsvetejšim, da hoče varovati mir in čuvati pravico. Po tej prisegi poda knez-primas kralju sv, razpelo, da jo poljubi. Ko je knez-primas s škofi zmolil litanije Vseh svetnikov, mazili kralja. Med sv. mašo je kralj v cerkvi prepasan z mečem sv. Štefana, Pri darovanju po;da knez-primas klečeči kraljevski dvojici pateno (pokrivalo keliha), da jo poljubi. Po končanem kronanju zamahne kralj tudi v cerkvi, z mečem na vse štiri strani.
Streljanje s puškami tn topovi.
Pri važnejših obredih bo stotnija domobrancev na trgu Szentharomsag oddala skupne strele (častne salve). Na mestnem hribu Gellert pa se bo s topovi oddal 101 strel. Zvonilo se bo z vsemi zvonovi po vseh mestnih cerkvah. Med cerkvenimi svečanostmi se bo proizvajala v cerkvi slovita mašna pesem Franca Liszt.
Kraljica zapusti cerkev.
Po slovesni sv. maši zapusti kraljica 4 svojia ožjim spremstvom, službujočimi dvor jamicami, csrk®» in se odpelje v osemvprežnem gala-vozu aa kraljeir-ski dvor. Jezdeča telesna straža in hussarji jo spremljajo.
Na Ogrskem je namreč stara navada, da morajo žene poprej zapustiti družbo in se podati prejS možem domov, da mu pripravi kosilo,. Kraljica sicer ne gred v grad pripravljat kosila, a z odhodom kraljice hi se naj pokazalo, da se čuvajo stare navade in običaji ogrskega naroda.
Imenovanje novih vi te zor.
Stara navada ogrskega kraljevskega kronanja je, da kralj ta dan imenuje več — navadno 12 — vin vitezov. Ko se je kraljica odstranila, se priftn® v cerkvi slavnost imenovanja vitezov. Za vitese zlate ostroge se predlagajo taki, ki so se na bojišču b svojo hrabrostjo posebno izkazali, in so tali odlikovani z višjimi odlikovanji. Imenovanje vitezov se vrši na sledeči način: Njegovo Veličanstvo sedi na svojem prestolu in se z mečem sv. Štefana dotakni) ramen novoimenovanih vitezov. Namestnik višjega sodnika najvišjega sodnega dvora in minister najvišjega kraljevskega dvora jih kličeta zaporedoma pred kraljevski prestol, kjer pokleknejo na srednje slopnjico.
Kralj priseže na ustave.
Po imenovanju novih vitezov gredo udeleženci iz cerkve, Najprvo gredo odposlanci županij, člani državnega zbora, ministri, nato kralj ¡v spremstvu plemičev-zastavonoš, plemičev-praporščakov, namestnika palatina in nadvojvod, kakor tudi višje duhovščine na. cesto, ki vodi k sohi sv.Trojice, pri kateri je napravljen oder,, na katerem kralj slovesno priseže na ustavo. Kralj, kateremu sledijo namestnik višjega dvornega konjarja, ki nosi potegnjen državni meč in škof z apostolskim križcem, nadalje knez-primas in kaloški nadškof, namestnik palatina in predsedstvo obeh zbornic državnega zbora, stopi na sla<» vnostni oder. V leyi roki drži križ, tri prste desne roke pa drži kvišku, pripravljen priseči, obraz ime, obrnjen proti vzhodu. Ob navzočnosti članov državnega zbora, županij in ljudstva stori kralj prisego na ogrsko ustavo.
Ogrsko državno pravo daje ogrskemu prlmasu3. ostrogonskemu nadškofu, pravico do odlične uloge pri slavnostih kraljevega kronanja. Od kronanja L 1867 je nadškof član komisije, ki sestavlja besedilo kraljeve prisege, in član odposlanstva, katero izrodi besedilo kralju. Nadškof besedilo prisego, ti mu je izroči namestnik palatina, glasno kralju prečttaj
Hrib kronanja.
Veliki župani cele Ogrske že sedaj pošiljajo i» vseh okrajev v Budimpešto prst, iz katere bode & grajen hrib kronanja. Izbrana so posebna zgodovinska mesta, od katerih se vzame gornja plast prsti t Na tem hribčku bo kralj z mečem na dan kronanja napravil 4 zgodovinske zamane na vse štiri strani. Komitat Segedin bo poslal prst s takozvanega Kira-ly-Halom prostora, na katerem je leta 1888 stal oe-sar Franc Jožef L Stolni beli grad bo pa poslal v»-gon prsti z zgodovinske gore Arpad in z Andrejev© trate, t. j. z mesta, kjer je kralj Andrej II. dal razglasiti zlato bulo. Baronyški okraj pošlje prst i» Mohača, Cikloša in Pečuha, V Pečuhu se bo vzel«, prst za kraljevi hribček s tistega mesta, kjer Je stsk la prva madžarska univerza, ki jo je ustanovil kraii l udovik Veliki.
Posamezne občine se obračajo zadnje dni brzojavno do komisije, ki mora zgraditi hribček, de naj sprejme tudi prst iz teh občin. Dan za dnevom dohajajo zaboji s prstjo od vseh strani Ogrske v Bo-dimpešto.
Kralj gre asopet v cerkev.
Po storjeni obljubi gre kralj s svojim spremstvom zopet v cerkev, kjer kleče opravi pred Najsvetejšim zahvalno molitev. Med tem, ko kralj v cerkvi moli,
se uredi zopet sprevod v red.
Sprevod v kraljevski grad.
Slovesni sprevod otvorijo huzarji. Sprevoda se udeležijo: odposlanci velikih županij, člani državnih zbornic pod vodstvom predsedstev, ogrski in s-kupni ministri, ki gredo peš. Na konjih se udeležije sprevoda: kraljevi ogrski klioar, 11 zastavonoš ia kraljev ogrski najvišji dvorni vratar, plemiči-pra-porščaki, ki nosijo znamenja kronanja, namestnik palatina, nadvojvode, Njegovo Veličanstvo kralj; nekoliko na desno škof z apostolskim križem, na levonar1 mestnik kraljevega ogrskega najvišjega konjarja z potegnjenim državnim mečem, za njim kraljev ogrski višji dvorni mojster, kraljev ogrski višji dvorni komora ik, kapitan ogrske telesne straže in generalni pribočnik, na obeh straneh ogrska garda, nato pa oddelek ogrske telesne straže. Za njimi se peljeta v vozu oba kraljeva komisarja in oba varuha krone in za njimi istotaJco v vozu višja duhovščina Sprevod, zaključi eškadron huzarjev.
Ljudsko prerokovanje.
O kronanju kralja in kraljice je med narodi na Ogrskem razširjenih cela vrsta prerokovanj in pra-vljic. Med Slovaki je razširjeno sledeče prerokovan je: Ako na dan kronanja deži ali sneži, bo vlada': kralj v bogatili letih. Pšenica in rž bo rodila stoter sad, žitne shrambe bodo polne najžlahts.ejšega žit a, in vsako drugo leto bo toliko vina, da bo primanjkovalo posode. In „najvišja gospodinja" (kraljica) oodc imela srečo pri živinoreji in gospodinjstvu sploh. Masti in mesa ter pogač bo toliko, da bodo popotniki pri vsaki hiši dodobra postreženi. Ako se na dan kronanja med dežjem ali snegom za nekaj časa pokaže tudi zlato solnce, bo imel kralj tako napolnjene svoje blagajne, da mu ne bo treba naložiti deželi novi!) davkov. Ce je ta dan mirno vreme, b-ez velra, bo za časa vladanja novega kralja vladal mir in red. Kralj bo živel v miru s svojimi, sosedi in ne bo prelival krvi. Ako se kralju pri kronanju in prisegi nobena beseda ne spodreče, bo imel srečo v družini, ako pa mu kaka beseda spodleti, pa se že na dan kronanja zbirajo črni oblaki nad njim in njegovo hišo.	• ' | i ji
Ako celi dan sije solnce. bo na Ogrskem zaporedoma več let tako slaba letina, da bo primanjkovale kruha tudi v kraljevi družini. Ako je čez opoldan gosta megla, kraljica ne bo imela sreče pri svo-em gospodinjstvu, ne pri živinoreji. Vihar in vetrovi na dan kronanja pome ijo, da bodo za časa kral-jevanja novega kralja nastali domači in zunanji prepiri ter krvave vojske.
Novo ministrstvo.
Korberievo ministrstvo je odstopilo. Bilo je le 45 dni v službi. Cesar je pozval dr. Spitzmulleria, trgovinskega ministra v Sturygkhovem migistrstvu, Ua sestavi novo ministrstvo. Do danes, dne 20. dec., še Sp.tzmiiller ni sestavil novega kabineta.
Zakaj je Korber odstopil? Stiirgkh je z Ogr i dogovoril novo nagodbo. kakor pravijo, za dobo 20 let. Korber je pregledal nove nagodbene točke z avstrijskega stališča in ni bil ž njimi zadovoljen. Ogri pa so zahtevali, da se naj nagodba sklene, kakor so jo dogovorili s Sturgkhom, nespremenjena, in se naj vzakoni kakor najhitreje, t. j. že pred novim letom 1017. Korber se ni hotel udati, po njegovih mislih bi bila avstrijska državtna poloKica ošlooiEovfana, in Je rajše odstopil. Spitzmiiller je sprejel sestavo novega ministrstva in se je s tem izrekel, da sprejme za O-gre ugodno nagodbo. Saj je tudi sam pri njej v odlični meri sodeloval kot trgovinski minister.
Nemške avstrijske stranke silijo v Spitzmiiller-ja že sedaj, p redno je sešfaiviL ministrstvo, da, pre-dno skliče državni zbor, brez njega vzakoni v Avstriji tudi nemščino kot državni jezik, da odcepi Galicijo, da uredi razmere na Češkem v nemškem smislu in da upelja za. državni zbor nov opravilnik z nemškim razpra|vRajnim jezikom. Nenemške narodnosti, ki so v Avstriji v večini, pa temu odločno u-govarjajo, ker se mera na vse narodnosti „omati o-zir, če se Avstrija nanovo uredi, in ne samo na nemško. Politične razmere v javnosti in državnem zboru bi se neizmerno poostrile, ako bi Spitzmiiller poslušal samo Nemce.
Oče Spitzmiiller je v je bil rodom žid in zdravnik na Dunaju. Sin je že krščen. Predno je postal Spitzmiiller trgovinski minister, je bil upravitelj Rot-šildove banke na Dunaju. Za to tudi kmetje ne sprejemajo Spitzmullerjevega ministrstva z nobenim navdušenjem. Kakor se sliši, Hrvati in Slovenci tudi v tem kabinetu ne dobijo nobenega zastopnika. Bog varuj Avstrijo in njene narode vsega hudega!
List „Pravo Lidu" in drugi češki listi so prinesli vest, da je dr. Spitzmiillerjevo ministrstvo le prehodno in da je pravi kandidat za ministrsko pred-sedništvo Konrad princ Hohenlohe, sedanji skupni finančni minister in prejšnji cesarski namestnik v Trstu. Tucti „Neueste Miinchener Nachrichten" in drugi nemški listi prinašajo to vest.
Na.r.ove ši glasov i pa prajv'i.,0, da hoče Si'tz-miiller vladati z državn m zborom. V tem smislu bo baje sestavil tudi s oj kabinet. Govori se, da t. o kabinet tako-Je izgledal:
Predsedstvo: Spitzmüller; r.otmnje: Haaittel; domobranstvo Georg ; pravosodje: Senk; bogoča-stje: Husarek; železnice: Förster; javna' dela: Trnka; poljedelstvo: Serenyi; trgovina: negotovo; finance: Wimmer; Galicija: Bobžinski. Izmed teh so Tr,.ka in Serenyi Ceha, Bobžinski in Senk Poljaka in drugi Nemci.
Cifšija.
Oetverosporazum je zahteval od Grčije, da mora premestiti vse grške čete iz severnega dela Grčije v južno Grčijo, da ne bi padle Sarrailovi arma-; di v hrbet. Zahtevi se je morala Grčija ukloniti. — Blokada ali zaprtje grške obali po četverosporazu-movih vojnih ladjah se nadaljuje. Grški kralj je proglasil Venizelosa za izdajalca domovine. Grško vladno časopisje izjavlja, da so Grki odločno pri^rav-l;eni braniti do skrajnosti neodvisnost Grčije napram j četverosporazumu, ki pritiska z novimi nasilstvi na i ubogo deželo. Zasedel je dva grška otoka ter zahte-j val, da Grčija umakne iz Aten vse svoje čete. Grška vlada je proti temu novemu nasilstvu vložila odločen ugovor.
Rumunsko. bojišče.
VRumuniji so naši od zajdnjega našega poročila prekoračili reki Buzeu (izvira na Sedmo-graškem in se izliva v Dnjestr) in Kalmatujul (se izliva severno od Harsove v Donavo) in se bližajo reki Seret, kjer pripravljajo Rumuni in Rusi glavni odpor. Dne 14. decembra smo zavzeli mesto Buzeu, ki leži 90 km severovzhodno od Bukarešte ob reki Buzeu. Mesto je velevažno železniško križišče. Sedaj stojijo naši že kakih 15—20 km severno mesta Buzeu.
Tudi v D o b r u č i smo začeli zopet prodirati. Bolgari so potisnili Rumune in Ruse preko črte nabadali—Ostrovo.
V	gorovju severno od mesta Buzeu je več rumunskih divizij popolnoma odrezanih od ostale armade. V severnovzhodnem obmejnem sedmograškem gorovju se vršijo hudi boji med našimi in rusko-ru-munskimi četami. Naše postojanke so trdne.
Naša sedanja rumunska fronta se je v teku 1 meseca skrajšala za 900 km. Naši imajo zasedene že več kot polovico Rumunije.
Naš plen v Rumuni ji.
V	bojih z Rumuni so naše čete zavsem vjele 105.000 mož, med temi 1700 častnikov, 422 i>oljskih topov, 21 težkih možnarjev, 364 strojnih pušk in 200 tisoč navadnih pušk. Nadalje je prišlo v naše roke: 156 železniških lokomotiv in 4400 železniških vozov. Koliko smo uplenili žita in drugih živil ter drugega vojnega gradiva, še ni natanko dognano. Plen je tako velik, da se cele naše armade v Rumuniji lahko prehranijo in se še poleg tega pošiljajo velike množine živil v Avstrijo in Nemčijo.
Rusko bojišče.
Rusi poskušajo sedaj tu, sedaj tam predreti našo bojno črto. Napadajo v prostoru vzhodno od Kez-divasarhelyja, v bukovinskih Karpatih, ob železnici Tarnopol—Zločov, zahodno od Lučka in na severu pri Dvinskem, a povsod brez vspeha. Zadnje dni pošiljajo Rusi močne čete ob spodnji tok reke Seret — Rumunom na pomoč.
Na hribček kronanja.
Sprevod v kral.evi grad se bo pomikal po Tar-nok-ulici čez Disov trg,- jo ilurjevski ulici na trg Sv. Jurija. Predno pa odidejo udeleženci sprevoda v grad, se ustavijo še pri hr.bčku kronanja, ki se nahaja na trgu Sv. Jurija. N egovo Veličanstvo o-grski kralj se poda na konju na hribček. Na hribčku bo napravil z mečem sv. Štefana š-tir zamahe na vse štiri strani sveta. Knezo: adško:-priinas bo nato čital kraljevo prisego na ustavo. Kralj glasno ponavlja besede prisege. Po prisegi bo kralj na konju zapustil hribček in se bo vrnil obdan od spremstva na konjih, v kraljevi dvorec.
Palalln.
Palatin ie kraljev namestnik, ki je v prejšnjih časih stalno \ rebival v Budimpešti. Ker sedaj Ogr ska nima no' enega paluiiia, bo ogrs i državni zbor izvolil namestnika palati a, ki I o obenem z ostrego;:-skim knezonadškofom-primasom kronal kralja Karela in kraljico Cito.
Pojedina po kronanju.
Zadnji obred kronanja je pojedina. Člani drž. zbornice in velikaši, ki so bili pri kronanju v cerkvi, se podajo v nalašč za to pripravljeno dvorano kraljevega gradu, kamor se podajo tudi kralj in kraljica z ožjim spremstvom. Kralj in kraljica se vse-deta na nekoliko višji sedež ob pogrnjeni mizi.
Pojedine se vdeležijo razven kralja in kraljice še tudi primas-natlškof ostrogonski, papežev nuncij, nadškof iz Kaloše in namestnik palatina-"
Kralju in kraljici strežejo ]*>d vodstvom najvišjega dvornega točaja državni poslanci, katere je državna zbornica nalašč v ta namen izvolila, Pri 'pojedini ima kncz-prima-s slovesno napitnico na kralja in kraljico.
Po končani pojedini zapusti dvorano kraljeva dvojica in višje spremstvo. Člani obeh zbornic se nato zberejo k seji v državni zbornici, sestavijo in podpiše o zapisnik kronanja. Obred kronanja je s tem končan.
Popoldne istega dne se bodo kraljici poklonile dvorne gospe in gospe za to določenih drugih dostojanstvenikov.
Postranski obredi kronanja.
V	zvezi s kronanjem je še tudi več drugih o-bredov. Krona sv. Štefana in druga kraljeva znamenja za kronanje se prenesejo iz kraja, kjer so bila shranjena, v kraljevo stanovanje, od tam v cerkev, kjer se vrši kronanje, po dovršenem kronanju se pa za nekaj ur izpostavijo v cerkvi, nakar se zopet shranijo v določene prostore. Krona sv. Štefana in druga znamenja za kronanje se prenesejo 2 dni pred kronanjem v notranje prostore kraljevega gradu z namenom, da se za kronanje primerno pripravijo, zlasti plašč sv. Štefana sme samo kraljica z lastno roko primerno prip(rav(iti.
Dan pred kronanjem se prenese krona sv. Štefana in druga kraljevska znamenja za kronanje v slovesnem sprevodu iz kraljevega gradu v cerkev, kjer se vrši kronanjS in še položijo v stransko kapelico cerkve, v takozvano loretsko kapelico.
Po dovršShem kronanju prenesejo istotako krono sv. Štefana in druga kraljevska znamenja v .slovesnem sprevojdu v cerkev, kjer se javno izpostavijo skozi tri dni. Tretjega dne se prenesejo nazaj v kraljevi grad, kjer se shranijo na določenem prostoru. Te obrede izvršujejo dva od kralja imenovana komisarja, oba stražarja krone sv. Štefana, namestnik najvišjega sodnega dvora ter odposlanstvo obeh z-bornio.
Priprave za kronanje.
V	velikanski dvorani kraljevega- gradu, kjer je shranjena krona sv. Štefana, se je vršil dne 15. decembra opoldne komisijonalni ogled na licu mesta. Udeležili so se ga stražar krone gro i'.eia Szeohe-nyi, dvorni maršal ogrski grof Nikolaj 'Szecsen, ravnatelj za dvorne obrede dvorni svetnik Nepalek, vodja dvornega maršalskega urada dvorni svetnik A-ladar Szegedy-Massak, ministrski svetnik v pravosodnem ministrstvu Julij Tomczanyi, poveljnik kronske straže major Julij Halas in tajnilc ministrskega predsedstva baron Karel Kazy. Komisija se ]e prepričala, da je železna omara, v kateri je shranjena krona sv. Štefana, nepoškodovana, da je kraljevi pečat nepoškodovan ter da je tudi plašč sv. Štefana, Jci je razgrnjen na železno ploščo, popolnoma nedo-tak'n;en. Skrinje pri tej priliki niso odprli, ker je potreba posebnega kraljevega dovoljenja, da smejo ta kraljevi pečat odstraniti. Dan pred kronanjem bodo položili krono sv. Štefana na nalašč za to zgrajen krasen voz in jo prepeljali do cerkve za kronanje. Za vozom bodo korakali čuvaji krone, na čelu jim poveljnik, stražarji krone s helebardami. Po končani komrsiii so zaklenili dvorano s ključem obeh čuvajev krone in s klhičem ministrskega predsednika. — Novi čuva' krone" grof Julij Ambroczy bo storil prisego pred kronanjem, ob priliki, ko se ho odstranil pečat od železne skrinje, v kateri ie shranjena krona sv. Štefana.
Zelo zanimivo je, kar prinaša „Tagespošta" o novem ministrskem predsedniku. Pravi, da je Spitzmiiller voditelj velekapiitalističnih krogov, ki se zbirajo okoli Rotšilctove banke in da ima. svojega, najhujšega nasproitnika v rajvaateiliu dunajske Zemeljske banke dr. Sieghartu, ki je tudi zbral okoli sebe Cel venec kapitalistov. Pričakovati je torej, da se bo za kulisami bil boj med različnimi kapitalističnimi sirujami, a nepoučena javnost bo mislila, da se gre za važne zadeve države, dežel in narodov.
Ako res misli dr. Spitzmiiller izvesti kake iz premembe v notranji uredbi Avstrije, potem bi bilo no samo spodobno, ampak tudi potrebno, da pokliče v svoj kabinet tudi zastopnika avstrijskih Jugoslovanov, kajti dr. Spitzmiiller ne pozna našin razmer iti najmanj. Avstrijski Jugoslovani zelo težko ob čutijo to Zapostavljanje, ki se jim prizaldaja od ministrstva do ministrstva, Zakaj bi se naj z nami ne pošto: alo ravno tako kakor z drugimi avstrijskimi narodi, tega ne ražumemo v današnjih časih prav nič več. Gotovo le pomen Hrvatov in Slovencev za državo tako velik kakor kateregakoli drugega naroda.
liaiijansko bojišče.
Glavni dogodek zadnjih dni, na laški fronti je obisk cesarja Karela. pri Boroevičevi armadi. (Glej naš uvodni članek!) Slehernega slovenskega vojaka bo gotovo navdahnilo posebno veselje, da naš vi ar dar govori slovenski ter priznava in hvali požrtvovalnost našega naroda.
Sicer pa na laški fronti razun artilerijskega o-gnja nič posebnega.
Na francoskem bojišču hudi boji severno od Verduna Dne 15. decembra se je Francozom severno od Verduna po večdnevni artilerijski pripravi posrečilo potisniti Nemce za 3 km nazaj, zavzeti ver-dunski predutrdbi Hardaumont ln Besovauft ter dve vasi; v bojih dne 18. decembra pa nemško postojanko Chambretto ob reki Mozi.


—------—.—

Macedonsko bojišče.
Severno od Bitolja ter ob relci Črni hudi, toda brezvspešni navali Sarrailove armade na bolgarske postojanke. Samo ob reki Črni so Bolgari do sedaj odbili čez 60 sovražnih napadov Švicarski listi poročajo, da je srbski kralj Peter s svojo vlado dospel v Bitolj Uradno še pa ta vest ni potrjena.
Vesele božične praznike želimo vsem prijateljem našega lista. Pridobivajte nam novih naročnikov!
Cesar in naš škof. Ko so bili avstrijski škofje dne 1. dec. pri cesarju v avdijenci, je cesar nagovori tudi mariborskega knezoškofa ter gh. vprašal po razmerah v škofiji in po številu vojnih kuratov iz naše škofije, ki je, kakor znano, v, celi Avstriji največje. Nobena škofija ni poslala toliko duhovnikov na bojno polje kot naša. Ko je zanesla govorica med cesarjem in škofom tudi na naš 47. pešpolk, ki ima svoj kader v Mariboru, je rekel cesar: Domači pešpolk v 'Mariboru, to je junaški pešpolk.
Cesarica Cita izredno prijazna in živahna gospa. Vojvodska rodbina Parma, iz katere izhaja naga nova cesarica, ima v Brunnsee-ju in Weinburgu pri Cmureku velika posestva. Del rodbine Parma vedno stanuje na gradu Brunsee ali v Weinburgu. Sedanja cesarica Cita je ob počitnicah več let stalno zahajala v Brunnsee in od tam. večkrat tudi. na številna vinogradna vojvodska posestva v Slovenskih goricah, Princesinja Cita., tako se nam pripoveduje, je bila izredno ljubka prikazen. Vitka kot jelka, vedno smenljajočega obraza, prijazna in radodarna do skrajnosti, je rada govorila in se šalila s priprosti-mi slovenskimi viničarji in viničarkami ter se igrala, z bosonogimi otroci ter jim delila raznih igrač in slaščic. Kdor je občeval s princesinjo Cito, ne more prehvaJiti njene ljubeznjivosti in živahnosti.
Cesar Prane Jožef za invalide. Cesar Franc Jožef je v svoji oporoki zapustil ranjencem, invalidom ter vdovam in sirotam padlih vojakov iz svojega zasebnega premoženja 60 milijonov K.
Duhovniška vest. C. g. Štefan Pivec, župnik v Podčetrtku, je dobil župnijo Vuzenica ob koroški železnici.
Č. g. Peter Jurak, vojni kurat v Gradca je t dni o l5e! na boiisče.
Božične ustanove za vdove in sirote padlih. C. kr okrajna glavarstva so poslala občinam sledeče dopise: Z odlokom vojnega ministrstva št. 87551-16, se razpisuje božična ustanova c. in kr. 2. armade. Pravico do te ustanove imajo: Vdove ali sirote brez očeta in matere po vojakih c. in kr. vojske, obeh deželnih bramb in orožništva ter c. kr. in kr. ogrske črne vojske, kojih soprogi oziroma očetje so v vojni 1914-16 padli pred sovražnikom ali umrli vsled ranjenja. Prednost imajo one, kojih očetje (soprogi), so se udeležili vojne pri 2. armadi. Ustanova je enkratna, znaša za vdove 400, za sirote 200 K. Občinskim predstojništvom se naroča, da to takoj razglasijo na v kraju navadni način in da slučajne prošnje takoj predložijo osrajnemu glavarstvu. Prošnji je priložiti naslednje priloge: Spričevalo o ubožnosti, mrtvaški list soproga ali obeh staršev sirote, dokaz pri katerem vojaškem krdelu in v kateri, razvrstitvi aa je služil soprog oziroma oče sirote (če bi ne bilo mogoče dobiti zadnje navedene listine, tedaj jo bode priskrbelo poveljstvo do polnitve neg a okraja v Mariboru). — Vdove in sirote naj te prošnje takoj vložijo pri svoji občini. Skoda je, da se tako važni odloki pošl;ejo občinam še le nekaj, dni pred uradno določenim rokom.
Nova prebiranja. Hrvatski listi poročajo: Ogrsko domobransko ministrstvo je odredilo, da se morajo vsi črnovojniški obvezanci od 18. do 5 0. 1 e -t a, ki so bili pri dosedanjih prebiranjih spoznani, za nesposobne, podvreči novemu prebiiranjju. Tisti, ki bodo spoznani za sposobne, bodo zaposleni samo v etapni službi. — Kolikor smo poučeni, se bodo vršila nova prebiranja 18—501etnih črnovojnikov tudi pri nas v Avstriji in sicer najbrž m e-s e c a februarja. Ali se bodo za sposobne spoznani vporabili res le v etapni službi, nam pa še ni znano.
Prebivalstvn Štajerske! Cesarski namestnik grof Clary nam je poslal sledeči oklic: Svetovnozgo-dovinski dogodki so se dogodili, odkar je razpisano V vojno posojilo. Zmagovita krdela zaveznikov so porazila rusko-rumunske armade ter vkorakale v Bukarešto in zasedle več kot polovico Rumunije. Za nas tako ugodno stanje vojnega položaja in gospodarsko okrepljenje, katerega smo deležni po porazu Rniuuniie, so omogočili nam in našim zvestim zaveznikom; da ponudimo, svesti si svoje moči, sovražnikom pričetek mirovnih razprav. Na boj oboroženi, a na mir pripravljeni zremo z mirno zavestjo, ki jo nam narekuje naše dobro pravo, liodočnosti nasproti. Slavnim vspoliom na rnmunskih liojiščih so vredno
{ pridružil e v zaledju izvojevana zmaga našega V. vojnega posojila Vsled mnogostranske želje je dovolil finančni minister, da se do nadaljnega sme sprejemati {odpisan j a na V. vojno posodilo tudi po 16. decembru. Štajerci, porabite priliko, ki se Vam s tem nudi, da se z ozirom na junaštvo in požrtvovalni pogum naših sinov in bratov na bojnem polju v-speh V. vojnega posojila z vsemi močmi še zviša. — Na Najvišjem mestu se napredovanje podpisovanj zasleduje z živim zanimanjem in Njegovo c. in kr. A-postolsko Veličanstvo, naš najmiloslljivejši cesar, je izvolil izraziti pričakovanje, da bodo porabili visoki in nizki, meščani in kmetje, dobo, ki je za podpisovanje še na razpolago, za to, da bo postal vspeh V. vojnega posojila primeren naši moči in našemu trdnemu zaupanju. Tudi nam vsem sveti spomin na ljubljenega cesarja Franca Jožeia mora ravnotako kakor pridne na bojišču tudi nas doma vzbodriti do na'višjega delovanja. Štajerska je bila v požrtvovalnem in radovoljnem podpiranju ožugane domovine na bojnem polju kakor tudi doma vedno v! prvih vrstah, tukaj se pa ne zahteva nikake žrtve, kajti vsak, ki posodi državi svoj denar, dobi vrnjeno posojeno z o-bilnimi obrestmi. Ni tedaj le dolžnost, temveč lastna korist vsakega posameznika, da se odzove na klic države za podpisan je vojnega posojila. Pozivam tedaj vnovič prebivalstvo Štajerske, da da premoženje i i dohodke, kolikor največ more, domovini na razpolago s poupisovanjem V. vojnega posojila.
Nov predsednik okrožnega sodišča v Mariboru. Za predsednika mariborskega okrožnega sodišča je imenovan višjesodni svetnik višje deželne sodnije v Gradcu dr Franc Kočevar pl. Koudenheim. Nov predsednik je rojen leta 1864 in je služboval kakor predstojnik okrajne sodnije v Celju in višjeispdni svetnik v Ljubljani,
Deželni odbor štajerski se bo poklonil presvit-lemu cesarju z odanostno izjavo za štajer-ko prebivalstvo naibrže ž« ^redi mesera janua ja.
Razpuščen občinski odbor. Občnski o bor občine Pla; pri žvečim je vi; da razpust Is, ker mu je za redne seje manjkalo sklepčnost». Večina odbornikov je namreč p-i voiak h Za, vladnega komisarja je imenovnn H^fH^ni	Al i/" Menhart.
Zvišanje podpor za begunce. Notranje ministrstvo je zvišalo podpore za begunce, ki žive po raznih občinah, dnevn0 za osebo od 1 K na 1 K 50 v. Ako pa šteje begunska obitelj več kakor pet oseb, ostane v veljavi dosedanja podpora do 1 K za vsako osebo.
Za begunce z vzhoda In juga. Nedeljska „N. Freie Presse" objavlja, da je za begunce z vzhoda nabrala 3,104.427 K, za begunce z juga pa 62,623 K Za oskrbo vojnih konj in psov je nabrala „N. F. Presse" 10.770 K.
Vprašanje iz ljutomerskega okraja. Na prošnjo naše davkarije so posamezni občinski predstojniki prostovoljno prevzeli izplačevanje vzdrževalnih prispevkov po zakonu iz leta 1912. S tem imajo seveda župani veliko potov, stroškov in zamude časa, zlasti ker davkarre izplačajo skupni znesek v velikem denarju in si morajo potrebni drobiž za posamezne stranke sami preskrbeti. S tem razbremenijo davkarijo in prihranijo posameznikom včasih daljni pot v Ljutomer. Ali se more občinske predstojnike siliti k temu, da naj prevzamejo tako izplačevanje podpor popolnoma zastonj, brez vsake odškodnine? — Odgovor: Gotovo ne spada to delo v prenešeni delokrog županov in župani naj zahtevajo od okrajnih glavarstev, oziroma davkarij, primerno odškodnino za delo. Sami pa si visokosti odškodnine ne smejo nastaviti	»
Pošiljanje poštnih zavojev vojnim vj !nikom ustavljeno. Poštno ravnateljstvo za Štajersko naznanja, da je od sedaj naprej do 25 dect mbra 1916 ustavljeno pošiljanje zasebnih poštnih zavojev in vzorcev niaga vojakom, ki se nah jajo v vjetništvu sovražn b '<z v
Poštnina za božične in novoletne razglednice. Ker je sedaj vsled novih poštnih določb zvišana poštnina za razglednice od 5 na 10 vinarjev, se sme opremiti v,soka razglednica z znamko po 3 vinarje, ako na razglednico razven naslova ne napišeš več kakor pet besedi z naslovom vred in še podpis.
Svarilo zaradi vojnih vjetnlkov. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša : Ker se v zadnjem Času množijo slučaji, oa nevojašKO prebivalstvo ne naznanja takoj pristojni oblasti, ako jo ubežal kak vojni vjetnik, se strogo naroča, da mora vsak, kdor l-ma pri delu zaposlene vojne vjetnike. tako! naznaniti, ako je kak vojni vjetnik zapustil delo in pobegnil. Vojnim v jetnikom dajati obleko, živila, denar, ali jim dajati na drug način potuho, da lažje pobegnejo, je prepovedano pod zelo ostrimi kaznimi. Is-totako je strogo prepovedano jemati pod streho vojne vjetnike, ki so pobegnili.
Zakaj imajo vlaki tako velike zamude? Ljudje nas povprašujejo, kaj je vzrok, da hnajo zadnji čas posebno dunajski vlaki tako velike zamude (po 1 do 5 ur). Na merodajnem mestu se nam je reklo, da je te.u zamud kriva pošta, katera ima sedai radi zmanjšanja postnih vlakov in ogromnega prometa k praznikom toliko opravka, da je popolnoma nemogoče, to delo zmagati v določenem roku. Zamude se pove-
čajo od 'postaje do postaje, kjer se naklada in odkla-da pošta.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru naznanja cenjenemu občinstvu, da ostane blagajna ocl 23. do 31. decembra radi sklepanja niču-, nov zaprta, pač pa se tudi v tem času sprejemajo še prijave na vojno posojilo. — Načefetvo.
Cert|e<fi*in naroimkom naznanjamo, da bomo prihodnji številki priiožiii položnice, s katerimi bodo lahko plačali naročnino naprej. — Prosimo, da se razvije tedaj močoa agitacija za nove naročnike na naš list. Naj res ne bo več nobene slovenske hiše brez »Slov. Gospo-daria.« V mnogih župnijah bi lahko bilo še enkrat toliko naročnikov, kakor jih je. »Slov, Gosp.« je sedaj neobhodno potreben ne samo kot zvest poročevalec doma ih m vseh večjih dogodkov na bojiščih in po svetu, ampak posebno kot svetovalec v vseh gospodarskih zadevah. Hiša ki nima »Slov. Gosp.,« si tarna dela škodo, Za to pa še. enkrat, agtirajie ^a naš list in razširjajte ga!
e Betice
Proti vinskemu davku. V zadnji seji Kmetijske družbe se je razpravljalo tudi o novem vinskem davku Deželni odbornik dr. Verstovšek je podal udom centralnega odbora, ki niso bili še nikakor poučeni c nameri deželnega odbora, vsa pojasnila in predlagal, da se Kmetijska družba brzojavno obrne s protestom na ministrskega predsednika in ga prosi, da vlada ne predloži sklep deželnega odbora najvišji potrditvi, Predlog se je sprejel soglasno.
Boj proti obdačenju aoinace pijače. Deželni odbornik dr. Versiovseit vodi po naroč lu vodstva S. K. Z. nevstrašeno boj proti nameravanemu vinskemu davku. V zadnji seji dež. cdbora se je že četrtokrat razpravljalo o t«m predmetu. Ker je postavni predlog že predložen vladi in se je bati da bi ga vlada vkijub ugovorom s^venskih poslancev ¡e potrdila, trudi se dr. Verstovšek že tedaj, da doseže za vinogradnike kolikor mogoče večje ugodnosti. Na njegovo neprestano dreganje se je odločil deželni odbor da se vinogradnikom dovolijo ugodnosti glede demače pijače. Hotelo se je že tudi v tej zadevi sklepati in ker je bilo malo upanja, da bi se zagotovili veliki vspehi, je dr. Ver-, stovšek razumel zadevo tako obrniti, da naj pred sklepanjem deželnega odbora posebni odsek izreče svoje mnenje. Dr. Verstovšek je sam predlagal sestavo tega odseka. Posvetovanje odteka se vrši dne 21. t. m. pod vodstvom ckscelence grota At-temsa. Povabljeni bodo na to posvetovanje dež. odbornik dr. pl Kaan kot finančni referent, eksce-ienca grof Franc Attems, pl. Kodol tseh, župan Or-nig, župan Reitter, dekan Ozmec, posl. Roškar, dr. Korošec, dr. Verstovšek, posianci Schweigtr, Hubt r in Hagenhofrr.
Na Božič se sme zavživati meso. Ker je letos Božič padel ravno na brezmesni dan, je cesarska na-mestnija dovolila, da se sme ta dan meso uživati.
Oddaja surove svinjske masti. Odredba zaradi oddaje surove svinjske masti, oziroma špeha, je stopila v veljavo. Vsakdo je torej zavezan, kadar kolje, to naznaniti svojemu občinskemu predstojniku tn mu poveldati, koliko znaša teža mrtve osnažene Odrobo-to naznaniti svojemu občinskemu predstojniku in mu tem predpiše, koliko masti mora oddati in sicer je določeno: pri teži mrtve osnažene svinje do 60 kg U4 kg masti, od 60 do 100 kg 2 kg masti, od 100 do 150 kg 4 kg masti, nad 150 kg 7 kg masti. V teku osmih dneh mora oddati predpisano mast, oziroma špeh, o-nemu možu, ki je za tamošnjo občino določen,, da, prevzema mast. Mast se mora takoj izplačati v gotovini po 7 K 80 v za 1 kg teže. Kdor bi ne izpolnil te obveznosti, bo kaznovan z denarno globo 5000 K ali 6 meseci zapora. Obrtnikom se lahko odtegne obrtna opravičenost za vedno ali za gotov čas.	, A
Vojaštvo ni upravičeno nakupovati živila. Iz Ljutomera se nam poroča: V Banovcih je nek nad-poročnik 97. pešpolka nakupoval živila za častniško mizo v Veržeju. Posestnica A. St. mu je prodala 130 kg pšenice, ker so vojaki pravili, da se bodo živila s silo rekvtirirala, ako jih vojaštvu prostovoljno ne prodajo. Ker je pšenico brez oblastvenega dovšljen-ja prodala, je bila od okrajnega sodišča vi Ljutomeru obsojena na 3 dni zapora in 100 K globe. Iz tega sledi, da je vsaka prodaja* zaseženih živil, kakor žita, moke, fižola itd. dovoljena samo nakupovalcem žitno-prometnega zavoda. Ako vojaki taka živila nakupujejo in če še morda grozijo celo s prisilnim re-kviriranjem, naj se jih takoj naznani na vojno ministrstvo mi državno pravdnišfvo. ker vojaki «a nakupovanje niso upravičeni
Navijanje cen? Prijatelj lista nam piše: Nedavno jo v mariborski okolici nakupoval vojak teleta za vojaštvo. Kupil je teleta tudi od dveh kmetov v Ho-
Stran fl.
tinji vasi. i o ;» K žive teže, torej za nekaj grošev čez tulčrat veljavne najviš„e cene. Oba kmeta Fr. S. in A Gfi. stii se morala \ reci okrajnim sodiščem v Mariboru Nagovarjati zaradi navijanja cen. Vojaški na-kupovalec je kot priča pod' prisego izpovedal, da je imela vojaška uprava pri. teh dveh teletih skupaj Ift' K 00 v čistega dobička; pri vsakem mesarju v Mariboru In namreč morala plačati takrat najmanj 5 K 60 v za 1 kg teletine, njo pa je stal 1 kg io od-Hik-u vseh stroškov samo 3 K 48 v. Zraven tega se ie telečja koža drago prodala. Oba kmeta sta kljub temu bila obsojena na 35 K, oziroma na 25 K globe i i okrožno sodišče je vsakemu zvišalo globo na 50 K — Nauk: Ne prodaj nikdar, tudi vojaštvu ne, ničesar nad najvišjo ceno, ako ne moreš dokazati višjih lastnih pridelovalnih strošktov I Kaizhovjan boš, tudi fte je imel kupec dobiček. — Ta slučaj pa kaže tudi, kake dobičke imajo mesarji, dočim pacle jeza zaradi draginje po večini samo na kmeta.
Prevžitkarji in rekviriranje žita. Vpraša se nas: Ali se žito, ki ga imajo prevžitkarji, pri rekvi-riranju vpošteva ali ne. Ali si smem obdržati svojih pet mernikov pšenice in pet mernikov koruze, ki je imam pri svojem sinu izgovorjene? Odgovor: Vprašali smo na merodajnem mestu in reklo se nam .je, da si ne sme prevžitkar obdržati več žita, kakor je za eno osebo predpisano.- Ako je n. pr. prevžitkar na lastni hrani, si sme od vsega zrnja obdržati samo 80 kg, ostalo pa mora proti uradno določeni ceni oddati Ako pa ima hrano pri svojem sinu ali kakem drugem sorodniku, pa mora vse žito, ki ima izgovorjeno, oddati vojno^žitno-prometnemu uradu, k' mu plača uradno določeno ceno. Drugače je, ako posestnik, pri katerem ima prevžitek, nima dovolj lastnega žita za prehrano družine. V tem slučaju lahko prevžitkar proti dogovorjeni odškodnini prepusti svoje žito posestniku.
Najvišje cene za vžigalice. Finančno ministrstvo je z odredbo z dne 18. septembra 191(5, drž. z. št 311, določilo za nadrobno prodajo vžigalic slejde-£e najviSje cene: Za navadno škatljico „švedskih" vžigalic, v kateri ni več kot (K) vžigalic, 0 v; za Škatljico „Mikado št. 56", v kateri ni več kakor 120 vžigalic, 10 v; žveplenke, v malih papirnatih zavojčkih, v katerih ni več kot 00 vžigalic, 7 v; za iste vžigalice v velikih papirnatih zavojčkih „št. 65", v katerih ni več kot 180 vžigalic, 10 v. Po § S omenjene odredbe so osebe, ki vžigalice na drobno prodajajo, postavno obvezane, da imajo te najvišje cene v svoji prodajalni javno In na vidnem prostoru nabite. Po ministrski odredbi se prestopki te odredbe kaznujejo z denarno globo od 4 do 1000 K. — Predpisal,j eenilniki se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Komad stane 5 v.
Nakup vina. Štajerska deželna vzorna vinska klet kupi večje množine starega in novega vina. Ponudbe z vzorci se naj pošljejo do dne 30. decembra na deželno vinsko klet v Eggenbergu pri Gradcu.
Veliko pomanjkanje petroleja na deželi. isTa kmetih se je pojavilo veliko pomanjkanje petroleja, ker ga mali trgovci ne dobijo ali pa v zelo malih množinah. Naj bi politične oblasti uredile tudi promet s petroljem tako, da bi ga kmetsko ljudstvo vsaj za silo dobilo. — Star mož iz Slovenskih goric nam piše: Pričeli so se mi vzbujati spomini na zlate stare čase, ko smo s trskami svetili in so predice ob dolgih zimskih večerih prepevale stare narodne pesmi. Na deželi smo namreč začeli svetiti s trskiami. ker nam primanjkuje petroleja. — S Pohorja nam poroča prijatelj, da so začeli ponekod zopet izdeloval domače sveče iz ovčjega loja.
Preskrba s petrolejem. Ker proizvaja Galicija manj petroleja nego navadno in moramo deliti te male svoje zaloge z zavezniki, so se pojavile težave v preskrbovanju s petrolejem. Da se tem težavam po možnosti odpomore, je dunajska vlada naredbenim potom ustanovila petrolejno centralo (osrednji urad za razdeljevanje petroleja) na Dunaju, I., Teinfailt-strasse 1, v obliki družbe z omejeno zavezo. Vodstvo oentrale bo poverjeno odboru, če*gar člane imenuje trgovinsko ministrstvo iz vrst zastopnikov čistil-ric Centrala je pod državnim nadzorstvom ter deluje po navodilih trgovinskega ministrstva. Njej je izročeno razdeljevanje petroleja iz čistilnic do na^ drobne prodaje. Njene odredbe imajo polno moč ter jin izvršuje politična oblast, katera kaznuje tudi tozadevne prestopke. Centrala more v slučaju potrebe brezpogojno razpolagati z vsemi zalogami petroleja kier jih najde, O načinu nadrobne razdelitve )>etro-leja v posameznin deželah morajo sklepati deželne politične oblasti in izdati potrebne odredbe (uvesti nakaznice, prodajo po okrajih itd.). Trgovinsko ministrstvo sestavi še poseben petrolejni svet, v katerem bodo zastopani prodajalci in kupovalci. V kratkem torej utegne biti tudi petrolej na karte.
Pomanjkanje tobaka bo trajalo baje do konca januarja prihodnjega leta. Tudi za božične praznike menda ni pričakovati, da bi tobakarne dobile kaj več tobaka v razprodajo, kajti tudi za tiste dni velja to pravilo, da najprej morajo biti preskrbljeni vojaki r.a fronti. Proti koncu januarja se dajo izdelki letošnje letine v izdelavo in potem pridejo večje množine v razprodajo in začetkom februarja bodo toba-k-arne zopM obilneje preskrbljene. Tako vsaj hočejo
i vedeti poučeni ljudje. Do februarja torej se bodo še morali ubogi kadilci mazati s tisto mastjo, ki se ji pravi potrpljenje. — Dunajski list „Zeit" pa poroča, da je finančno ministrstvo odredilo, da pride za božične praznike med vojaške in civilne kadilce malo več tobačnifi izdelkov, posebno smodk in cigaret. -Vojaški kadilci bodo dobili, za 1 dan 10 cigaret ali i zavojček navadnega tobaka.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po tujem hmelju zelo živahno. Tujega hmelja se je pokupilo oziroma popro-dalo 150 stotov po 50 kg. Cena za štajerski hmelj se je gibala med 110—125 K za 50 kg.
Vporaba ka»t ouiijcua.	po možnosti
štedi z zaiogami kave, je vlada Oiireaila, d,t se do 20. januarja 19i7 podaljša veljavnost kavinih tart, ki so bile prvotno veljavne do 23. decembra 1916. Nadalje je določeno, da smejo prodajati kavo po kavarnah in gostilnah samo od 5. do 10. ure pred-poidne in od 8 do 10. ure zvečer.
Razae »ovie©*
Velikega divjega merjasca je ustrelil dne 14. t. m. grof NVurmbrandov lovec Alojzij Vesenjak v gozdovih pri Središču. Merjasec je dolg 2 m in 15 cm ter tehta 198 kg. Vesenjak je ustrelil letos že 2 taka merjasca. Redek lovski plen so v Središču razpostavili na ogled. Ob tej priliki se je nabralo za Rueč križ 100 K.
Obešen je bil dne 18, decembra v Gradcu A-leksander Zekič, župan iz Vigdorja v Bosni, ker je deloval proti naši državi ter je podpiral velesrbsko gibanje.
Glavna mesta, ki smo jih že zasedli, V sedanji svetovni voiski so naše armade zasedle že sledeča glavna mesta: Bruselj v Belgiji, zavzeto dne 20. avgusta 1914; Varšava na Poljskem, dne 5. avgusta 1915; Belgrad v Srbiji, dne 9. oktobra 1915: Cetin-je v Crnigori, dne 14. januarja 1916; Drač v Albaniji, dne 27, februarja 1916: Bukarešta v Rumuniji. dne 6, dec. 1916.
Zmagovalec pri Aspernu na smrtni postelji. Ko je nadvojvoda Karol, slavni zmagovalec v bitki pri Aspernu" (21. in 22. majnika 1809), dne 26. aprila 1847 nevarno zbolel, je bila njegova prva skrb, aa se temeljito pripravi na svoj zadnji in najvažnejši boj. Po sv. zakramentih za umirajoče se je hotel najtesneje združiti s svojim Gospodom in Dovom, ki nekdaj vodil njegove bitke, da bi tako tudi v rad-nji in težki borbi gotovo zmagal. Ze leia poprej je večkrat resno naročal svojemu spovedniku Viljemu Sedlaček, naj ga pravočasno opomni in s sv zakramenti pripravi na pot v veeno*t, fifc mu božje usmiljenje da kaj časa za pripravo. „Nikar mi, prečastiti gospod, ne zakrivajte, ko se mi bo bližala zadnja vira, ki jo drugi dostikrat prej spoznajo, kot bolnik", tako je govoril stari bojevnik često, ko se je še veselil popolnega zdravja* „Le odkrito povejte!" je še pristavljal navadno šaljivo. „Pokonci, stari vojak! Cas je, da odrineš!" A takih opominov ni bilo treba, kajti skrb za dušo je opominjala sama dobrega nadvojvodo. Z veliko pobožnostjo je prejel svete zakramente in je potem razprostrl svoje roke po ljubljenih otrocih, hoteč jih v svoji nežni ljubezni še enkrat blagosloviti. Toda le nadvojvoda Ferdinand .ie prihitel še o pravem času k umirajočemu očetu, ki je dvignil svoje roke, da ga blagoslovi, a blagoslovilo ga je le še njegovo srce. Ob 4. uri zjutraj je bil smrtni boj končan. Kako krasen Zjgled, kako je treba skrbeti za dušo, je dal ta neustrašeni, vojskovodja našim dobrim vojakom, višjim in nižjim, ki se tako pogumno vojskujejo za Boga, cesarja in za domovino!	1 i . <u i !. - : S i l ! i i
Dopisi
Maribor. Okrajno glavarstvo je določilo za na dom postavljeno neposneto mleko najvišjo ceno 40 v za liter. Za oddajo mleka pri pridelovalcih in za zbi-, ralnice mleka po občinah pa je najvišja cena za neposneto mleko 36 v za liter.
Št. Peter niže Maribora, Dekliška Marijina družba, priredi na Štefanovo popoldne po večermcah slavnost na čast naši novi cesarici Citi, Dekleta nastopijo v dveh gledaliških igrah. Vabijo se domačini m sosedje.
Spodnja Sv. Kungota. V soboto, dne 16. dec.. je po dolgi mučni bolezni umrl posestnik in vrl naš pristaš Franc Grandošek, Rajni je bil pri vseh vo-litvali na naši strani in je svoje otroke vzcojil v krščanskem in slovenskem duhu. Svetila vrlemu obmejnemu Slovencu večna luči
Lnčane. Ze tretjo zimo je moj mož na fronti. Zdrav še sicer je, ker ga Čuva Marija, a doma pa vendar težko shajamo brez mož. Dasiravno imamo preobilo dela, vendar vzgojujemo svoje otroke po lepi krščanski navadi v strahu božjem in v slovenskem duhu Ko bodo možje po srečno končani vojski prišli domov, bodo veseli nas in svojih nežnih otrok. K Božiču pa bomo vsi prosili za skorajšnji in toli-zaželjeni mir. — Slovenka v Lučanah.
St. nj v Slov. gor. V Gradcu je na operaciji dne 18, decembra umrla Marija Smirma.nl, roj. Rci-ter, gostilničarka-vdova pri „Murhofu" v Selnici ob Muri. Rajna je bila, sestra župana Josipa Reiter v j
Ceršuku Truplo rajne so prepeljali v št. llj, kjer je pokopano na domače pokopališče. Svetila pokojni-ci večna luči
Sv. Jurij v Slov. gor. Tukaj te umrla Marija Kraner, mati č. g. Vinko Kranerja, kaplana pri Sv. Petru pri Radgoni. Rajna je bila daleč na okrog znana kot vrla in poštena slovenska mali in gospodinja. Svetila ji večna luč!
Marija Snežna na Velki. Dne 12. dec. se je tukaj zgodila velika nesreča. Žena Genofeva Spind-ler je šla v hlev molzt kravo. Opazila je, da se je telica odvezala. Ker so bila vrata ojdprta, jo je teli-ca vlekla daleč na njivo in grozno poškodovala. Sosedje so jo našli vso krvavo. Gospod, župnik so nesrečnico sprevideli. Dne 13. decembra po noči je vsled prevelikih poškodb umrla. Rajna zapušča mo-ža-črnovojnika v Celovcu in tri male otročiče. Njen brat Franc Kocbek je lansko leto na ruskem bojišču padel, N. p. v m.!
Sv. Trojica v Slov. gor. Vrla žena-trgovka Terezija Cauš je po dolgi hudi bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, odpotovala v boljšo domovino dne 10. decembra, ob pol petih- ¡.opoldne. Rajna je v svoji trgovini prodajala. „Slov. Gospodarja" In „Stražo." Svetila ji večna luč!
Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 26. nov. je ob-ha-al zlato poroko Matija Majhenič in njegova žena rojena Ploj. Slavnost se je izvršila le v domačem kropu na Oseku Slavljenec deluje že celo vrsto let kot občinski tajnik. Zato se splošno želi, da bi Vse-gamogočni ohranil zlatoporočenca čvrsta in zdrava!
Sv. Anton v Slov. gor. Pred kratkim so se tudi naši zvonovi ločili od nas. Vzeli so nam iz stolpa župne cerkve tri, iz kapelic po vaseh pet zvonov. Pri cerkvi ostaneta še dva. Cerkveni, zvonovi so bili novi iz leta 1913. Najtežje smo se ločili od velikega z-vona, ki je tehtal okoli 25 meterskih stotov in je bil posvečen farnemu patronu z napisom: „Sv, Anton, naš farni patron, vabi Slovence nalepi grič Slovenskih goric." Žalostno se je te dni ločil od nas in o-tožno je ječal, ko so ga s kladivi razbijali, ker razklali so ga morali na več delov. Ne bo se več razlegaj njegov iej)i glas po ljubkih gričih našib krasnih Slovenskih goric, kateri nas je ob nedeljah in praznikih vabil k službi božji. Pa spominjali se bodemo vedno našega velikega zvona in zvesti bomo ostali njegovemu nekdanjemu klicu — jjrosili bomo tem sr-čneje in gorečnejše, da bi nam Vsemogočni, prikrajšal dni bridke izkušnje ter nam podelil kmalu ljub;, :.;ko sr&io željeni mir»
Sv. Jurij na Ščavnici. Dne 10. nov. je pogorela v Sovjaku viničarija gospe Marije Zelenkio iz Blaguša z vso premičnino vred klo tal. Skoda znaša nad 3000 K. Posestnica ni bila zavarovana. Zaiti al i so šolarji s smodnikom.
Središče. Na praznik sv. Štefana, dne 26. t. n.., ima popoldne po večernicaji Slovensko katoliško izobraževalno društvo z mladinskim odsekom Orla in Dekliško Zvezo v prostorih vlč. g. župnika ,T. Lon-čTiča občni zbor. Dobre volje je treba, pa najdemo tudi v sedanjih težavnih razmerah čas, da lahko še nekaj storimo tudi za svojo izobrazbo. Pridite v obilnem številu!
Središče. Ker se ni več pojavil nobeden slučaj kužne živinske bolezni v naši okolici, so odslej naprej zopet dovoljeni svinjski sejmi na tukajšnjem se!mišču Prvi svinjski sejm je bil dne 19. dec.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Umrl je dne t. dec. Jožef Catovič, star 92 let. Pogreb je bil dne 3. t. m. Naj mu bo žemljica lahka!
Crnagora pri Ptuju. Kruta smrt je po dolgi in mučni bolezni vzela dobro krščansko mater Elizabeto Sirec, kmetico na Slapah, v starosti 55 let. Rajna je: ' bila mati č. g. Jankota Sirec, župnika v Stoprcah. Pogreb je vodil ob spremstvu dveh čč. gg. njen sin. Naj blaga mati uživa zasluženo plačilo!
Št. Lovrenc na,* Mui.bv.iim. one 1. decembra ¡e po mučni boležni umrl 72letni Anton Paul.C, bivii veleposfstnik na Rotenbergu. Ra ni je bil zaveden naš ^r^tf»« « ».t i» mu vp*r>a ii.<**
Stoprce pri Rogatcu. Tatovi, ki kradejo okoli Rogatca, so dne 14. t. m. obiskali tudi naš kraj. Izbrali so si zelo viharno noč, da se noben ropot ni si l-šal. Na;prvo so se lotili Drofenikove trgovine, katero so oplenili, v župnijski kleti so si postregli z buteljkami, pobrali na pošti mnogo obleke in denarja; a tukaj so bili potem prepodeni od mož, ki so jih zasledovali s puškami. Nato so še pokradli pri kmetu Jernejšeku meso, klobase, obleko v vrednosti do 'K 1200. Tako obloženi so potem odšli nazaj proti Hrvatskem. Ljudstvo je radi teh tatvin razburjeno, posebno ker so v večini hiš doma same ženske.
Dramlje. Najstarejši gospodar v župniji Haz-man je umrl dne 19. novembra. Dijakom jo bil zelo dober. Bog mu povrnt!
Dobrna. Gdč. Levstik je v imenu svojega razred« podpisala 100 K vojnega posojila, katero svoto je nabrala med raznimi dobrotniki. Ta denar se o-brne pozneje v prid šolarske kuhinje. Goto posnemanja vredno!
Polzela. Umrl je dne 15. t. m. g. Pavel Kra-mer, trgovski sotrudnik, v 26. letu .svoje starosti. V lepi Savinjski dolini se je rajni učil,- in ostal njej zvest do konca svojega Življenja, tako jo je ljubil! In sedaj spiš, dragi Pavle, v senci lepe gore Oljke!. Mlad in poln najd si moral tako naglo ta svet zapustiti. Kako žaluje tvoja mati, kako te je prosila za


slavo še jedne besede in jednega pogleda, a tvce uho je bilo gluho, ni slišalo njenih srčnih prošenj; tvoje oko je bilo zaprto, ni videlo njenih obilnih solza A ti kličeš iz groba: Ne tožite za menoj saj nihče ne ve, kaj se sme življenju verovati, ne jokajte za menoj, temveč spominjajte se me v tihih večernih u'"ah v molitvi!
Sv. Jedert nad Laškim. Odpeljali so tudi nam ravno na žalostni dan cesarjeve smrti iiva zvona župnijske in dva podružne cerkve v skupni teži 2298 kg Bili so ti zvonovi vliti v letih 1726 (posvečen sv. Magdaleni), 175il (Mariji), 185(0 .(Mariji), 1870 (sjvett Jederti). Najstarejši je torej imel 190, najmlajši 46 let Zadnjega mrliča so spremili h grobu 7Sletnega Franca Kandolf. Za slovo so si še zvonili vsi skupaj, a potem se štirje ločili ter okrašeni s cvetlicami ir venci med solzami navzočih odrinili na postajo v Laško. Mir ljudem na zemlji so oznanjali tolikokrat s stolpa, naj zdaj pospešijo konec krvavih dni! — Ostali trije zvonovi so kot prvemu zapeli žalostinko rajnemu vladarju.
Loka ob Savi. Po trudapolnem Olletnem življenju je zaspal dne 9. t. m. samski Luka Noroglav pri svojem pranečaku v Breznu ob Dravi. Vedno nam je bil vzgled in vzor deviške sramežljivosti, srčne po-božnosti, največje treznosti, tihe zado»volj\nosti, lju-beznjive postrežljivosti, pred vsem pa redek vzgled neumorne delavnosti do konca: delal je še dne 1.1, m. Kot krušni oče in vzreditelj duhovnika se priporoča znanim čč. gg. v blag spomin pri oltarju. Bog mu bodi plačnik!
Globoko pri Brežicah. Dne 15. decembra je u-nirl Franc Urek, posestnik in pocinačelnik posojilnice. N. p. v m.!
Polnočnice. Glede polnočnice je izdal preča-stiti Lavantinski ordinarijat sledečo okrožnico: Ako bi se z ozirom na težaven vojni čas ¡v kateri župniji radi polnočnic pojavile velike težave ali bi se bilo bati kakih nedostatnosti, je vlč. župnijskim načelnikom na prosto dano, da po svojem prevjdarku določijo, ali se tokrat vrši polnočnica ali ne.
Zadnja poročila, v četrtek, 21, dec,
Lloyd George o naši mirovni ponudbi,
Za dne 19, decembra je bila napovedana izjava angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgesa v angleški scodnji zbornici o naši ponudbi mirovnih pogajanj. Njegove izjave se je pričakovalo z na; eto pozornostjo. Lloyd Georges, ki je bil v z-bornici sprejet s pioskanjem, je izjavil: Naš odgovor na nemške predloge bo izdan v, popolnem sporazumu z našimi zavezniki. Vsakdo, ki hoče vojsko lahkomiselno nadaljevati, bi si naložil krivdo tega zločina na svojo dušo. Kdor pa bi borbo opustil, ne da bi dosegel Sjvoj cilj, bi sam o-sebno prevzel krivdo za ta korak. Ako bi sprejeli predloge nemškega državnega kancelarja, bi to pomenilo, da smo svoje glave vtaknili v zanjko, ob katero je privezana vrv. Brez zadoščenja je mir nemogoč.
Tudi italijanski zunanji minister govori.
Laški zunanji minister Souino je dne 19. t. m v zbornici o mirovni ponudbi govoril:
Iz ozira na javno korist in na zavezniške vlade ne morem ničesar reči o besedilu odgovora, ki ga bomo dali na korak četirih sovražnih držav. Odgovor bomo objavili, kakor hitro ga dogovorimo. Mi vsi želimo miru, trajnega miru, ki pa je mogoč samo, a-ko se ohrani ravnotežje, kar se da doseči, da se varuje narodnostno načelo, določila mejdnarodnega prava, kakor tudi človečanske praivice ln omika.
It izjav Lloyd Georgesa in Šolnina je razvidno, da bo sporazum odgovoril na našo mirovno ponudbo. Kako bo odgovoril, danes ne moremo soditi, kajti odgovor lahko drugače izpade, kakor sedaj na-migavajo različni ministrski predsedniki.
Cetverosporazum bo baje izročil svoj odgovor v soboto ali nedeljo.
Bolgari zasedli Babsdab,
Bolgarska konjenica je dne 18. decembra vkorakala v mesto Babadah (leži samo 35 km od iužno-ruske meje) v Dobruči. Rusi zažigajo na svojem begu rumunske vasi.
uradno porodilo,
Dunaj, 20. decembra.
Uradno se razglaša:
Vzhodno bojišče.
Proti našim postojankam na ozemlju M e s t e -Gane s e i. so Rusi včeraj ponovili svoje hude na-pade, ki so pa bili odbiti, pri čemur je imel sovražnik velike izgube.
Na ostalih fronah nobenih bistvenih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Položaj se ni spremenil,
Balkansko bojlič«,
Nlobene spremembe. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hftter podmarRaL
Novega ministrstva še ni
Dr, pl. Spitzmuller še do danes ni sestavil novega ministrstva.
Dve sovražni ladji se potopili.
V Adriji je dne 13. t. m. zadela sovražna '.. ,.a na mino in se je s celo posadko vred potopila. Z ladjo vred se je potopil tudi generalni poročnik 0-reste Bandini, vrhovni poveljnik italijanske armade v Albaniji
Severozahodno od Lizbone pa. je naš P-čoln po topil sovražno linijsko ladjo. Po došlih poročilih je to francoska ljnijska ladja „Suffren", ki se je potopila s celo posadko vred.
Francoski ministrski predsednik o nrrovni ponudbi.
Iz Pariza se dne 19. dec. poroča:
Ministrski predsednik Briand je imel v francoski zbornici govor, v katerem jo povdarjal glede mirovne ponudbe osrednjih držav, da ta nemški manever ne bo nikogar prevaral. „Jutri (20. dec.) se bo osrednjim državam izročil skupni odgovor, v katerem se bo povdarjalo, da se njih mirovne ponudbe ne more smatrati za resno. Glede na zadnji govor nemškega kancelarja je Briand povdarjal, da so o-srednje države v zadnjih vzdililjejih ter da je mirovna ponudba zadnje mamilo, ki ga Nemčija poskuša, kajti vojska je bila pri Nemcih sklenjena že pred 4( leti. Nemčija bo pri bodočih rodovih nosila odgovornost za izbruh vojske. Odgovor, ki ga bomo dali na mirovno ponudbo, bo vreden naših hrabrih vojakov in zaveznikov."
Ustnici ur@«fi«S£fv&-
Tt poiSčioa: Vpraii>jte in pritožite g-> »a skrajno gUvantro. Mogoče je, da te okr. glavartro (laio trg- vceia naroči'0, ».aj dajo n» sladkorno oziroma Vrtišoo karto enno zetovo množino sladkorja ali moke. Gotofo pa je, da, a*e ima trgovec dovrlj blaga, vam c ora dati toliko kg sladkorja in toliko moke. kolikor imate kart. — Sloven skim ^oiftkoin na fronti in v zaledja, ki so nam zo- et poslali velito Stev ly bož enih in novoletnih čestitk, se iskreno zahvaljujemo in jim želimo i>totako radottipolne božifno praza is n srečno novo leto! — Ivan Gomišček. Bruk na Litvi: „^-loTen-ki 8adjsr" ne iebaja v nsSi tiskarni, ampak v LjabSj^si, le i.boren list in } ?m gs. to lo priporočamo =— Sv Bolfenk: Kotel je i-jeo» zasedo» last, radi tega se morate radi odčkodmee s ^ istmV^ poprej pogoditi! P_etirane odtk doba? seveda ne sme riiioBatl. — Zrt^e za d»mo-y i n o tnkrat izostale.. aer d »m je zmanjkalo prostora, Priobčimo V ncvOifS'ni Številki. — Žen» izPloderSnice: Ako dobite premalo podpore napravite po obč<ni novo prošnjo sa okrajno preskrbo alno komisijo. Ako pa bi to nič ne izdalo, so obrnite s pritožbo na pomožni odbor za družine vpoklicanih pri resarBbi nanustniji v Gradca. — Prijatelje lista prosimo. iz ljubezni do dobre stvari poskrbijo, da bo z novim letom «shajal noS list v <sako hišo Kdor nam pridobi vsaj JO aovih oaročnikov, ca j javi to nr»dniStvu, da ga priobči na odličarm mestu N> noge, na plan prijatelji vsi I
Išče 86
Star«* ea|Nk Iki cunje
kupuje po visokih cenah, \sako množina. Janko Artraan, Št. Jur ob juž. železnici.	-¡m
vinicar
8 štirimi delavskimi močmi. Naslov: Bregar, Maribor, Gosp. ulica 16.	818
Nakup vinu
za
deželno vzorno klet v Eggenbergu pri Gradcu.
Deželna vzorna klet Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem potrebuje ?a javne bolnišnice in dobrodelne zavode vetjih množin starega in no vega vina, belega in rdečega, štajerskega izdelka
Štajefske vinogradnike se torej prijazno vab); da pod navedbo imena in stanovauja prodajalca, kakor tudi nsvedho množine, vrsle in cene vina pošljejo svoje ponedbe čimprej na deželno vzorno vinsko klet v Eggenbergu pri Gradcu
Od vsake vrste vina. ki je na prodaj, se naj pošlje vzorec (okoli XU 0 P°	franko na de-
želno vzorno vinsko klet v Eggenbergu pri Gradcu in sicer v času od 27. do 30. decembra 1916.
Steklenice z vzorci se naj opremijo z listki, na katerih je natančno označena vrsta in množina vina ter ime posestnika. Ako kdo hoče se mu od tu dopošljejo zabojčki za pošiljanje vzorcev.
Došle ponudbe in vzorci se bodo po strokovni komisiji natančno preiskali in določile primerne cene, ki odgovarjajo sedanjim pridelovalnem razmeram. &17

tstisarmcmfl
MUZEJ
Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta ,0. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito »ojne sporni .e.
Spodnještajerska
ljudska posojilnica
v Maribora
r. z. z n -a.
obrestuje od 1. januarja 1917 nap ej do preklica
navadne hranilne vloge po 4%, vloge prsti trimesečni odpovedi pa po 4Wo.
Maribor, 27. novembra 1916. 763	Naše&tvo,
• +
H Ta niinšea in posojilnica v Globokem pri Brežicah Štajersko, r. z. z n. z. naznanja vsem prijateljem in zn ncena luino vest, da je njen mnogoletni in zaslužni načelnikov namestnik s,o:-pod
JPrstKic Urek9
posestnik t Globokem h. žt 7,
v peiek dne 15. nov. 1916 po kratki, a rrmčn bolezni, previden s sv; zakramenti za uminjoče v Gospodu zaspal.
Tdesni ostanki dragega pokojnika so se izročili v nedeljo dne 17. t m. v Pi -ecah materi zeml i Blagega pokojnika se pr -poroča v molitev in blag spomin.
Franc Kene
»ače nife,
Blaž Tominc
tajeik	820
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja in častro spremstvo povodom smrti iskreno ljubljenega, nepozabljivegti nam sina. bn ta in strica gospoda
Paila Kramar
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno se zahva^jujt mo preč. gosp. župnikom Jodl in Slavec, ki je vkljub slabemu potu prihitel, da spremi pokojnika na zadnji poti. Našo iskreno zahvalo blag. gosp. Žganu, k.i je tako očetovsko skrbel za dragega nam rajnega ves čas njegovega bivanja pri njem in mu preskrbel tako časten pogreb. Srčna hvala domačemu učiteljstvu, ki se je korporativno udeležilo pogreba. Nndalje se zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev in kontno vsem, ki so spremili blagopokojnika k zadnjemu počitku Bog povrni vsem! V Trbovljah, dne 20. dec 1916
8 9
Žalujoča lodbina Krämer.
21. éuuftiui'Ji Iftt«.
SLOTBNSJEI tt#SPOJQAJL
Stra» 7,
Lfttcrliike številki.
Trst, áu i«. d asombra 111«: 17 34 8 3« 29 du lf, dtcembra 191«: »2 « 4 9 »3


Ena besida stane 5 vinarjev, petitvrsts 18 Tin. Mrtvaška oznanila i» «shvsle vsaka petitvrsta 24 t, Izjave in Poslano S6 vinarjev. Za več Krstno objavo znaten popust. Inserati se sprejemajo le proti predpis ofl/j. Zadnji ¿as za sprejemanje inseratov torek opoldae.
Gospodinja, knhelrakor vrtnega in poljskega dela vešča, zdrava poštena te« te malo priletna se sprejme takoj. Plažiio po dogovoru. Ponudbe pod Slava Zinaaer, Sv. Jakob * Mor. gor.	797
Kdor raki kisetsko dekle za kmet-
S'o i» gospodinjsko delo na Slov. tajerskem, naj piie na moj naslov : Ivan Mermolja. Tace a, pešta Št. Vfd am4 Ljabljano.	789
'»lava. Podpisana županova bči v Imeoo obžalujem, da sem Marijo Beline, posestniško hčer tukaj del-iila po pomoti neke uradne ne poštenosti. Ker ge je moja rmota pojasnila se njej in materi zahvalim, da sta od tožbe edstopili. Imeno, dne 12. decembra 1916. Ana Polivavšek.	798
Sprejme se pridna in poštena dekla v žapnišče v celjski okolici ob norem lelu. Kje pove epravništvo tega lista poi „Dekla it. 799."
Deklica, 15 let stara vajena boljšega dela, govori slovenski in nemški, želi stopiti v službo, najrajši v okolici Ptuja, Naalov: Babič Jo-fcfa, Križni vrh, Laporje. 782
Bče se mali hlapec 14 — 16 let »tar, k milemu posestvu i trgovine. Jožef Kun«t, Ktiadoif, Lip-nfea (Leibniz),	806
Sprejm; se učeneo s primerno šolsko izobrazbo iz poštene hiše r trgovino z mešanim blagom, pri K. Otet, Muta ob koroški želez. (Stajeeako.)	g06
V službo želi vstopiti na deželi, najraje v župnišče, pridna oseba, vajena vsakega gospodinjskega dela Naslov: M. Valel pri Bluber, Dobrenje, Pesnica.	816
Išče ae
priden moi,
ki bi razumel voditi in pomagati
egcBtilni g nekaj denarjem, r i>e morem vse sama opraviti Ponadbo se naj pošljejo pod „Gostilna" pošta Selnica ob Dravi. 804
Želi se kupiti veliko posestvo a pesebno velikim ssdooosnikom. Ponudbe na gospo Angelo Čeh, Ljutomer	809
Kdor ima posestva za v najem, ali rabi poštene begunske družine, asj s« etMrae na A. Peagos, Za-»aostec 1« p. Sodražics, Kranjske. ___ 802
Hlape« z dmžine išče službe "za vožnjo pošt« ali kako lahbo delo s ko«)i. Nado v pove uprava Slov.
Ooep____801
Išče se vlnlčarja; bližje ae poizve prt opravništ o pod št 80».
Singerjev šivalni strej ia močni „Rundschiff"-stroj za šivanje, tndl »a krojače pripraven ae prod« t Maribent, Goethestrasse št. ?., III. aadstropj«, vrata št. 16. 811
Stolpne
(tumske) ure nap avlja in poprav-•a Jeaenek Martin, Šmarje pri
Ï
ettah.
807
i ! Kože ! !
Th. Braun. Koroška cesta 18 v Maribora plača po eajboljši eeni svinjske, ovčje, srnske, zajčje, li aičje, dihnrjeve in irnge kož«. (-08
8 vinarjev
«taae poštna do-puska, e katero lahko dobit« a* zahtevo moj giav-ei cenik z novo «likssiiml urami zaatoaj in poštsi-ae preste.
Prva tovarna ur Ivan Konrad,
c. i. k. dvorni dobavitelj t Brflsr* 801 ns ČeSke*,.
Nikelnusta anker-nra S 880, 6'80. 9'50, 8taiX>r.r«bnsA-ko>TisA-sta remont ars 5 8, s sviear-
Ikim kolesjem K 8*25, toje» -omiaita ura K 10, redim» pas ura K 18, nikiasta ba-dilka K 7, steni&a ura K 5-20. Za vsako uro triletno pismoao jamstvo. PoSijja se proti povzetju. Noben rizikol Zamenjava dovoljena ali den&r ttsa&j, 1 Os
feP' 001
Ženitna ponudba. Iz severnega polja. Fant, 26 let star, miraega in poštenega stanu, slovenskega in nemškega jezika ter vstkega imet-skega dela rajon, izvrsten krojač z nekaj dete, se želi oženiti z mladenko, katera bi bila mirnega značaja. Prosim za sliko ki, se takoj vrne. Naslov pod »Lilij» št. 28 na upravništvo Slov. Gosp."
Resna ženitna ponndba.
Slovenski a ladenič-obrtnik v Mariboru, star 25 let, oproščen vojaščine, lantnik h še, neomadeže-vsnega življenja se želi poročiti z mladenko ali mlado vdovo v starosti do 25 let, katera bi imela premož nja lO.Ot 0 do 20.000 K. Besne ponudbe se pros jo na upravništvo „Slov. Gospodarja" pod naslovom „Resna ponudba št. 813."
Kuharica
se sprejme takoj v gostilno na deželi. Zeati mora samo'tojso ku hati ter da se pri gospodarstva ia krčmi dobro raznme. Le pridne kuharice, ki so mirnega obnašaaja Daj se oglasijo pod „Gostilna" posterestante Rogatec pri Slatini.
790
ISSMs
Pri Sv.
proda v ležeči
Trojici v Slev. gor. io sredini trga tik cerkve hram pod zelo u£ diiimi pogoji. V hramu se vodi že od pamtiveka gostilna ia mesarija Hram kak*r tudi gospodarska poslopja so v dobrem staan. K hramu spada tudi približeo 1 oral ajiv. Posredovalci pri nakupa so izključeni. Natančneje se izve pri g Stae. Zsmolo, gostilničarju in ■usarju pri Sv. Trojici v Slov. goricah	796
Spreta« gospodinja želi rstopiti v službe v župnišče al: k starejšemu gospodu. Naalov: Adela Da-
ler, Maribor, Tegethof ova al 26.
_____
ms»l# »cmssvo
a poslopjem v dobrem staaa za družino v mariborski okolici ali
Brala s* Upa oeve zidana Wis, i petimi sobami, 3 kakiaji, jedilna «kramka, »evi svinjski, lepa »jiva m, riska trt», vse v najlepše« «tana. Kje, pove apravnistvo tega lista, ped „ltiia št 771"
..Solzna Avstrija, '
Novezidana, vili podobna KU« t vrtom ia vodovodom. m»ss sa mesec 100 K, se proda ali za-■eaja za posestvo v mariborski ekolfei. Naslov v aprsmištru pod .Hiš« št. 784"
Vsako množino dr/ (in losa) trdih in mehkih na metre kakor tudi bruna in drug les za žaganje kepi od vsake železniške postaje: Kari Wesiak, Maribor, Te-getthoff-eva nL 19.	786
Pošten slovenski
; mladenič-invalid :
želi kake primerne službe bodisi kot sloga v kaki pisarni, ali oskrbnik na posestvu. Ker i»a poškodovano samo levo roko, lahko opravlja večinoma vaa lažja dela. Raznme se dobro na kmetijsko gospodarstvo. Vstopi lahko takoj. Poaadbe na upravn. SI. Gospodarja pod „Invalid". 778
Sprejme se takoj ačenec pri g. Duhsk medičar, Maribor. 848
Mlin in žago
na več tečajev bi rad kupil Slovenec iz Goriškega. Želi se več posestva zraven. Ponudbe do 1. dec. 1916 na nredaištvo Slov. Gosp pod Goriški mlinar.	762
Krojaški učenec
se sprejme pri Franc Zverlia, Tegethof-ova ulica štev. 18. Maribor.	773
K o b i ? a9
ureja po amerikanskem (-dirjai-ikem) žrebcu,z letošnjo žrebičko, še po ceni proda. Proda se tudi krasen dveletni konj. Prodajalec: H. Drofenik, c, k. davč. upravitelj, Ptuj.	776
Snperarbitriran konjski hlapec išče službe. Naslov: Jakob Šmuc, Nova vas št 2. p. Konjice. 777
Lepo posestvo za okrog '0.000 K kupi v mariborski okolici takoj Janez Rokavec, Maribor, Kasern gasse 10.	762
Kaiigo pod naslovom „Solzna Avstrija" s 25 krasnimi pesmimi, ekrs šeao s slikami, pošlje Matija Be le« pri Sv. B«lfanku v Slov. go rioah, via Ptuj, Štajersko, vsakemn, ki mu pošlje znesek 1 krono 20 « v denarju ali pa v aovib nepe rabljenih poštnih zaamkab. T» «po | min ns svetovno vojno, asi a* | manjka v nobeni hiši I — Nov* ; krasna Romarska Marijina pess» za 80 vinarjev. Na brezplačna naročila se ps ae monao ozirati!	68;
Dvonadstropna
hiša
zraven is drugo poslopje, aoro zidana za pek&rijo. Peč s paro se postavi z glavarvtvenim dovoljen jem. Na prav dobrem prostora, tudi na dan do 200 hlebov tujega kruha. Stanovalci plačajo na lett 4600 kron. Se pod lahkimi pogoji za 60.000 kron proda. Vpraša st v Mozartstrass« 69, Maribor. 657
Deček, pol drugo leto star, se da zs svojega Naslov: Hamer Antonija, Sv. Ilj v Slov. gor. 770
Pozor! Cepljene trte!
Dveletne zelo močne od vrst; lašk ril tak, bela žlahtnins, muškate« žlahtni na, šipon, portugalka, bel burgundec, modra kapčina in izs bela, cepljene na različnih priporočenih podlagah. Dveletne divjake G5the štev. 9 prodaja Anton Blodnjak, trtnar in posestnik, p. Juršinci ri Ptuju, staj. Cena pe dogovoru.	688
59%
Ameriška gospodarska kava, vis» koaromatična, izdatna in' vtrča», 6 kg zs poskušnjo v 7rečici, r potrebnim sladkorjem vred »ase 28 K po poštnem povzetju pošilja A. Sapira, rszpošlljainlca kav« Galants 496, (Ogrsko). 62C
„Ključavničarski ačenec,
Kupim vsako množino
starega ia novega vina
pe najboljših cenah. Avjust Štelcer, gostilničar, »Narodni dom« v Mariboru. Vin» grem tudi osebno poskusit.
tfisik


trgovina špecerijskega kolonijalne ga blaga barv in zaloga mineralnih v#da
Celle • Graška cesta 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vin ski kamen komno janež pristno -jted in vosek.
lia
16 io 17 let star, kateri im» ve-	<
selje do alektriite stroke, se	j
takoj sprejme v elektrarni. Pe-	j
audbe na upravništvo Slovenske-	j
Gospodarja"
769
Seno in si&mo
kupuje Zadruga ? Račah
a '846 i
Kapljice za svinje.
Cena 1 steklenica je 1 K O dobrem acinic®' •-arija teh kapljic imam miiago pnznainth m po tivalnih pisem. p. Pfllfi, mestna lekaroa. „pri 3. kt. «rîa" Maribor, Glavni trg St. 15.
Vaše svinje
morajo biti hitro debele in mastne, krave morajo dati več mleka, kokoši morajo leči mogo jajc, ako jim redno dajete
BariheliioTo klajtio apno,
primešano v hrano. 6 kg za poskušnjo K 4 50 od Dunaja, BO kg K 38 od skladišča v Mariboru proti predplačilu. Cene niso obvezne, Mihael Barthel & Co. Dunaj, X/L Siccardsburggasse 44 (Tvrdka ustanovlj. 178^.)	'	Mosse.
Kaj delajo trapisti?
O tem lahko izveš v mični nori knjižici: „Brat Ga-briel Giraud in njegova ustanova v Rajhenbnrga." Dobiva b« pri trapistih v Rajhenburgn, v Katoliški bnkvarn: v Ljubljani, pri J. Krajec nasl. in Urban Horvat v Nove® mestu in p« vseh drugih knjigarnah. Broširana knjiga velja K 2 50 in v platno vezana K 3 60, po pošti pa pri obeh po 20 vin. ved. Ta ne samo vseskozi zanimiva in b primernimi podobami okrašena, ampak ravnotako podučna in zabavna knjižica bi ne smela manjkati v nobeni šolarski in društveni knjižnici Sezite tedaj po tej nenavadni knjižici vsi Slovenci, vse šolske, farne in izobraževalne knjižnice ter knjižnici' Marijinih družb itd.!
isboniQ s« la ebsasla %* vejake v vsjski Is epic* ae vsakega ket najboljšo
bol ofežažujože mazanje
pri prebiajenja, r«vmstisj&n, protino, prsel, vratal ta bolesti v brbte Dr. Rib ter-
Sidro - UniineRt
N»dom«stiS« za S;i«irCî - P»sR - E.X|i«3Š«r,
Stekleaia« kron. --'80, 1'40, V— Dobiva se v lekarnah ali direktno	f.fjn
Pri zlatem levo*, Praga, 'L, Elizabeti» sesta 6. Dneva« rantoifila^le.
t Dr. Richter-ja lekarni
a, L,
Zahvala.
Nisem verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. Sedaj ko sem >' f.repriial, da res pomagajo, Vam izrekam lepo hvalo ter priporoči» t* zdravilo vse» svinjerejcem. Prosim, pošljite mi spet «vinjakih ks>j,-Ijie za rdečice in sicer hitre kakor merete 6 stekleni«. 8 pozdravom Iraa Skorja««.
Sredniit ru, «ae 6. avgnsts 191«.
-iszajs se veliki dn^vi $rtc« i
V ¿4CD 4o 1. febr. 1917 isirebani bede glavni dobitki »ledeeife iiboruib sročk:
Novih srečk Avstrij. rdečega krita 300.000 in 500.0001 j Tnrikib srečk . 200.000, 400.000 in 200.000 trank 3*/. zemljiških srečk is L lb80 90.000 in 90.000 K j SV» zeMlji&kih srečk iz L 1889 60.000 in 100.000 K ; i7 frebanj V»a&e l«tol Svota glavnih dobitkov L 1917;
3,830.000 br«l| oziroma frankov, j	Meseial sbrsk sane K T— ezlresia K 3-75.
• Te «reške imajo trajno denarno vrednost ia je izgubi denarja kako? drn«.	a».:„"w ~ i pri loterijah v sinčajo neizžrebanja iskljač«saal — Zahtevajte brei
¿i,0:; šartu,	-p°iM"uo iD ^ •
v Zaloga pri L^abljani. 787
t
Sr«5itovco Kcatopatvo IS, LjabUcuno.
490
ya-- x
" Jožef Martinz, Maribor"
(ustanovljeno 1860) razpošilja:	70i
galanterijsko, igralno, pleteno ttago in drobnarijo
po najcenejših dnevnih cenah. Naročite in vprašanja se točno reSujejo.
^■BMBMHBHManHHli^l
judska hranilnica in
rsffstrovsna s^drug® 2 ne®m,
Obr^sfuie htmiinm
4 I4 le
od dneva vloga do dneva, vzdiga.
Rentni davek plača pos jiluioa sama.
Dala posojila
r.a vknjižbo, oa osebni kredit in ca znstavo vrednostnih li si m pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dola posojilnica brezplačno, stranka pla^i» !e ko!eke.
Umtânm ure
za stranke vsak delavnik od 9 >,io i 2 ure dopoldne
.Posojilnica daje tudi domače hranilnike.'
[j lastni hiši CH#f<gi tml Mem gclu' I w Ceilu, Grafita casta i» i. nadstr

Btran 8.
TIN» GOSPODAR.
21, deoembra 1916,
Maniifakturno trgovino J. FAUL AND v Pt
m najbolj priporoča,
reg. 2ad. z neom. /.sv.
•J*-***
| i
Mi* sinilfld	oč rj5a»ej(» ta s» «rtj-wctsjtj«. oflradns po 4H49a	««^«wii 4=/,>/ Öb*«rfi «-'	'v- s*'
-aailf f l« V	»uswi» in 1. Julija ?nkac& ic* IL-auflne knjižic« os	bt prt®« de<u», m u !» n ttbmtewft taif
mamijm öb !. jjtlija vstfc»*» I«rw» B»-aaÜM knjižic« na 2» <ui*fM?» i« »v peius» VwaSäts feidbiw	a*	Bmtei cbwelt
Posojila dai&f^ ^, , „
t «Ha» p -Ja* «
««A«	«
|WiKM ¿M»Jä»Jtt ' «Wh» '.ai jwi «• • «•<••> as •«. -	4 .r*W

Uradne ure £	•*^ * " -
.£«*» ia Wk*
« *	— -x s«*« . «rt» toBiSBÄ .Iii.» >»

... —

l^ofttß fl 21 Idili) 11	preisiBitfo s*!*,ra.'k wtl ii	«'SJjofcfcM j	« mt
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)
J
ff SUXJjlflS;
Kmečka hranilnica in posojilnica v Pišecah je sklenila pri seji načelstva, da zniža obrestno mero za vloge kakor za izposojila, od 1. januarja 1917 naprej za Vs%' Na ta način bo ObrestOVBllI Vloge po 4%, posuj I« pa brezo žira, če se dajo hipotekarno ali na osebni kredit po 5%» Kmečka hranilnica in posojilnica v Pišecah, dne 7. dec. 1916.
7 8	Za načelstvo: Agrež tajnik.
Siji hranilnica ? SlovenJsraflcn
obrestuje vloge
od 1. januarja 1917 naprej po
Najbolj priporočljivi so:
Pfaff-brzoMnistroji
k< so najpopolnej&i
in najboljši nn svetovnem trgu.
10 letna pismen» garan-fs®*! Sija. Posebno priprtTci ta o-m«tno T8ie»ji (štikasj«) krpanj» perila, nogorit itd, c čemur dajam bres piačen pouk. Luhe Is i« tih krt;jličtn (»k; aap rej in nazaj.
MM cene ii egoist o^lafieTSije.
ign. von
speoij&ina trgovina s šivalnimi stroji is PüCH-kolest.
LJubljana Sad^a uii*£i 7.
Zastopnika sprejmeta
V 48
piača pa rentnino z vojno doklado iz lastnega.
Okrajna hranilnica v Slovenjgrrdcu.
meäeca grudna 19 2 6.	sie
Kupujem buk ve, hrastove, borove
prage (švelarje)
po najvišji ceoi proti takojšnjemu plačilu. Ponudb* na nasiov O s o 1 i n Jožef, trgovec Laški trg. >tj jersko.	- (
IHLOt	MlliOi
Gospodinje pozor I
Ako hočete z malim trudom po ceni in snežno belo prati, naročile si niše nadomestilno Šulcejevo milo, dekler še je kaj zaloge. To milo je ednake kakovosti in bo[je kakor sedanjo drago m slabo milo in se ra¿pošilja po povzetju franko 10 komadov za 6 K 50 v. Blagovolite poskusit in prepričane bo-dete, da mi bo vsaka gospodinja ostala hvaležna odjemalka.
Se priporoča
i a» Matija Pučko, Rotovška ulica št 20 Celje
Vinogradniki p^zor 1
Na suho cepljene trte so na prodaj.
Najboljše kakovosti in sicer I. vrste. Vse trte so cepljene na Rip. Portalis ia na Gdbe št. 8. Trt« se dobijo jako lepe ¡n dobro zaraščene in lepo vkore-nuijene, za kar še jamči. Dobijo se tudi cepljene tne posebne močne (L. 1915). Cena trtam je pc-dogovoru. Franc Siodnjak, trtnp r v Rotr^anu poŠte Juršinei pri Ptuju.
Nobenegs zobobola več,
\'tibeiiih n« či brez spanja. Sredstvo „Pide»" atuanj-t>» bol pri <otlih K-.boTik kakor tudi pri ¡lajboij' rdorratnem, revmatičnem zobobolu, kjer w ie rg»-
__¡roga sredstra bila zaman. Ako ni uspeha, se polljr
denar nazaj. Ceua > 1*60, 8 i&atljice K 4 —. Nobenega kamna na »?>bo?ih »eč! S^ežtiobtlo zoboTje se doseže s sredstvom ,EUa zobci ilnid," Takojšni uspeh. Ceni 2 K; 3 steklenice K 5. iiemenj, Košiee-(Kasc-h u), L Postf&ch 1'2/Z S-0, Ogrsko.	2 H. Sch.
Prošnja do rojakov na Slovenskem Štajerju.
Kdor ima kako po^stvo, ali dei posestva dati v najem, ali rabi pridnih slovenskih delavce*, naj se obrne na naslov: Ivan Mer molja. Tacen pri Lju-
biartL, želez postaja Vižmarie.
ZAHVALA.
Ob bridki izgubi naše ljube matere
Marije Kraner
se zahvaljujemo veleč. gg. župniku in kaplanu, pevcem, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in spi h vsem, ki so se kljuS 3labemu vremenu .tako šte vilno ude i žili pogreba. Zahvaljujemo se tudi vsem za obilno to ažbo ob času bol":.ni. Pr.po-očamo drago mater v molitev.
• Sv. Ju ij v Slov. gor, dne 10. dec. 1916. o"	Žalujoči ostali.
Kupujem
kostanjev iit hrastov les
; v celih vagonih ,po najvišji ceni. Ponudbe na naslov ! Jos Osolin, Laški trg. Štajersko.	794
Išče se izkušen, priden, trezen

814
Za obilne izraze prisrčnega soču'ja povodom smrti našega nad vse ljubljenega. nepozabnega sina ozir. brata
Milan® Soršsk-a,
nčiteljiščnika,
izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so dragega s.remili na zadnji poti.
Maribor, dne 15. dec. 1916. toč	Žalujoča obitelj Soršak.
vinicar
pri nekem gospodarstvu na Hrvatskem v bhž: ni Ormoža (Štajersko). Ponudbe le s prepisi dolgoletnih spričeval naj se pošljejo na Dr. Oskar Lypolt, Varaždin. (Hrvatsko.) aa k
l
t
V globoki žalosti na nanjamo so fodnikem in znancem, da je naš dragi sin in brat
Ignac Vršič
star 21. let, zadet od drobca granate, driK 7 c! cernbra 19,6 ob uri zju n hip ma končal svoje mlado življenje za cesarja in domovino.
S Anton v Slo /, gor.", 12 dec. 1916.
Simon Vršič,	Elizabeta Vršič.
oče.
Franc Vršič, Feliks Vršič,
bratje. Morija Vršič,
mati. Jožef Vršič.

sestra.
m
utiä '

' - .	r' v."..........' v-M -/Jüti«
täsm&iäi
■ .■.•^—t Ätr'..'

SlgoV«ts| «CtWiBlki: X«k4KlMf Hipu,
Wim* Haktr«- r^ ^i» m M?-' ■■ »»