Ureditveni načrt zgodovinsko jedro Dolenjskih Toplic: ali: kako združiti visoki turizem z vsakdanjim življenjem kraja in pri tem obema zagotoviti optimalne možnosti za obstoj in razvoj Author(s): Liljana JANKOVIČ, Jelka HUDOKLIN and Ljiljana Jankovič Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 49-53 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180572 Accessed: 10-10-2018 12:26 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 12:26:16 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Cža-ĚS št. 16, 17/1991 Liljana JANKO VIČ, Jelka HUDOKLIN Ureditveni náčrt zgodovinsko jedro Dolenjskih Toplic ali: kako združiti visoki turizem z vsakdanjim življenjem kraja in pri tem oběma zagotoviti optimálně možnosti za obstoj in razvoj Po naročilu občine Novo mesto in továrně zdravil Krka smo v Razvoj- no-raziskovalnem centru Novo me- sto v letu 1991 izdelaíi ureditveni náčrt za zgodovinsko jedro naselja Dolenjske Tòplice. Osnovni problem načrtovanja po- segov v ta prostor je bil v upoštevanju dveh bistvenih sestavin oz. značil- nosti jedra Dolenjskih Toplic: na en i strani gre za prisotríostzdraviliškega turizma in za željo po njegovem raz- voj u na najvišji ravni, na drugi strani pa za normalno življenje kraja, kjer se del prebivalstva še vedno ukvaija s kmetijstvom, večiņa Topličanov pa je zaposlena v neturističnih panogah in se vsak dan vozijo na délo v zapo- slítvena središča. Ob tem je imelo še posebno težo dějstvo, da je jedro naselja razglašeno za spomenik hi- storičnega urbanizma. Namen izdelave ureditvenega načrta je bil v pridobitvi vizije optimalno urejenega kraja s privlačno vizualno podobo in s hannoničnim delovan- jem vseh funkcij . S tem bi se izluščile osnovne poteze prenove, revita- lizacije in nadaljnjega razvoja tako ožjega jedra kraja kot njegovega neposrednega zaledja. Na osnovi do- ločil ureditvenega načila naj bi bilo torej možno usmeijati vse posege v prostor, insicervvsebinsķem, firnk- cionalnem in oblikovnem pogledu. Ureditveni náčrt naj bi navsezadnje zagotovil možnosti za tvorno sožitje kraja oz. krajanov in visokega zdra- viliškega turizma in s tem prippmo- gel k preseganju v osnovi (ali pa vsaj na pogled) konfliktně situacije, ko se na relativno majhnein prostoru pojavita dve povsem različni dejav- nosti, dva povsem različna načina življenja in vsaj dva povsem raz- lična tipa potřeb, zahtev in priča- kovanj. Postopek izdelave uredit- venega načrta Postopek za izdelavo ureditvenega načrta je določen v zakonodaji in je seveda znan: posebne strokovne po- dlage z rešitvijo v varían tah, osiiutek z javno razpravo in predlog ter njihov sprejem v skupščini. Znani alt pred- videni so tudi okvirni roki za izpe- Ijavo in zaključek takega postopka, vendar so se v tem primem vsakršna predvidevanja izkâzala za nereálná, saj je bil ureditveni náčrt izdelan in spreje t po več kot 3 letih od začetka izdelave posebnih strokovnih pod- lag. Zaradi kompleksnosti proble- matike in zaradi številnih različnih interesov v tem prostoru preprosto ni bilo mogoče doseči krajših rokov oz. hitrej še izdelave ureditvenega na- črta. Nekaj besed o zgodovini naselja Dolenjske Toplice Dolenjske Toplice (do pred nekaj de- setletji Toplice) so se razvile na oklju- ku hudourniškega potoka Sušice v 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 49 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 12:26:16 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 neposredni bližini več termalnih vrelcev. Leta 1776 je bil na mestu sedanjega Kopališkega doma zgra- jen prvá večji objekt z dvěma baze- noma v kletni etáži, ki je bil v lasti grofov Auerspergov, in leta 1890 še hotelski objekt na mestu sedanjega Zdraviliškega doma. V letu 1891 je bil v ravn i erti zasajen dvoredni drevored, ki vodi od Zdraviliškega doma proti severu, to je proti gozd- nim in travniškim površinam, kjer je bilo že na přelomu stoletja ob Sušici urejeno tenisko igrišče. S pos tavi t- vijo teh dveh objektov nasproti cer- kvi in župnišču, kjer so še danes prisotni os tanki proti turškega tabo- ra, seje izoblikovalo funke ionalno in mentalno jedro naselja s pretežno gostinskimi objekti. V neposrednem zaledj u jedra se j e izoblikovala vaška struktura z značilno obcestno pozi- davo in razporeditvijo kmetijskih po- vršin od vrta tik ob hiši prek sadov- njaka, njiv in travnikov do gozda. V povojnem času se je celotno na- selje razširilo predvsem z individual- no stanovanjsko pozidavo. Prav tako pa se je povečal tudi obseg turi- stično-zdraviliških objektov in s tem se je bistveno spremenilo merilo sa- me grajene strukture pa tudi njene- ga odnoáa do odprtega prostora. Že obstoječa objekta (Zdraviliški in Kopališki dom) sta bila namreč nad- zidana in med njima je bilo odstra- njenih nekaj manjših objektov. Tako se je izoblikoval osrednji Zdraviliški trg, ki se na krajših stranicah za- ključuje s cerkvijo in župniščem na eni in z drobno vaško-trško struk- turo na drugi strani. Kopališki del se je z izgradnjo odprtega športnega bažena zacel urejati vzdolž drevo- reda severno od ožjega jedra naselja in odmaknjeno od stanovanjske po- zidave. Dolenjske Toplice danes - konflikti in/ali ķvalitetna iz- hodišča Današnje stanje je seveda logična posledica dogajanj in odločitev v pre- teklosti. Jedro naselja, kjer izstopajo v primerjavi z drobno vaško-trško strukturo predimenzionirani turis- tično- zdraviliški objekti ter cerkev z župniščem in še nekateri objekti s centralnimi funkcijami, ostaja v °/ °/ ' °A X % % X X funkcionalnem in vizualnem smislu osrednji in najpomembnejši del. Obenem poteka skozi najožje jedro naselja glavna prometna povezava iz smeri Novega mesta, kar ta prostor obremenjuje s hrupom in z všemi o tatimi posledicami avtomobilske- (tudi avtobusnega) prometa. Srednjeveška grajena struktura z ve- činoma še ohranjeno značilno mor- fologijo je pretežno v zelo slabem gradbeno-tehničnem stanju, poleg tega paje precej objektov delno ali v ceļoti praznih. Prav tako infrastruk- turna oprema naselja ne zadostuje več potřebám vse večjega števila prebivalcev in potřebám vse bolj za- li tevne turistične ponudbe. Sušica, tipičen hudoumiški potok, ki poleti v suši přesáhne, je zaradi neureje- nega kanalizacijskega omrežja ones- nažena, poleg tega paje glede na svoj potencial kot še deloma ohranjen vodotok v stmjeni grajeni strukturi skorajda neizrabljena. Poleg naštetih dejstev je za kraj značilna tudi precej neugodna sta- rostna stmktura, saj prevladujejo sta ejši prebivalci, in pa dějstvo, da se sicer poskuša spostavi ti pozi- tiven, ustvaijalen odnos med krajani in zdravil išče m (kot ustanovo), da pa so ti poskusi že vsa leta le delno uspešni. Navedena dějstva so v zadņjih le tili spodliudila investitorja, predvsem továrno zdravil Krka, ki je nosilec turistično-zdraviliške ponudbe v kraju, da se začne načrtovati široko zasnovana, vendar usklajena in v ílzičnem pogledu realna prenova jedra Dolenjskih Toplic, ki bo vklju- čevala tudi potrebno povečanje in posodobitev turistično-zdraviliških objektov oz. ureditev. Investitor je torej v duhu časa in na náčin dobrega soseda sprevidel, da b lahko zadostil svoj i m potřebám le ob piipravljenosti in sodelovanju p ebivalcev in ne ob njiliovem ná- sp rotovanju. 50 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 12:26:16 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Št. 16, 17/1991 ' ' ' ' ' % ' / V % Rešitve, ki jih prinaša ureditveni náčrt V začetku priprave posebnih stro- kovnih podlag smo poleg podatkov o naravnih iii ustvarjenih razme rah hoteli raziskati še sociální vidik prenove jedra naselja. Sestavili smo anketní vprašalnik in anketirali vse prebivalce v območju, ki ga zajema ureditveni náčrt. Rezultāti so poka- zali, kaj v kraju moti prebivalce, kakšne ureditve si želijo, kaj pogre- šajo, ali so in v kólikšni meri so pripravljeni investirati v prenovo svojega objekta in/ali v snovanje lastne obrtne ali druge javne funk- cije in podobno. Anketa je potrdila nekatera predvidevanja, ki so temel- jila na splošnih ugotovitvah v zvezi s prenovo in revitalizacijo naselij, obenem paje dejansko pokazała na določeno stopnjo netolerance kraja- nov do zdraviliško-turis tiene dejav- nosti oz. njenih nosilcev. Zato smo si. pri snovanju rešitve zastavili za cilj ureditev, ki bo omogočala vzajemno delovanje vseh že obstoječih dejav- nosti v naselju, poleg tega pa smo predvideli še vrsto novih, predvsem s področja obrti, drobne trgovine ter uslužnostnih in kultumih dejavno- sti. Osnovna vodila ob izdelavi rešitve so bila: 1 . vzpostavitev sklopov dejavnosti in povezav med njimi, 2. jasno čitljiv urbanistično-arhitek- tonski koncept, 3. smotrna organizācija prometa. Vzpostavitev sklopov dejavnosti in povezav med njimi: V jedru Dolenjskih Toplic sta osnovni de- javnosti bivanjska in turistično- 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 51 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 12:26:16 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms VllOLVNA^^^ AKSONOMETRIČNI PRIKAZ UREDITVE JEDRA KOPALIŠĶL KOMPLEKS STANOVANJSKA GRADNJA^ ZNAČAJA zdraviliška. Slednja se pojavlja v iz- razito prostorsko čiUjivem sklopu, sianovanja in centralne ter kul- turně dejavnosti pa se med seboj prostorsko in funkcionalno preple- tajo. V osnovi je ožje jedro namenjeno javnim funkcijām in delno sta-no- vanjem, proti obrobj u naselja pa se stanovanjska fimkcija inteiizivira. Zdraviliški trg ohranja v mentalni podobi naselja vlogo najpomembnej- šega odprtega prostora Dolenjskih Toplic kot zdravilišča, za potrebe kraja pa se oblikuje nov trg s cen trai- nimi funkcijami. Skozi ožje jedro naselja poteka ve- cina najpomembnejših povezav, kar povzročata raznolikost javnega pro- grama v tem delu naselja in tudi umestitev posameznih funkcional- nih sklopov v širše območje naselja (šola, pokopališče, tovarna, stano- vanja). Jasno čitljiv nrbanistično-arhi- tektonski koncept: Osnovna misel pri pos tavi tvi koncepta je bila ovred- notenje obstoječega stanja in kon- struktivná prenova. Vobmočju jedra naselja se torej predvsem prenávlja obstoječa pozidava. Večjo novograd- njo predstavljata le hotelsko - kopa- liški kompleks na sevemem delu naselja z novim hotelom, baženi in parkirnimi površinami in v najožjem jedru (Zdraviliški trg) novi turi- stično-zdraviliški objekti v podaljšku obstoječih objektov (Kopališki ozi- roma Zdraviliški dóm), ki v oblikóv- nem smislu pomenijo gradacijo oziroma prehod od mogočne, predi- menzionii-ane zdraviliške do drobne vaško-trške stixikture. Zato so veliki voliunni intenzivno členjeni. Urbanistično nedorečeni ambienti se zaokrožajo z za polni tvami in se prostorsko uredijo na náčin razpo- znavne obstoječe tipologije in funk- 52 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 12:26:16 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZ2IV CžaB3P št. 16, 17/1991 cijsko z novimi programi. Degrada- cíjski elementi se nadomestijo z no- vimi, ki so prav tako kot vse prenove usklajeni z usmeritvami pristojne službě za varstvo okolja naravne in kulturně dediščine. Ta y tem prosto- ru opredeljuje dva razpozriavna tipa objektov: tip mes tne in trške arhi- tektüre in tip ^etnološke dediščine. Jedro se prenavlja v s mis lu poeno- tenja razmerij, oblik in materialov in v smislu popestritve javnih progra- mov predvsem v pritlicjih, s čimer se atraktivno dopolni turistična po- nudba in kvalitě ta življenja v kraju. Nove ureditve jedra izpostavljajo naj- pomembnejše óbstoječe vegetacijske prvine kot konstante v obliķovanju podobě naselja in predvidevajo tudi zasaditve novih, ki so obstoječim, dominajitnim, podrejene. Stoletni drevored, ki vzpostavlja naj- pomembnejšo os v naselju, se oh- ranja in še poudarja s pozidavo vzdolž te osi in z zunanjimi uredit- vami. Sušica in obrežni prostor se ohra- njata kot močan povezovalni ele- ment v strukturi naselja. Ohranja se obrežna veģetācijā kot pomembna zelena volumenska prvina, poleg tega pa se Sušico vključi w življenje jedra naselja s speljavo peš poti po obrežju in z navezavo teh poti na *osrednje komunikacije in zaledje. Trgi se urejajo kot večje tlakovane pohodne površine v povezavi z mrežo poti za pesce. Med trgi se vzpostavijo nove kvalitetne ambientalne pove- zaye. Ulična oprema in tiaki s poenoteni v c lotnem jedm. Smotrna organizācija prometa: Prometno razbremenitevjedra se do- seže z izgradnjo obvozne ceste, ki izloči avtobusni, tranzitní in delno osebni promet. S tem se razširi omrežje površin za pešce. Zaradi speciíičnega zdraviliškega značaja kraja (invalidně, starejše osebe) se prometu za pešce posveča veliká po- zornost, in to tako njegovi logični speljavi kot vamosti. Gosto omrežje poti za pešce se vzpostavi za pove- zovanje osnovnih dejavnosti. Pose- ben poudarek se nameni vključe- vanju prostora Sušice in speljavi poti za pešce v zaledje naselja. Za potrebe parkiranja osebnih vozil in. avtobušov (kopališče) se nameni površina na vhodu v naselje, za potrebe zdraviliških gostov pa se zgradi parkirna hiša in se uredijo parkirišča v ožj em j edru. Meniva, da so v uředitvenem náčrtu navede ne rešitve rezultat poglo-blje- ne analizę kraja in življenja v njem, pa tudi posledica usklajevanj med številnimi različnimi interesi. Ob tem upava, da so bodo zastavljene usme- ritve upoštevale ob nadaljnjih kora- kih načrtovanj in izvedb predvidenih ureditev in da se bodo składno s časovnim odmikom in s spremen- jenim družbeno-ekonom-skim raz- meram lahko prilagajale, ne da bi se pri tem izgubila osnovna misel. Liljana Jankovič, dipl. inž. arh., ZDPUN Novo mesto, Jelka Hudoklin, dipl. inž. ur. kraj., Razvojno-razisko- valni center Novo mesto. 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 53 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 12:26:16 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms