448. štev.
V Ljubljani, sreda dne 26. marca 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DANa izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno E 10’~, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	m
Telefon Številka 118.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo In upravništvo
tu
tu
tu
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljko uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju n:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
k:	Telefon	številka
m
10-
Velesile priznale Djakovo la Skader Alkani«. — Vsak Up se priSakn|e padec Brinepolja — 19.000 Turkov vfetth. — Velika
deiravdaclja v laškem trgu.
Pismo iz Belgrada.
Belgrad 8. (21.) marca 1913.
Kamor obrne človek svoj korak, vsepovsod ga spominja žalostne smrti grškega kralja Jurija. Vidno zadovoljstvo lega vsem na dušo dejstvo, Ida se prvotno poročilo o indentiteti morilca ne potrjuje. Dasi se ne more smatrati celoto za odgovorno radi dejanj posameznika, bi vendar v sedanjih napetih časih taka okoliščina poojstrila stališče Bolgarov med za-veznimi narodi.
Smrt kralja Jurija je Izzvala Splošno žalost v Belgradu, tembolj, ker se je ravno v poslednjem času mnogo govorilo In pisalo o iskrenih prijateljskih odnošajlh med Srbijo in Grško. Obisk Venizelosa v Belgradu, prihod grške princezinje Jelene in druge okolščine, kakor tudi doseženo popolno soglasje glede carinske unije med Srbijo in Grško, unije, katera zadobi svojo sankcijo, čim se tudi Bolgarska pridruži ostalim zaveznikom, vse to je mnogo pripomoglo, da srbski narod globoko čuti nepričakovano spremembo na grškem prestolu, boječ se, da se tudi dosedanje razmerje ne spremeni v škodo obojestranske vzajemnosti.
Tudi, ko bi Grška ničesar dru-zega ne storila, kot to, da Je vspre-jela zavezništvo, bilo je že to odločilno, da zasluži — kot neslovanska 'država — splošne simpatije balkanskih Slovanov. Toda Grška Je šla dalje, ona je celo odbila vse ponndbe glede Krete in Epira ter Je zvesto vstrajala v dani besedi balkanskim Slovanom, da reši krlstjanstvo Izpod turškega jarma.	  ,__
Vse to se prlpišuJe^="kot zasluga — umrlemu kralju Juriju. Po vsem tem Je pač razumljivo razpoloženje zavezniških narodov za tega moža, ki je baje plačal svole prijateljstvo z mučenlško smrtjo. Vzdržuje se namreč mnenje, da stoji za zločinsko roko morilca nekdo drugi, ki hoče iz te splošne tragike kovati kapital zase.
V	sredo dopoldne ob deseti uri se Je vršila v saborni cerkvi slovesna bogoslužba za pokoj pokojnikove duše. katere se Je udeležil ves dvor, Vlada, diplomatski odbor, vojaški dostojanstveniki itd.
Med bogoslužbo so bile vse trgovine zaprte. Celo po najodleglej-ših ulicah vihrajo črne zastave.
Z nastopom novega kralja Konstantina XII. na grški prestol nekateri niso posebno zadovoljni in vi-
dijo v tem obrat v zunanji politiki Grške. Posebno jih vznemirja v tem dejstvo, da je kralj Konstantin svak pruskega cesarja Viljema II. Kakor Je kralj Jurij, vsled svoje krvne zveze— potom svoje soproge — z ruskim carskim dvorom, iskal vedno zaščite za grške interese v Rusiji, tako bo novi kralj našel svojo oporo v Berlinu.
S to upravičeno bojaznijo se poslavlja srbski narod od pokojnega dobrega kralja Jurija in pozdravlja novega vladarja Grške Konstantina XII, v nadi, da bo novi kralj zvest sin svojemu očetu, kateri mu je zapustil še toliko in toliko neizvršenih idej in načrtov za bodočnost v udej-stvitev. Te ideje in tl načrti pa so v nerazločljivi zvezi z »balkanskim savezom« i
Tukajšnji listi priobčujejo dolga poročila in uvodne članke o simpatičnem pokojniku kralju Juriju I.
Evropski položaj se presoja zelo pesimistično.
Povod temu pa je zopet »miroljubna« srbska soseda, časopisje se drži sicer strogo rezervirano in se omejuje le na vesti in brzojavna poročila. tembolj pa se vznemirja ljudstvo. Ako Je resničn a vest, da misli Avstrija okupirati Drač in Sv. Ivan Meduvanski, da s tem prisili Srbijo odtegniti izdatno svojo pomoč Črnogorcem izpred Skadra. potem je kriza neizogibna, ker tu ne pride več v poštev samo Srbija, temveč tudi Grška, ki ščiti in prevaža srbsko vojno moč pred Skader. V tem slučaju je konflikt med avstrijskim in grškim brodovjem neizbežen na odprtem morju. Da je pri tem Črna gora v prvi vrsti prizadeta, je itak samo ob sebi umevno. Pa tudi Bolgarska je posredno provocirana s takim postopanjem.
Vsled tega vstaja nov zapljetljaj na balkanskem polotoku, katerega udušitev In rešitev počiva v rokah velesil.
Glasom poročila lista »Echo de Pariš« so neresnične vesti, da bi Rusija žrtvovala Skader Albaniji v škodo Črnogorcem. Sporazumu med Rusijo in Avstro-Ogrsko dela največje ovire ta poslednja s svojo zahtevo glede Djakovice.
Narodna skupštlna bo sklicana v SkopIJu, kjer se bo razpravljala aneksija zavzetega turškega ozemlja. Po odobrenju vladnih predlog v tem oziru, bodo nadaljuje seje zopet v Belgradu.
Vsled nekorektnosti tukajšnjega bolgarskega poslanika Toševa,
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Iz Sicilije smo preskočili v Italijo; tam se je razdelila naša rodbina na več čet, ki so se razšle po različnih cestah.
Z možem, ki sem si ga bila izbrala za svojega soproga, in s svojim sinom, sem prehodila Italijo v vsej njeni dolžini. Sli smo v Napolj, iz Napolja v Rim, od ondot v Florenco in Mantovo. Prerokovala sem ljudem srečo. Moj mož je pletel razne stvari iz protja in jih prodajal dokaj dobro. Jaz sama sem zaslužila mnogo denarja. Ljubila sem sina z obožavanjein; bila sem srečna... 'da. srečna!
Pripovedujem ti vse to. ker mi je ta žalostna radost, vračati se s spominom v dobo, ko mi Je še živel sin.
Temu sinu je bilo takrat šestnajst let.
Bil je lep in ponosen, kakor le moreš biti ti sam.
Živeli smo takrat v Mantovi — kakor sem že rekla. Bili smo tam kak mesec dni, in že smo hoteli preseliti svoje nestalno bivanje kam drugam — kar me zadene strašna nesreča.
•Moj sin je oklofutal na ulici mla-
dega plemiča, ki ga je zasmehoval; aretirali so ga na mestu.
Za ta zločin je bila določena najmanj dosmrtna ječa, ako ne celo smrt.
Vsa zbegana sem začela poizvedovati.
»Kdo vlada v Mantovi?« sem prašala ljudi.
In smeje so mi odgovarjali-
Mantovo vlada vojvoda, a vojvodo vlada lepa Lukrecija Boržija!«
Hitela sem v vojvodsko palačo.
Šele čez dva dni se mi je posrečilo prodreti vanjo in priti pred obličje Lukrecije Boržija, slavne žene, ki si gotovo že slišal o njej, zakaj slava njene lepote je donela čez hribe in doline.
Vrgla sem se k nogam sinjorine Lukrecije in ji povedala, kaj se je zgodilo mojemu sinu. Rekla sem ji, da moram umreti žalosti, ako mi ne vrnejo srna; dolgo, dolgo sem Jo ro-tila in plakala pred njo na kolenih.
bmjora Lukrecija me je poslušala izprva z visokomerno brezbrižnostjo.
Nato se je zazdelo po malem, kakor da se zanima za mojo povest In za mojo materinsko žalost.
Pomotrila me je pozorno.
Odslovila je ženske, ki so jo obdajale. in moje srce je jelo utripati v upanju.
»Torej ljubiš zelo svojega sina?« me Je prašala nato.
»On je vse moje življenje 1« sem vzkliknila « solzami.
ki je Izdal tajnosti zavezniške pogodbe med Srbijo in Bolgarsko v zadevi meja, bo ta poslanik odpoklican iz Belgrada. Tajnost Je izvedel od Toševa belgrajski dopisnik pariškega »Tempsa«, kateremu je to interesantno izjavo poslanikovo sporočil, seveda brez omenitve vira. Toda, ker v Srbiji o tej pogodbi posebno o podrobnostih nikdo drugi ne ve, kot Pašič, kralj in Tošev, je stvar lahko prišla na dan, tembolj, ker je Tošev na vse obdolžitve tukajšnjega čačsopisja — molčal.
Po novoosvojenih krajih se je že začelo s pobiranjem davkov in je do sedaj že 600.000 dinarjev davka plačanega. Davek se pobira na podlagi turških predpisov.
Mars.
Veleizdajalci.
Prvi graški državni pravnik — je kriminalist in jurist prve vrste. Ime dr. Hoppler je znano daleč tja preko črnožoltih kolov, ter se je ž njim bavil celo — če se ne motimo — »Slmpli-cisslmus«. Povod k temu je dalo par aferic, od kterih omenjamo tu le dve: Nekdo se je obesil. Ko Je visel že na konopcu, pa je začel brcati In dajati znamenja — da bi rad Še dalje živel. Nek samaritan, ki Je došel, je prerezal vrv. Samomorilec te padel na tla in si dobil lahko telesno poškodbo na glavi. Rešitelj je bil radi tega po dr. Hoppler ju. zasledovan radi — prestopka proti telesni varnosti... — Drugi slučaj* Nekdo se je naveličal živeti In se — ustrelil. Ker je pa imel smolo. da se je le ranil, ga je dr. Hoppler dal pod obtožbo — ker ni imel orožnega lista. (So to fakta, za ktera jamčimo. Op. poročevalca.)
Maribor, sušca 1913.
I.
Prehod 1912—1913 je za Avstrijo in njene državnike zelo usoden, kajti, zanamci, kadar bodo listali v analih teh dveh let, bodo gotovo našli mnogo smeha vrednega. Bodo šteli namreč vse one dogodke, ki so nakopali našemu državnemu ustroju epohalne — blamaže. Sovražnost naših »državnikov«, je do-
spela že do onega vročinskega sta1-dlja napram Jugoslovanom, da iščejo — ker drugje ne morejo — žrtev med lastnimi podaniki — prosim ne: državljani! — v prvi vrsti seveda med avstrijskimi Jugoslovani. Ples so začeli Hrvatje, nadaljujemo ga pa
— Slovenci. Da ni temu tako? Naslednje naj ves pouči: 32 let stari posestnik France Bračič Iz Vorlč pri Gornji Radgoni je bil dne 30. novembra lota 1912 v gostilni Jožefa Jage-riča v Radgoni. Šel je tjekaj, da bi se nekoliko pozabaval. Umljivo, da je tudi nekoliko pil — malenkost črez t liter — a ne toliko, da bi se bil opijanji. Kot vesten gospodar, je imel z raznimi znanci in prijatelji pogovore o gospodarstvu in — o nevarnosti, ki je takrat legla kot mora-na na našo državo, provzročeno po brezprimernih — diplomatičnih nezmožnostih našega zunanjega »Ftihrerja« državne mašine. Že preje so ga zbadali in dražili, dobrove-dočl, da je Bračič trden In zanesljiv Slovenec, dočim so bili oni Nemcem »prijazni« Štajercljanci. Od epizode z bikom (prosim, biki so Pri nas prva inicijativa, da postane človek
— pardon, Slovenec, — veleizdajalec!) pa tja do polomljenih vozovih ojnic, so ga, kot so to sami priznali, v|ekli na znancev in sosedov nevreden način. Bračič se je seveda branil. Kar naenkrat pa ga nekdo vpraša
— Bračič je baje rekel, da nebi prodal bika, ozir. popravil voza, Nemcu — kaj bi storil, če bi moral kot podčastnik — torej avstrijski vojak — iti proti — Srbom. Bračičev odgovor je baje bil: »Srbi so naši bratje in prav bi bilo, če bi prišli pod njih vladarstvo. Na Srbe mi Slovenci ne smemo streljati. Jaz lahko streljam črez nje — Srbe — ali v tla...« Do te izjave so ga — takšen je bil vtis — pritirali nalašč, Iz maščevanjaželjnosti, kljub temu pa je čudno, da jo je bila v stanu potrditi samo jedna priča, neki Kobler, ki osebno sovraži Bračiča radi nekega dogodka, ki je pa star že leta in leta. Vse ostale priče so izjavile, da ali tega niso slišale, ali pa, da je bilo tolmačiti Bračičevo navdušenje kot občudovanje zmagonos-nega prodiranja Bulgarov. Jeden navzočih — došel je pa še-le potem, ko je Bračič baje to govoril — je smatral stvar za Avstrijo silno nevarno in — ovadil zadevo oblastim. Ta mož je star, upokojeni ekseku-tor Korošec, ki se je pa pri obravnavi kaj klaverno izgovarjal in priznal, da je prišel še-le naknadno v ono krčmo.
C. kr. državno pravdništvo je na to ovadbo seveda takoj »vmes poseglo« in dalo Bračiča v preiskovalni zapor. To se je zgodilo dne 18. decembra lani. Bračičevemu pravnemu zastopniku dr. Rosini, pa se je posrečilo, da je bil Bračič začasno Izpuščen. Ali tudi to je imelo svoje težave. Ko le dne 30. decembra prišla iz Gradca na okr. sodnijo brzojavka, da se Ima Bračič pustiti začasno na svobodo, se to ni zgodilo in sicer za to ne, ker so se bali
— tako je rekel prvi državni pravdnih g. Verderber — mistifikacije!! Še-le, ko je bil ta ukrep c. kr. nad-sodišča v Gradcu ponovno, brzojavnim potom, potrjen, je smel Bračič dne 30. decembra ob 4. popoldan iz preiskovalnega zapora, potem, ko je sedel celih 13 dnij, ki so se mu odšteli pri kazni 3tedenskega zapora. Zakaj le bil Bračič prav za prav obsojen? Samo radi stavka, s katerim je Izjavil, da na Srbe ne bode streljal, kar pa je bil v stanu potrditi ledino le oni Kebler, ki je pravi povzročiteli vsega. On je stavil Bračiču vprašanje, on je potem tudi dalje pravil. Je pa ta priča napravil — že radi sovraštva, ki ga Ima proti Bračiču — kot rečeno, zelo slab utls.
Ne bi se bavil s stvarjo toli podrobno. Če bi ne bilo dr. Hopplerja, katerega menda hočejo naši državni pravdniki — posnemati. In stališče g. drž. pravdnika? Rekel je: Bračič je Avstrijec — prosim: »Osterrei-cher« — Slovan, ki simpatizira z Slovani (najbrže je hotel g. reči: z balkanskimi.) Znano pa je, da je bila takrat med Avstrijo In Srbijo velika napetost (če se ne motim, je še danes!), je torej tako simpatiziranje protidržavno. Nočem se spuščati z g. drž. pravdnikom v polemiko, kaj je protidržavno — ali, kot hoče to gospod: veleizdajalsko — dovolil pa bi si, kot je to storil g. dr. Robina kot zagovornik, konstatirati:	Niti
Srbiji, niti jedni ostalih zaveznic Balkanske zveze, se ni ne do takrat ni ne do danes dal ne ultimatum, niti se niso v ostalem pretrgale diplo-matične zveze. Imamo — in tudi takrat, dne 30. novembra je bilo tako
— v vseh štirih balkanskih državah svoje »diplomatične« zastopnike: konzule, poslanike, atašeje itd.
Itd Mislim pa, da mi bode vsak
trezno misleči človek dal prav, da, dokler obstojajo ti fakti in ti faktorji v omenjenih državah, izrazi občudovanja njih junaštev, niso najmanjši povod, sumničiti priprostega človeka — veleizdaje. Ker je pa tudi ostalo bila v stanu izpovedati le je-
»Lahko si prepričana, da ga obsodijo na smrt; o tem ni nobenega dvoma. Cigan, ki se predrzne udariti sina žlahtne rodbine... Da, zadeti ga mora smrtna kazen ... toda... ako hočeš, ga lahko rešiš.«
Poslušala sem jo, zadihavaje se od notranje tesnobe.
»Ako ljubiš svojega sina,« je povzela ona z mrklim obrazom, »si pač pripravljena storiti vse, da mu rešiš življenje?«
»Vse. vse storim, sinjora!«
Molčala je nekaj časa, gledaje me pozorno, kakor da bi mi hotela prodreti z očmi v dno duše; gotovo se je prepričala o moji odkritosrčnosti in strastni materinski ljubezni, ki mi je polnila dušo, zakaj dejala je nazadnje:
»No, morda se pomenive ... Poslušaj me...«
»Poslušam vas, sinjora!« sem vzkliknila jaz, viseča s pogledom na njenih ustnicah.
Manfred! čitaj pozorno, kar zdaj sledi, zakaj v tem trenotku mojega življenja je bila sklenjena zaveza, ki je združila tvojo usodo z mojo.
Sinjora Lukrecija Boržija je povzela:
»Ali poznaš mesto Monteforte?«
»Ne poznam ga. toda izvem zanj, ako je potrebno.«
»Hočem ti dati vse podatke. Pojdi torej v Monteforte... v to boš potrebovala osem dni... in za povratek ravno toliko... za bivanje tam ne mani.to da skupai mesec
dni, če računamo obilno ... Odpotovati pa moraš takoj...«
»Pripravljena sem, sinjora; odidem lahko še ta trenotek.«
»Dobro... ali imaš koga, ki bi ti lahko pomagal pri nekem podjetju... ki pa zahteva več spretnosti kakor moči? ...«
»Vse imam, kar je potrebno, sinjora...«
»Potem odidi še danes; pojdi pa peš, zakaj potrebno je, da te nihče ne opazi, ko dospeš v Monteforte.«
»In kaj storim v Montefortu, sinjora?«
Zdelo se je, kakor da se Lukrecija Boržija obotavlja, razodeti mi poslednjo skrivnost.
»Zaupajte mi vse,« Ji pravim s trdnim glasom. »Vse hočem storiti, karkoli mi naročite; da otmem svojega sina, sem pripravljena izvršiti vse — celo zločin!«
Namenoma sem izgovorila te besede, zakaj ugenila sem takoj, da me hoče pridobiti za hudodelstvo.
In moje besede so res pomirile sinjoro.
Sklonila se je k meni ter mi dejala tiho:
»V Montefortu živi nekdo, ki ga sovražim ravno tako, kakor bi ti sovražila krvnika, ki bi ti ugrabil sinu: in žena živi v Montefortu, ki Jo mrzim enako, kakor ljubiš ti svojega otroka... Temu možu in tej ženi hočem uničiti življenje... Ali mi hočeš pomagati?«
. »Vse storim, siniora!«
Tako govoreč, Manfred, sem uprla svoje oči v sinjoro Lukrecijo. Črte njenega obraza so bile vse iz-pačene od sovraštva...
Mnogo človeških obrazov sem videla potlej, ki so izražali srdita čuvstva, toda na nobenem nisem našla več tako neutešnega sovraštva.
Toda nisem se zbala.
Narobe! Rekla sem si, da bo ta močna žena znala držati svojo besedo, in da mi otme sjna, ako ji pomo-rem.
Zdelo se je, da jo zadovoljuje moja gorečnost; rekla mi je:
»Mož. ki ga imam v mislih, je ...«
Prekinila se je in dejala:
»Toda če me kdaj izdaš ...«
»Ako se bojite, da bi vas izdala, sinjora, izročite mojega sina smrti, pa umrem tudi jaz, in vi ste brez skrbi!«
»Dobro torej... Ta mož je vitez De Ragastan, ki je postal grof Alma in gospodar Montefortski. In tista žena je njegova soproga, kneginja Beatriče. Njiju bivališče je grofovska palača v Montefortu. Srečna sta, toda jaz hočem uničiti njuno srečo...«
»Kaj je treba storiti?...* vzkliknem jaz. »Vešča sem umetnosti strupov... ako hočete...«
»Strup! Mislim, da poznam tudi jaz vse tajnosti njegove... toda’ strup je za Beatriče še vse premalo in premalo za Ragastana!«
ina priča — dvomljive vrednosti — »e mi zdi to le draženje naroda, ki ma lahko za posledico večjo previdnost, dvomim pa, podžiganje pa-frijotičnega čuta. Naše ljudstvo kaže — in to je dejal tudi zagovornik dr. Rosina — še danes, kot je kazalo (doslej vedno, da je ravno v njem pazvit čut patriiotizma bolj, kot kje drugje. Ali pa je tako ravnanje v Stanu lojaliteto naroda poglobiti, utrditi?! Mislim, da je dvom upravičen! Kdor pa trdi, da so mu kot Slovencu, Srbi bratje, ali je to že veleizdaja? Ne, in naj se postavijo, začenši pri dr. Hopplerju, vsi drž. pravdniki na glavo! Smo jedne krvi in greje nas jedno solnce. dasi nas ločijo meje držav! Kakor smo si pa svesti čuvstev skupnega bratstva, tako pa smo si svesti tudi. da so oni Srbi, mi pa avstrijski državljani, oziroma kot to hoče g. drž. prav-dnik Verderber, podaniki (»Unter-tanen«).
Zanimivo pa je tudl._ vedeti, kakšen efekt je napravila že kar iz početka ta afera n. pr. v Gradcu. V Gor. Radgono je n. pr. kar po aretaciji došla orožništvu zapoved in obvestitev, ki pravi: »Zvedelo se je, da se v Gor. Radgonski okolici vrše
—	čujte in strmite! — tajni sestanki in tajna zborovanja, velelzdajrii-škega značaja. Daje se vam strogi nalog, da kolikor mogoče tajno in previdno zasledujete te dogodke in jih takoi javite. Pri tem se vam kliče v spomin, da je tudi zamolčanje takih, in naj si so še tako malenkostni, dogodkov veleizdajstvo, za kar so odločene naihujše kazni.« — Mislili smo si, da so taki dogodki in taki tajni fermani možni le v Hrvatskl. Danes pa vemo, da tudj pri nas kaj tacega ni le ne izključeno, marveč, celo popolnoma možno. Vsiljuje pa se tu premišljevanje: Kai bi bilo, če bi začeli ml. Slovenci, vračati — milo za drago?! Nemci in njih Priveski nas sumničijo... A ml imamo mnogo materijala. Bodimo dosledni!
Poročevalec.
Vojna.
ČLOVEKOLJUBNOST V VOJSKI.
(Nekaj zgodovinskih spominov z ozirom na avstrijsko-črnogorski konflikt.)
Krščanska Evropa je postala naenkrat strašno usmiljena, občutljiva in Človekoljubna. Srce se ji trga ob poročilih, kako ravnajo Srbi in Črnogorci z verolomnimi Arbanasi. Dvigajo se protesti proti obstreljevanju Skadra, dela iz tega konflikt, ki ogrožuje evropski mir. Ko so pa leto za letom prihajala krvava poročila o živinskih grozovitostih, ki jih je leto za letom vršil pasjoglavi Aziat na krščanskih možeh, ženah in dekletih, otrocih in starcih v Macedoniji in Albaniji. takrat je Evropa molčala, molčali so protektorji katoličanstva. Posiljevanje nedoletnih deklic, odrezana prsa žena, razparani trebuhi nosečih mater, iztaknjene oči, iztrgani jeziki, otroci z razbitimi glavami: to je bila slika turškega režima v Macedoniji
—	in Evropa je molčala. Mera je bila polna in balkanske države so se oprijele samopomoči. Toda predno primejo za skrajno sredstvo so Se enkrat apelirale na srca in najprimitiv-nejša čuvstva krščanske Evrope: naj se da verska svoboda in osebna svoboda macedonskim in Albanskim Slovanom - kristjanom. Evropa je skomizgnila z ramami... Balkan je zasukal z mečem. In umikajoče se turške čete so še zadnjikrat vzbesne-le in zgornja slika o grozovitostih na
Nova Albanija.
Čarovna in resnična sličica.
Iz »Srbske Zastave« prevel F. R-d-k.
(Konec.)
— Vi se samo šalite! To je neka! druzega, to so kolonije na ozemlju dotičnih držav, a to je na Balkanu. A Balkan se mora dati balkanskim narodom!
— Ali se je Evropa tudi vedno držala tega načela? Kako Je bilo na berlinskem kongresu? Evropa! Evropa. Govori se o načelu! In drugo, .kaj ona mesta, katere ste Vi spomnili. da morajo pripasti Albaniji, niso na zemljišču bivšega srbskega carstva? Kosovo polje, Metohija, Peč, Prizren, Skader, Skoplje, Bi-tolje? Kal niso bila to središča srbske kulturne države?
— He, danes se ne vpraša kaj je bilo! Albanci so to dobili v boju, na sablji, od Srbov in to je zdaj njihovo.
— No vidite, tudi Srbi so to od njih dobili, v boju, na sablji, zopet nazaj.
— To je ravno ono! Mi ne dovolimo danes nikakega odvzemanja, mi smo pravični napram vsakomur.
— In zakaj je tedaj vzela Italija Tripolis, ko zastopa tudi ona to načelo?
krščanskih Slovanih se je ponovila, e da bi Evropa trenila z očmi. Prodirajočim armadam je zavrel zolč, ko so videl uničene vasi in poklano prebivalstvo in ako bi se na to kaj Turkom zgodilo: Kdo bi se mogel premagovati? Petsto let je moril Turek nedolžna jagneta in če je prišel dan osvete — kdo naj bi ne razumel? Toda slovanske armade so tudi odsedaj naprej vršile na svojih smrtnih sovražnikih le človeška dela usmiljenja. Niso puščali turških ranjencev poginjati na bojiščih — lazareti so bili prenapolnjeni s Turki. Turki so uporabljali dum-dum patrone — Evropa je molčala; tudi iz Skadra je padalo to peklensko sredstvo, Evropa ni protestirala.
V	momentu pa, ko hoče Crna gora napraviti prelivanju krvi konec, ko je začela energično obstreljevati Skader. v tem trenotku je zacvilil Rim, Dunaj in Berlin: »To je proti humariiteti.« Res: en velik plus je vstvarila balkanska vojna: vzbudila je človekoljubnost Lahov in Nemcev
—	žalibog, da samo za Albanske roparje in tatove.
Obstreljevanje Skadra je proti človekoljubnosti — dajmo, poglejmo v zgodovino in videli bodemo, da so kulturni Nemci še vse drugačna grozodejstva uganjali na mirnem prebivalstvu mesta Strassburg. In kje Je bila tu psihologična opravičba, katera opravičba obstoja na Balkanu. Proti kulturnemu, finemu Francozu se je obnašal Nemec tako, kakor se ne obnaša 500 let zatirani rob proti svojemu mučitelju.
Poslušajmo, kaj govori pruski generalni poročnik Werder:
2e v noči s 14. do 15. avgusta, torej 3 dni potem, ko smo mesto od vseli strani obkolili, je dobila ba-denska baterija povelje tudi mesto Strassburg samo vznemirjati, nakar je bilo od pol 12. do 12. ponoči vrženih v mesto 36 granat. Streli so zadevali; v postelji ležeči ženi ste bili odtrgani obe nogi, en ubog zakonski par je bil teško ranjen, meščani so bili v mestnih ulicah zadeti od granatnih drobcev. V noči na 18. avgusta so bruhale 3 badenske baterije ogenj na mesto; 12 hiš je pogorelo, prebivalci so rešili le golo življenje. V eni izmed ulic je granata udarila v spalnico dekliškega penzijonata, kjer je bilo 6 otrok takoj ubitih, 5 pa težko ranjenih. Vse je bežalo v kleti. 23. avgusta ob 8. uri zvečer je streljalo 42 topov na nesrečno mesto Strassburg. V marsikaterih ulicah je bila vsaka hiša zadeta, 7 granat je padlo v nabasano polno meščansko bolnišnico, v drugih lazaretih je bilo več bolnikov od granatnih drobcev zadetih. 24. avgusta je bilo bombardiranje strašno. 8 badenskih poljskih baterij 32 težkih topov Schultigkeimovskih, 20 težkih topov, 6 poljskih topov, baterije od Konigshofena, 74 teških in 54 poljskih topov je obdelovalo mesto Strassburg. Na vseh koncih in krajih je nastal ogenj; od plamena so bile ulice ponoči kot od solnca razsvetle-ne. V dominikansko cerkev je bila zanešena knjižnica z neprecenljivo dragocenimi rokopisi, v cerkev je udarila granata in knjižnica je zgorela. 4400 strelov je tisto noč zadelo v mesto. Zenske in otroci, vse je begalo po ulicah; srce se je trgalo ob strašnem kriku otrok, ob vzdihovanju žen.
Tudi osebna prošnja Strassbur-škega škofa dr. Raessa na velikega kneza badenskega, naj bi bilo mestu prizaneseno, ni pomagala. To samo noč je streljalo 137 topov na mesto. Ob polnoči je dosegel ogenj svoj višek, hiše v mestu so se stresle, na desetih krajih je gorelo; z največjo
Jaz sem se že začel tresti od jeze. Ta človek preseka vse logične meje razlogov.
— A, to je nekaj druzega 1 To je predvsem naša zaveznica in drugič je Tripolis v — Afriki.
— E, imate popolnoma prav! rekel sem mu ironično. Kajneda, zato morate biti pravični napram Alban-cem.
— Naravno. Samo kako Vi to mislite? Kako bi moglo biti drugače?
— Ali veste, da so tudi v današnjih srbskih mejah Albanci? Ali jih mar hočete zapustiti, medtem ko bodo uživali njihovi bratje v Novi Albaniji svojo svobodo, še nadalje pod zversko upravo Srbije?
Baron nastavi ušesa, pa reče hitro: »Kaj govorite! Mi nismo o tem do danes še ničesar vedeli! Vidite, kako so zviti in potuhnjeni ti Srbil Oni to taje in mučijo te nesrečne ljudi! Kje so tedaj Albanci v Srbiji?
Natakne ščipalnik in izvleče beležnico in svinčnik, da zabeleži »važno novico«.
— No celo v samem Belgradu! Tam je celo gostilna »kod Albaneza«. Predlagam tedaj, da se tudi ta del Belgrada razdvoji, in poleg tega naj se potegne od Belgrada do Albanije širok pas od srbskega teritorija in da se prida Albaniji. Na ta način ostane vsaj belgrajska gostilna v teritorljal-ni zve?i ? novo Albanijo.
težavo so rešili iz meščanske bolnice 600 bolnikov in 500 ranjencev. Stiska prebivalstva je bila nepopisna. V eni hiši je prebila granata tri nadstropja in požela v kleti se nahajajočo rodbino, v drugi hiši je odtrgala granata otroku v materinem naročju glavo, materi roko. Veliko število otrok je bilo ubitih v posteljah, ena rodbina ki se je zatekla v čoln na reko, je bila potopljena.
Posledica bombardiranja je bila 297 razstreljenih in požganih hiš, veliko število ubitih meščanov, mnogo sto ranjenih in 6000 jih je bilo brez strehe.
Tako slika obleganje Strassbur-ga častnik, častnik pruske države, ki danes pomaga Avstriji in Italiji, tistim Italijanom, ki imajo na vesti brez števila ostudnih grozodejstev v "Tripolitaniji — kričati o humaniteti in o človekoljubnosti, proti kateremu so se pregrešili Črnogorci, ki streljajo na mesto svojih 500 letnih mučiteljev.
NEKAJ MOMENTOV IZ ZGODOVINE SKADRA.
Začetki srednjeveške srbske države so se razvili okolo Skadra. Okoli 1. 1000. je imel baš na zapadni obali Skaderskega jezera svojo pre-stolico srbski kralj Vladimir, ki ga srbska pravoslavna cerkev časti kot svetnika. To je tisti Vladimir, ki ga legenda druži z bolgarsko princezin-jo Košaro, hčerko carja Samuela. Kot zet Samuelov je vladal od črne gore (Zete) čez Albanijo proti Draču. Umrl je nasilne smrti 1015 ter je pokopan v samostanu Elbasanu sredi severne Albanije, ki si ga je bil sam ustanovil. Pod Dušanom Silnim je bila Albanija srbska last. Med tem so Turki zavzeli Balkan int udi Albanijo. Eno poslednjih mest, ki so se Turkom upirala je bil Skader, ki je naposled tudi podlegel ter dobil 1479 1. turškega vezirja. Slovani so se umikali na sever od Skadra predvsem v Črno goro. Pa še v 18. stoletju se je mnogo kristjanov iz Skadra selilo v Benetke, Raveno itd. Čim bolj so šli Slovani na zapad in sever, tembolj so rinili Arbanasi s svojih gor za njimi v doline in tako je postal Skader za turške vlade po jeziku arbanaški (sličen proces, kakor v nekaterih predelih Kosovega in Macedonije). Zato ni čudno, da smatrajo Črnogorci Skader še danes za svojo last. Izpod domačega krova jih Je izpodrinil tujec, proti kateremu grme danes srbsko-črnogorski topovi. Črnogorci se borijo za svoje.
Naistareiši histrorični dokument, v katerem se omenja SkadeT je kronika popa Dukljonina. Po tej kroniki, ki jo vsi historiki smatrajo za pravo in resnično, ni bil samo Skader, temveč tudi zemlja Južno od Skadra v rokah srbskega kralja Vladimirja. Carju Samuilu se je poklonil in podvrgel kralj Vladimir na brdu Oblik, blizu Skadra. Car Samoil se Je nato pomiril s kraljem Vladimirjem ter»mu vrnil zemljo in kraljevino očetov in vso zemljo Dračko«.
Ta dokument popa Dukljanina v celem obsegu potrjuje bizantinski kronist Jurij Kedrim ki je živel na konci 11. stoletja.
Ko je Vojislav (veliki župan srbski) priboril neodvisnost svoji državi, jo je hotel tudi v verskem oziru osvoboditi od tujega vpliva in zato je nameraval v Zeti ustanoviti nadškofijo. Papež je njegovo željo rad izpolnil, ker je upal da se bodo na ta način vsi gorski Srbi odvrnili od ohridske nadškofije. Ustanovila se je škofija s sedežem v Baru. K tej je pripadalo ozemlje' Pilotsko, Drivatsko in Svačko. (Drivost je na severni strani Skadra, kjer je stan generalne-
— Šalo na stran. Ali so res Albanci v Srbiji?
— Ne trudite se, m jih — dodal sem hitro, ker sem uvidel, da ni vredno šaliti se ž njim, ki težko razumeva mojo ironijo, sicer bi imel preveč posla s tem človekom.
— Pač pa je treba, ker mio se že tolikanj ponižali za veliko Albanijo, da se tudi pobrigamo za nje. Za mir in red nam ne bo treba skrbeti. Ti kulturni ljudje bodo že sami vse to uredili, čim dobe svojo vlado. Za državne dohodke istotako ni treba skrbeti, vsi bodo tekmovali med seboj, kdo bo prej plačal svoje davke v državne blagajne. Pač pa je potrebno, da se dvigne prosveta, takoj odpreti vseučilišče v Ljumi, in vsi Albanci, kateii so dosedaj delovali na drugih evropskih univerzah, bodo zapustili dosedanje svoje katedre in pridejo brez dvoma v svojo domovino, katerej bodo stavili na razpolago svoje umne moči. Isto bo storila tudi vsa ostala inteligenca, katero je turški režim — v razvoju njihovega delovanja — oviral. Ni izključeno, da to store vsi pravniki, zdravniki, profesorji, inženirji, slikarji, umetniki itd-ki so pripadnik albanskega naroda. Ali more biti sploh drugače?
Nem in odrevenel od začudenja gledal je na me gospod baron in jaz sem se naslajal nad njegovo zadrego, tem je dospela Jadija v pristanišče,
ga štaba črnogorske vojske. Nadškofija je bila potrjena za časa Vojesla-vovega sina Mihajla z znamenito bu-
lo	papeža Aleksandra II. 1. 1067.
Da je bil Skader sedež srbske države naj dokaže sledeča okolnost: En del križarske vojske 1. 1096 je odpotoval preko južnih srbskih pokrajin. Pov. vojske papešpega legata in konteja Rajmonda, Di San Egidio piše v popisovanju svojega potovanja: »Najpreje smo prišli v Skader, kjer je stolovai kralj slovanski. Konte Rajmond se je z njim pobratil in mu dal bogatih darov, da je mogel mirno s svojo vojsko dalje potovati«. Kralj se je imenoval Bodin.
Jurij VI. Stratimirovič Balša (1385 do 1403) je koval svoj denar v Skadru.
Skader je bil srbski do leta 1478, v katerem letu so mesto Turki zavzeli.
Prebivalstvo Skadra je bilo iz-ljučno srbsko in se je delilo na dve veroizpovedanji: na pravoslavno in katoliško. Od polovice XV. stoletja so imeli Srbi v Skadru svojo tiskarno, dokler je niso Turki uničili. Srbi so že v XV. stoletju imeli to. česar še danes nimajo pod Turki.
Današnje prebivalstvo je: katoliški Malisori, ki pa hočejo biti z Črno goro združeni, pravoslavni Srbi ter mohamedanci. Okolica Skadra je pa srbska, kar značijo imena: Vraka, Moričanl, Oblik, Drišt, Barič, Brdica.
(Po »Obzoru«.)
Dnevni pregled.
Naše konfiskacije. Po blamaži, ki lo je doživelo naše državno prav-dništvo pred dvema meseci, da je namreč konfisciralo v »Dnevu« članek »Bodimo dosledni«, ki je izšel neizpremenjeno z istimi besedami v »Slogi« — smo imeli nekaj časa mir. Drž. pravdnik se je namreč že tako navadil »Dan« konfiscirati, da ni bil zdrav, ako ga ni pobelil vsaj parkrat na teden. In naše slav. sodišče ga je v tem podpiralo s tem, da nam ni priznalo iste pravice. kakor jo je sodišče v Briixu priznalo ondotnemu nemškemu listu. Toda nekaj so gospodje menda vkljub temu spoznali — in tako je bil mir do Velike noči. Tu pa so se naenkrat spomnili na britko trpljenje, katerega spomin v teh dneh obhajamo — in so se spravili na »Dan« kakor pismarji in farizeji nad Učenika resnice. — Vsi časopisi so pisali te dni o vstajenju in prerojenju
— in takih besedi nikjer za Veliko noč ne konfiscirajo — samo v Ljubljani, kjer teh besed ne smejo slišati.
Vsak človek dobi kaj za piruhe
— tudi »Dan« je dobil od svojih prijateljev za piruhe rdečih potez. Žal, da smo morali mi svojim naročnikom zato deliti bele piruhe. Imeli smo najboljšo voljo za praznike ustreči svojim čitateljem.
Hudo je, če se človek preveč naje piruhov. ker potem sam ne ve, kai bi počel: eni pojejo, drugi pijejo
— tretji konfiscirajo. Kaj je lažje, kakor zazdehati in potegniti preko papirja z rdečim svinčnikom — potem pa se citira kak paragraf iz tisk. zakona, čudno pa je vendar to, n. pr. v pondeljek je bil list ob 10. uri dop. še cel po trafikah in v hišah — in v Ljubljani ni bilo zaradi tega nobene vstaje. Mnogi so šli šele potem brat uvodnik, ko so videli, da je konfiscirgn in so se čudili, zakaj da je konfisciran. Mi smo se tudi čudili in pravimo: Hudo je, če se kdo preveč piruhov naje. ker potem
Ozrem se krog sebe. Most je bil že položen in mi smo bili v Voloni. In kakor navadno nastane na ladji splošen dirindaj, takoj na to pa so se albanski >notabli in gentlemani« odstranili — kakor bi se dogovorili — eden za drugim v stiažnji del ladij«. Olej, pomislim si, odkod pri njih ta vljudnost, da puščajo ostale naprej! Prerijem se iz salona na prosto ter hočem proti izhodu. V tem hipu začul sem iz dolnjih prostorov parnika strašen hrup, krik in psovke v vseh mogočih jezikih, med katere se je mešalo pokanje in lomljenje, kakor da se vrši tam doli kaka borba.
Potniki so obstali.
— Kaj je, kaj je? —
Iz notranjosti prisopiha poveljnik parnika, bled, brez Čepice, z raztrgano uniformo in začne kričati:
— Momci na krovu! Ne pustite nikogar ven! Razbojniki!... Trideset tisoč!... Cela blagajna!...
Kaj je, kaj se je zgodilo?
— Vdrli in izpraznili so blagajno. Ne pustite ven!
— Kdo, kdo, za Boga?
— Albanci!
»Momci« so pritekli iz krova ali v tem trenotku so pridrveli tudi »no-tabli« iz ladje s svojim spremstvom in začel se je boj na mostu, med kričanjem, psovkami in oglušujočim vpitjem, padali so udarci sem in tja; tudi par strelov iz pušk je padlo. Nato pa
sam ne vc. kaj bi počel. Evetigeliji pravi, da je angel božji v belem krilu odvalil kamen od groba -- tako naj razumejo tudi naši čitatetji pm.e-deljsko konfiskacijo.
Kni so bili udeleženci »Albao skega kongresa v Trstu«? Poslanec Klofač piše v praški »Union«, da je albanski kongres komedija, ki so jo igrali različni individui, katerim je bla vožnja v Trst plačana. Dva od njih sta bila poštna nastavljenca v Srbiji. Ker pa nista vročila njima zaupanega denarja, sta bila obsojena v ječo in po prestani kazni sta našla pribežališče v Avstriji. Trije drugi so bili v Srbiji trgovci z žganjem vsled raznih tatvin pa sedeli na belgradski citadeli. — Res; ti ljudje so s popolno pravico repre-zentirali albansko kulturo!
Denuncijacije. Pod tem naslovom je priobčila »Soča« krepek odgovor na dr. Rostoharjeva izvajanja v praški »Union«. Z nazori dr. Rostoharja o jugoslovanstvu smo se že v »Dnevu« pečali in smo povedali svoje mnenje. Med tem pa je prinesla »Union« dva članka o no-voilirskem gibanju na Slovenskem. Prav je. da se piše o nas v takem listu, kakor je »Union« — toda taki članki bi morali biti predvsem informativni in nepristranski. — Dr. Rostohar pa je novo gibanje na Slovenskem napačno razumel, ali pa je nalašč napačno zavil. Ako se je to zgodilo, potem ima »Soča« popolnoma prav, če mu očita sledeče: Pa praškemu »učenjaku« še ni zadostovala ta blamaža v sloven. javnosti. Segel je k orožju, ki je najgnusnejše, k denuncijaciji. Očital je Vošnjaku. Ilešiču in — Ušeničniku, da so oni ustvarili ilirsko gibanje, ki ima bojda naravnost izdajalske smotre. Avstrija bi razpadla, ako se bi slovenščina vedno bolj približevala hrvat-skemu jeziku, ako bi Slovenci začeli pisati hrvatske knjige. S prstom kaže na te tri može in na novoilirstvo, ki so ga poklicali v življenje »tuji vplivi«. Ti izvenavstrijski »tuji vplivi« so krivi, da se širi po slovenskih deželah kuga ilirstva, ki je po mnenju g. Rostoharja avstrijski državi v pogubo. Avstrija naj pazi, da ji ne nastane škoda iz tega, kar snujejo novoilirci. Tako kliče g. Rostohar naravnost državnega pravdnika na pomoč proti vsiljivim novoilircem, tem grdim slovenskim renegatom. kakor jih imenuje praški učenjak. Trditi smemo, da so v slovenskem časopisju neredko besneli najhujši žurnalistični boji, pa vendai se še ni spozabil kak kulturni delavec tako daleč, da bi se v boju proti svojim nasprotnikom posluževal denunci-iacije, ki je izvita povsem iz trte in irna samo ta namen, da bi sc avtor članka prikupil na Dunaju.
Dva poziva sta izšla te dni v Rusiji. Eden iz teh nosi naslov: poljedelska pomoč Slovanom! Iz poziva povzamemo sledečem Vojna na Balkanu še ni končana in se lahko še zavleče. Možje, ki stoje danes kot vojaki v boju, so no večini polje-delici. V Srbiji in Bolgariji so ostale doma samo žene. Prihaja pomlad in treba bo začeti delo na polju. Ako se delo zakasni, imelo bo to hude posledice za prebivalstvo, kajti kdor ne seje — ta ne žanje. Obe deželi sta poljedelski in velika večina živi od poljskih pridelkov. Nastala bi torej beda. Zato je treba pomagati južnim bratom s tem, da jim pošljemo delavcev na polje. Ko se je vojna začela, se je priglasilo mnogo ljudij. ki bi hoteli na bojišče. Toda na bojišču so balkanski junaki sami obračunali s sovražnikom. I re-ba pa je delavcev doma. Zato —
so pršli a vrsto albanski jatagani. Stal sem vzhičen in odrevenel, zdelo se mi je, kakor da bi sanjal, tako se je vse iznenadoma in brzo odigravalo.
Ozrem se na barona, zaščitnika Albancev, in opazim kako se eden izmed njegovih novih prijteljev kar na hitro poslavlja od njega.
Za spomin je zgrabil ta Albanec zlato uro in verižico in ko se je hotel, gospod baron, braniti, sune ga njegov gost z ostrim koničastim črev-Ijem v doljni del trebuha, da se je takoj zvrnil po tleh.
V	tem se razmota cela strašna gruča ljudi, iz katere so molele roke, noge, jatagani, fesi in zmagonosni Albanci prerinili so se na suho, pobivši dva morarja, ki sta jih hotela zastaviti, do smrti na tla.
Skočim k baronu. Od bolečin se Je revež zvijal na podlagi, in od jeza ni mogel spregovoriti niti besede.
Razpnem mu hlače in ga pok -im na klop. in ko sem se prepričal, da ni drugače ranjen, nastopilo Je v meni neko zloradostno razpoloženje. Nisem mogel zadržati smeha in povedati mu:
 Tl Albanci so v resnici čudni
ljudje. Ohrabrite se! Živela kulturna Albanija!
Novo došSa
n
————   i ~r -TITI——————— ...... ■ — i mmmm ■ . ... ... , ■ ■■ '  —— —— — . .....
v kavarni „CentraI
ii
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
, ,	.	i*i	e®'	Kavarna	je	celo	noč	odprta.
koncertuje od danes naprej vsaki dan Za mn0gobroini owsk vljudno prosi	stetan	hhmh«.
V
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo .Tivoli';
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	vina	po	zmernih	cenah.	::
Velika dvorana Hotelske sobe
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. ::
po jako n l.z k i ceni vedno na raz-::	polago.	::
"Vsi
pravi poziv, naj bi šli ruski in slovanski kmetje sedaj delat na polje. Stroške za delo bi dobili povrnjene.
V	Rusiji bodo menda organizirali cele družbe, ki pojdejo na Balkan orat — dokler morajo Balkanci stati pod orožjem. To velja pa tudi za druge Slovane. Kakor se sliši, pojde tudi mnogo čeških delavcev r.a Balkanu — posebno iz Morave. Tudi ori nas se bo gotovo kdo odzval temu povabilu in pojde tja na delo. Sai bo pri tem imel najlepšo priliko spoznati srbsko in bolgarsko deželo, kmečko ljudstvo, ob enem Pa stori bratsko človekoljubno delo. Drugi poziv, ki je prišel iz Rusije, se obrača na avstro-ogrske Slovane, Poziv govori najprej o vojni in o balkanskih zmagah. Na to preide k važnim sedanjim političnim vprašanjem in opozarja na sovražnike slovanstva in njih namene. Med drugim pravi:	»Drač,	Skader, Debar,
Rodcsto, Silistrija, Solun, Bospor vse to so vaše slovanske pozicije, stojte krepko za nje, zakaj na teh IDOZicijah se sedaj odločuje tudi usoda vaših dragih, od vas s takimi mukami branjenih pozicij v Pragi, Krakovu* Ljubljani, Trstu, Zagrebu in Novem Sadu. Če bo za slovansko stvar in slovansko kulturo izgubljen Drač in Skader, Solun in Bospor, potem postanejo tudi vaša Praga in Ljubljana, vaš Zagreb in Krakov žrtev vse požirajočega »pangermani-zma od Hamburga do Berolina«. Bratje, zapadni Slovani, pozabite vsaj začasno na svoje spore, kakor so nanje pozabili balkanski Slovani, zedinite se duhovno — z namenom pomagati hrabrim balkanskim bratom, obenem pa braniti svoje lastne rodne krvne interese ...« »Vojne ne bo« — pravi poziv — glavno je, da se zavedamo važnosti velikih trenutkov in da branimo svojo skupno last z geslom: roke proč!
Amerlkanskl Poljaki hočejo podpirati Avstrijo v slučaju vojne z Rusijo. Clevelandski Poljaki so ime-
li	veliko zborovanje v Poljski narodni dvorani, pri katerem se je sklenilo prirediti skupno zvezo poljskih društev, katera zveza bo nabirala denar, ki se pošlje avstrijskim Poljakom, oziroma avstrijski vladi, Če bo prišlo do vojne z Rusijo. Avstrijski Poljaki pravijo, da so bolj svobodni pod Avstrijo kot pod Rusijo. Mi pa pravimo, da so eni na dežja, drugi so pa pod kapom. Poljaki hočejo podpirati one, ki so jih bičali že skoro 500 let!
Ameriški Slovenec Grdina dobil srbsko odlikovanje. John Grdina, je dobil od Srbskega Sokola za njegove zasluge za društvo krasen, solidno zlat prstan, katerega je bil »oče« jako vesel. Angleški listi y Clevelandu so uporabili to priliko, da so prinesli sliko John Grdine ter kratek življenjepis tega starega Cle-velandčana, ki je še vedno trd in živahen v družabnem življenju, b
Hrvaški ponarejevalci denarja v Ameriki. Te dni so prijeli v Ameriki več Hrvatov, ki so ponarejali denar Med njimi je tudi en Slovenec. O tem se poroča. Zyezini uradniki so aretirali več Hrbtov, ki so se pečali z izdelovanjem ponarejenega denarja. To je že četrti slučaj v Clevelandu, da so bili Hrvati prileti, in med njimi tudi en Slovenec. Vsa stvar je prišla na dan, ker je neki Avg. Gril, najbrž Slovenec, bil prijet in izdal zvezinim •oblastem skrivnost — da s.o v Clevelandu ponarejalci denarja. Gril je peljal uradnike v salon Nikola Benjamina, kjer so uradniki dobili več strojev za izdelovanje denarja. Za-jedno z krčmarjem Benjaminom je bil prijet tudi neki Pavič, ki je stanoval pri Benjaminu. Ko je Benjamin zvedel, da so zvezini uradniki za njim, je hotel pobegniti, pa so ga prijeli zvezini uradniki. Avgust Gril je povedal sledeče: Pavič me je dobil v tovarni, kjer sva skupaj delala in me je peljal v salon krčmarja Benjamina, kjer mi je pokazal šest
strojev za izdelovanje srebrnega in zlatega denarja. Nasvetovali so Grilu, naj vloži v podjetje 300 dolarjev in se mu bo jako dobro izplačalo. Izdelali so denarja za morebiti 2000 dolarjev vrednosti. Ker pa so uradniki Zjedmjenih držav neprestano na delu, da iščejo ponarejalce denarja. so tudi te izsledili. Vsi prijeti so bili postavljeni pod varščino, katere pa niso mogli postaviti, radi česar so jih zaprli v ječo.
Obsojen morilec. Porotno sodišče v Vidmu na Laškem je te dni obsodilo nekega Josipa Pascola, ki je pred enim letom zavratno vstrelil nekega Antona Pascola, moža svoje ljubice, na 30 let težke ječe in Pas-colovo ljubico na 23 let težke ječe, kakor se je dognalo, se je ta udeležila umora.
Škof Domentijan umrl. Te dni je umrl v Nišu na Srbskem tamošnji škof Domentijan v 44. letu svoje starosti. Domentijan je umrl za vročinsko boleznijo.
Samomor konzula. Dne 21. t. m. se je vstrelil v Madridu tamošnji mehikanski konzul Rafael Alcade Gamboa. Konzul je izvršil samomor v navalu blaznosti.
Velika železniška nesreča. Te dni je trčil ekspresni vlak, ki je vozil iz Bruslja v Gent v skupino delavcev. ki so šli po železniškem tiru Vlak jih ie zadel od zadaj in je štiri izmed njih usmrtil veliko pa smrtno nevarno ranil
Nenadoma zblaznel. Preteklo soboto je med vožnjo od Werfna do Solnograda nenadoma zblaznel na vlaku 32letni gledališki igralec Viljem Hahna, ki se je izdajal za provizoričnega albanskega kralja. Hahna so odpeljali v bolnico.
Velikanska tatvina. Doslej neznani tatovi so vlomili te dni v stanovanje vdove Jager v Detti pri Temešvarju in so pokradli denar, kinč, drage kamne in več hranilnih knjižic v skupni vrednosti 500.000 kron. Tatovi so takoj šli v hranilnico. kjer se jim je izplačal denar, ki je bil naložen na knjižice. To se je zgodilo seveda prej nego so prišli tatvini na sled. Gospa Jflger se je isti čas, ko so tatovi vlomili pri nji, mudila v riviieri.
Samomorilen poskus gledališke* ga režiserja. Pretekli petek se je vrgel v Opavi iz drugega nadstropja nekega hotela režiser tamošnjega gledališč? Ružička. Pri padcu pa se je vjelma neko železno ograjo, kjer je obvisel. Ružička se je pri tem težko poškodoval in so ga morali odpeljati v njegovo stanovanje.
Ljubljana.
— Včeraj se je po Ljubljani raznesla novica, da ie Skader padel. Vest le bila, kakor že parkrat. prenagljena. — Zvečer je bil v gledališču nabit telegram o Džavid paši in tudi sicer je bilo mnogo zanimanja za najnovejše vesti z bojišča.
— Borštnikov jubilej v slovenskem gledališču. Ko je včeraj nastopil g. Boištnik v vlogi Kantorja na oder, je zadonelo po celem gledališču navdušeno ploskanje. Aplavz je bil pravi izraz navdušenja in ljubezni do našega domačega umetnika ki si je ustvaril svojo slavo na hrvaškem odru. Po prvem dejanju je stopil na oder g. Oton Zupančič in je izročil g. Borštniku lovorov venec s slovensko trobojnico s približno temi kratkimi pa prisrčnimi besedami. Dovolite g. Borštnik sprejeti ta skromni dar k svojemu jubileju. Ko bi bili sin velikega naroda, bi liajbr-že drugače slavili svoj jubilej — naše domače gledališče pa ne more nuditi blestečih jubilejev. Zato pa nudi dokaze navciušenja in hvaležnosti.« Po teh besedah je sledilo navdušeno ploskanje kot pritrjevanje celega gledališča. Besede g. Zupančiča so bile odkrite in resnične.
Gledališče je bilo razven par lož nabito polno, za vsakim dejanjem je sledilo navdušeno ploskanje. O umetnosti našega jubilanta ne moremo tu pisati; pisalo se je o tem drugod — in se bo še pisalo. Ulogo Kantorja je igral s priprosto svojo naravno tehniko, s krepkimi izrazitimi potezami, zamišljeno, razumljivo, da je stal pred nami v vsej svoji zagonetni osebnosti »Kralj na Betajnovi«. To je pripomoglo tudi igri do popolnega uspeha. Pohvaliti pa moramo tudi druge igralce od župnika Verovška — pa do malega Franceljna. G. Skrbinšek je bil vagabund Maks in je posebno na koncu I. dejanja razvil svojo premišljeno igro. G. Peček je imel majhno ulogo
—	pa se je izkazal. Gospa Šterilova je bila izborna Francka, ga. Kreiso-va pa je podala Nino s pravo svojo umetnostjo. Fnako pohvalno bi morati pisati o g. Bukšku in Bukš-kovi, o Danilu in Danilovi — s kratka: videli smo »Kralja na Betajnovi«, kakor ga morebiti dolgo zopet ne bomo videli. Bil je slavnosten večer naše drame. Prisoten je bil v loži tudi pisatelj Ivan Cankar.
— Polanjko Importlran? Včeraj popoldne se je peljal odgonski voz na kolodvor in zapeljal prav do tira. Ob tej priliki se je zbrala na kolodvoru velika množica ljudij. Splošno se je govorilo, da so pripeljali Polanjkota in da so ga prepeljali v varno zavetje ljub. sodišča.
— Letošnji velikonočni prazniki so bili kljub svojemu zgodnejmu ča-času prav lepi. V soboto in v nedeljo je bilo krasno vreme in so se vse velikonočne procesije vršile vpričo mnogoštevilnih gledalcev in gledalk, pri čemer so se posebno gledalke same hotele pokazati v novi pomladni modi. V pondeljek smo imeli aprilsko izpremenljivo vreme, ki se je desetkrat izpremenilo: zdaj dež, zdaj solnce. Včeraj je bil lep soln-Čen pomladanski dan. ki je izvabil iz mesta obilo meščanov na vse strani.
— Kdor ne hiti, bo zamudil dne
1. aprila t. 1. vršeče se žrebanje turških srečk, pri katerem zamore v srečnem slučaju že z enim samim vplačilom 4 kron 75 vinarjev zadeti glavni dobitek 400.000 frankov. Opozarjamo na današnji oglas glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani.
— Kinematograf »Ideal«. Danes in jutri še izborni spored. Posebno ugaja diplomatska intrigantska igra »Diplomat«, senzacijsko delo svetovne tvrdke Nordisk film. Zurnal Pathe je velezanimiv. V petek velika senzacija Lj.tuje med ljudmi v 4 dobah, vsaka doba v 3 delih.
Velika defravdacija v Laškem trgu.
Spar- und Vorschuss-Vereln.
V	Laškem trgu so imeli Nemci in nemškutarji svojo hranilnico in posojilnico, ki je nosila ponosno nemško ime: Spar- und Vorschuss-Verein — Markt-Tiiffer. Ta zavod je bil denarno zelo močan in je bil ena največjih opor ondotnega nemštva. Zavod tudi ni gledal na denar, kadar Je šlo za nemške stvari — ampak je bil s podporami naravnost radodaren, saj so mu stali na čelu sami odlični Nemci in nemškutarji, ki so bili steber laškotrškega nemštva. Ta zavod je na veliki petek zadela katastrofa, ki pomeni za zavod smrtni udarec.
Blagajnik Drolc
je bil posestnik v Laškem trgu, po svojem prepričanju hud nemčur. Bil je 35 let blagajnik hran. in pos. društva. Celih 35 let je znal blagajnik Drolc z denarjem tako manipulirati, da mu niso prišli na sled. Drolc je
živel zelo dobro, pokazal se je rad na vseh nemškutarskih prireditvah
—	rad se je pokazal kot člana nemških narodnih društev in je zato užival popolno zaupanje odbornikov in kot blagajnik takega uglednega zavoda je užival tudi med tržani primerno spoštovanje, saj so biili po večini več ali manj vsi tržani v zvezi z zavodom. Kakšne so bile njegove manipulacije, o tem ne more-morenn še obširno poročati. Izkazalo se je da je tekom teh
35 let izginilo 400.000 kroit.
Čudno je na vsak način, kako je mogel Drolc toliko časa zavod goljufati, da mu revizorji niso prišli na sled. Saj bi morali vendar v zadnjih letih spoznati, da v zavodu ni vse v redu. Toda to vse bo prišlo s časoma na dan. Tu podamo le kratek opis zadnje revizije, ki je imela odkriti veliko defravdacijo.
Revizija na veliki petek.
Na veliki petek se je pojavil naenkrat v Laškem trgu revident in je hotel Spar- und Vorschuss-Verein revidirati. Drolc je menda slutil, da je napočil dan plačila. Revizor je natanko pregledoval knjige in je naletel na nekatere netočnosti, ki so se mu zdele malenkostne. Vendar so ga vodile na pravi sled. To je Drolc zapazil in je prosil revizorja, naj s pregledovanjem prenehata, ker je ura ž.i 12. Revizor je Drolcu ugodil in je odšel s pripombo, da se zopet vrne.
Drolc je pobegnil.
Ko je šel revizor v gostilno na kosilo, je Drolc odšel domov, od tam pa ie šel k svojemu znancu v lekarno in si je preskrbel 50 kosov brombil-nov. Nato je odšel na kolodvor, kjer je povedal, da ima nujno pot v Celje. Drolc pa se ni ustavil v Celju, ampak se je peljal v Maribor. V Mariboru je izstopil in je odšel v hotel »Meran«, kier si je najel sobo.
Drolc se je v hotelu »Meran« zastrupil.
Revizor je med tem prišel od obeda zopet v pisarno, toda Drolca ni bilo več nazaj. To se mu je zdelo sumljivo: Pregledoval je natančneje knjige zadnjih let in je prišel na sled velikanskim goljufijam, ki znašajo okroglo 400.000 kron.
Revident je to takoj naznanil predsedstvu. V trgu je nastala prava zmešnjava — grozna novica je šla od ust do ust. Zaceli so iskati Drolca. Ko so zvedeli, da se je odpeljal, so brzojavili za njim. Sled je vodila v Maribor. Šele zvečer so zvedeli, da se je Drolc zastrupil.
Defravdacija 400.000 kron pomeni za zavod smrtni udarec pa tudi nemškutarstvo je v tem hudo prizadeto.
Pet nemških družin je uničenih.
Pet najuglednejših nemških družin v Laškem trgu je vsled goljufije uničenih to so: BohusJav Falta. re-stavrater, — dr. Mravljak, notar, — Georg Benedek, dimnikarski mojster, -- Adolf VVeber, župan in posestnik. — I. Valentinič, šolski ravnatelj. Vsi ti so pač s težkim srcem sprejeli usodepolno vest, ki jim je mahoma uničila lepe velikonočne praznike in celo bodočnost. — Razumljivo je. da se je v praznikih po celi okolici mnogo o tem govorilo. Posamezne podrobnosti prinesemo jutri.
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina" I
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Usoda Skadra in Dja-kova zapečatena v škodo Jugoslovanov!
London, 25. marca. Kakor Reuter poroča, so se velesile glede severnih in severovzhodnih meja Albanije od Djakova do Ohridskega jezera definitivno sporazumele. Med kraji. ki pripadejo bodoči Albaniji se nahajata tudi Skader in Djakovo. Izide oficielno tozadevno poročilo in morda se že jutri poda Zaveznikom skupno obvestilo vseh velesil o tem sklepu. Dve najtežji točki celega balkanskega vprašanja sta s tem sklepom velesil urejeni tako, da ne pustita Zaveznikom nikakega dvoma več. Ker se je Evropa zedinila in definitivno razrešila vprašanje Skadra, niso vojaške operacije istotam nič več potrebne, ker izid taistih ne spremeni sklepa velesil nikdar več. — Poslani-ška konferenca se bo pečala sedaj o južnih mejah Albanije, v kateri točki imata Avstrija in Italija posebne predloge. Kakor bo najbrže konferenca še dolga, vendar ne bo težava
—	ker težava je obstojala le na severu in severuzjapadu. (Ta sklep po-slaniške konference je posledica tega, ker Skader ni padel — in Skader bi bil že zdavnaj padel, da niso Črnogorci odklonili v početku srbske pomoči!)
IZJAVA ANGLEŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA EDVARDA GREYA
London, 25. marca. Državni se-kreter Ed. Grey je v zbornici naznanil, da sedaj ni več nobenega povoda za vznemirjenje, ker velesile so se o najtežavnejših točkah zedinile. Ed. Grey je dejal nadalje, da morajo vsled sklepa velesil prenehati vsake operacije v Albaniji, Imenoma pred Skadrom. V slučaju, da se to ne zgodi, tedaj ne bo proti onemu, ki se ho opiral sklepu velesil, zavzela akcije ne samo ena velesila, temveč velesile bodo nastopile proti dotičnemu enotno. Ed. Grey svetuje Turkom in balkanskim Zaveznikom kar najodločneje, da sprejmejo predloge velesil in sklenejo mir.
KRIČAČI V SLUČAJU »SKODRA«
POSTAVLJENI NA LAZ.
Cetinje, 25. marca. Iz uradnega srbskega vira: Od črnogorske strani Je bila 19. t. in, vest nekaterih listov, da je bil en avstrijski parnik v pristanišču Sv. Ivana Meduanskega oviran in nadlegovan, mornarji njegovi pa smrtnonevarno ogroževanl, za popolnoma neresnično označena. Dementi odgovarja resnici: Nihče ni niti v najmanjšem oviral tako kakšnega parnika niti se ni ogroževalo mornarjev. O pritožbah kapitana in mašlnlstov je črnogorska vlada zvedela šele včeraj potom note, ki jo je črnogorski vladi izročil avstro-ogrskl zastopnik. Vlada se je nato takoj podvizala v oficielni obliki podati izjavo, da bo promet avstrijskih ladij po možnosti olajšan. Takoj je bil odposlan funkcljoner, ki naj zadevo, katere se pritožba tiče, preišče; zaeno je vlada črnogorska izjavila, da bodo eventualni krivci strogo kaznovani.
PONOSEN ODGOVOR ČRNOGORSKE VLDE VELESILAM.
(Kakor znano sta Avstrija in Italija nastopili v Črni gori proti obstreljevanju Skadra. Črna gora odgovarja:}
Cetinje, 25. marca, lz uradnega srbskega vira: Črnogorska vlada ie podala zastopikom velesil clrkularno noto, kjer proti zahtevi Avstro-Ogr-
Angleško skladišče oblek
0» Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
=  ====®
= Proti ugodnemu plačilu na obroke! =
Preproge, posteljne oprave, zavese, blago za moške in ženske obleke, narejene obleke (konfekcija), perilo za moške in ženske, platneno blago itd.
Na Zeljo pošljem zastopnika na dom. Zadostuje dopisnica.
Landskroner & Bochner ‘-fm—■
-rt
400.000 frankov
z mesečnim vplačilom samo K 4.75 se zamore
dne 1. aprila 1913
z renomirano turško državno srečko iz 1.1870
zadeti!
Varno naložen denar, zasigurani dobitki! Skupine srečk v različnih kombinacijah na mesečne obroke od 3 K višje. — Zahtevajte prospekte!
Češke industr. banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
ske, da se mora z vojnimi operacijami-pred Skadrom prenehati za toliko časa, dokler ne odide iz mesta civilno prebivalstvo odločno protestira, vsled tega, ker vsebuje zahteva Avstrijo grožnjo, vporabiti nasilnih sredstev za slučaj, da Črna gora ne ugodi zahtevi ter izjavlja, da smatra zahtevo Avstro-Ogrske za kršitev nevtrali-tete. Zaeno izjavlja črnogorska vlada v oni noti, da bo iz človekoljubnosti hi da bi ugodila enotni želji vseh velesil napravila pri skaderskih uradih vse potrebne korake, da bi olajšala odhod civilnega prebivalstva. V to svrho ie bil poslan danes zjutraj parlainentar v Skader, da bi se po-gaja! 7 Fssad paso. Gre se za 200 oseb (!).
NESRAMNO ZAVIJANJE RESNICE GLEDE UJ\1QRA PATRA PAUČA.
Cetinje, 25. marca. Vesti, ki so bile v inozemstvu razširjene o smrti patra Palica so silno tendencijozno predelane.. Frančiškanski menih Pa-iič je ščuval prebivalstvo na upor proti Črnogorski vladi. Zato je bil ujet in z njim 55 drugih kmetov ter bil izročen sodišču v Peči. Ker je bila straža preslaba, posrečilo se je patru Pa-llču uteči. Vojak, ki ga je na begu videl, mu je zaklical, naj se ustavi, česar pater ni storil, nakar ga je vojak ustrelil.
Ravno tako neresnične so vesti o nasilnem spreobračanju v Peči in Djakovu. Katoliki in Mohamedanci so no okupaciji predali orožje ter zaprosili, da bi se smeli vrniti k veri svojih pradedov. Oblasti so jih odbile, prizrenski nadškof je bil obveščen, je šel na lice mesta ter jih skušal odvrniti od namena. Ko je tudi njegova beseda bila brez uspeha, so dale oblasti privoljenje za prestop.
15.000 TURKOV VJET1H.
Cetinje, 25. marca. Uradno: Džavid naša se je s svojo četo 15000 mož (preostanki čet pobitih pri Janini in Bitolju) udal srbski vojski pri reki Skumbi.
Belgrad, 25. marca. Uradno: Džavid paša se je udal s svojimi I500y vojaki.	*
GENERALNI NASKOK NA DRINOPOLJE.
Sofija. 25. marca. Poveljjništvo .armade pred Drinopoljent ja izdalo ob 1. uri ponoči novelje za naskok,. Kljub trdovratni obrambi sovražni^* ka se je bolgarski armadi posrečilo dobiti še pred dnevom utrdbe na Vzhodni strani Drinopolja. Ob pol 4. zjutraj je naskočila pehota turške pozicije pred utrdbo Maslak, zavzela predpozlcije ter utrdbo saino. Utrdbe so bile-zavzete z bajonetnim naskokom. 300 Turkov vjetih. Zaplenjeno 12 topov in 4 brzostrelne puške. Bolgari so zavzeli predne 'pozicije Servandere, ki je oddaljeno 1 km od trdnjavskega kroga. Tudi na zapadu in jugu so Bolgari vidno 'prodirali.
BOLGARSKA ARMADA PRODIRA PRI ČATALDŽI.
Sofija. 25. marca. Pred Čatald-žo so se bolgarske čete pomaknile notri do Orntanlija. Turške čete so bile vržene za Epivatoso.
BOLGARSKO - RUMUNSKA KONVENCIJA.
Petrograd. 25. marca. Car je sprejel generala Dimitrleva v avdienci. Baje se gre za udeistvitev bolgarsko rumunske konvencije, ki se sklene v tem slučaju, če se poravna bolgarsko-rumunski sporU!).
TURŠKI PRINC PRIPOROČA MIR.
Carigrad, 25. marca. Princ Sa-baii Eddin se je v nekem turškem listu izjavil, da ie v interesu Turčije, da že sklene mir, ker nadaljno bojevanje pomenja za Turčijo samomor. na katerem ničesar ne spremeni eventualna zmaga.
Oci,-,„-.^rni urednik Radivo! Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«
Mali oglasi.
Boseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In sc plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovirje. pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Gllnce 92.
Meblovana soba se takoj odda. Igriška ulica 6 na desno 2. vrata.
217—4
Kupi se rabljeno moško In žensko
kolo.
Kdo, pove »Prva anončna pisarna".
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado „Neril“ po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivce in lasnlčar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega ti ga).
Izde!uj,c vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Pariz 1005.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoiistne Ciril in Metodove šolske družbe!
Velikanska zaloga oblek za gospode in dečke, Krasna izbira kostumov za dame in deklice v najmodernejših favnah in najsolidnejšem blagu.
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v mamifakturni in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu“ v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — —- Stalne nizke cene.
Plošče preje K 4 —,	^	|
sedaj samo K 1*95.
>5/5 Velikanska zaloga r ^ O gramofonov! ()
Zahtevajte cenike, m
cs-	bo
d * D «
i co
Pl «
i ca
p 25 cm velike, dvo- H ^ £! stranske, priznano r, -Ij najboljših znamk M & predajam radi velike zaloge pod last. ceno ^
Postrežba ločna in solidna.
A
Cene priznano nizke.
Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naivečjo zalogo krasnih
C'nPSilftl.n vEiiViiuv in
v fu fii
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
= Cene brez konkurence. =
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da si vsakdo lahko izbere.
:: Ljubljana ::
Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
Pred nabavo kolesa ob bližajoči se seziji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puchovih koles (edino zestopstvo) in prepričali se bodete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in
vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici.
Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki
V
Ij . , V um: VII}
Pohg tega tudi najti it e j ši šivalni »troji.
—— Pouk za vezenje brezplačno. —
Naročajte cenike za kolesa, šivalne stroje, ure In zlatnino, tudi  -------------------- po	pošti	prosto.	"	  —.........
= Ljubljana =
Franca Josipa cesta št. 3
nora specialna = modna in= športna trgovina
za gospode in dečke
priporoča pravkar došle novosti za pomlad.
Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne m krila, kostume, ir nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bačar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških obiekcah
::	in	krstni	opravi, ::
Najfinejši p J J rp
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „l!N10N“.
Med. irniv.
dr. Benj. Ipavic
strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo
se je preselil na Mestni trg št. 3
poleg „Rotovža“.
Ordinira od 10.—12. in od 3.- 4.
Odda se takoj po prav ugodni ceni
najlepši lokal
na glavnem trgu v Novem mestu
z dvema velikima, modernima izložbama z roleti, zraven potrebnimi skladišči, s stanovanjem ali brez stanovanja, pripraven za vsako obrt. — Na prodaj je tudi hiša s tremi vrtovi, krita z rezano opeko, v predmestju, pripravna za penz onista. Cena 2200 K.
Ponudbe na lastnika Kopač in Pavčič, trgovca v Novem mestu.
.ra»aHBWi
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana »imiiimt