Zvezni senator Robert J. Bulkley je najboljši prijatelj našega naroda. Dolžnost slovenskih volivcev je, da pomagamo k ponovni izvolitvi Naših 25,000 slovenskih in bratskih hrvatskih državljanov v Clevelandu mora vedeti, da se vršijo v državi Ohio 9. avgusta primarne volitve. To so volitve, pri katerih državljani sami odločujejo, kdo naj bo njih kandidat. Naš časopis, ki je vedno zainteresiran v ameriške državljanske zadeve, se nerad vtika v primarnih volitvah v mnenje državljanov, ker mi smatramo, da so primarne volitve vpeljane, da narod odločuje, ne pa časopisje ali političarji. Toda za enega moža se lahko potegnemo in ga priporočimo vsemu našemu narodu ,ker smo iz srca prepričani, da bolj iskrenega prijatelja med Amerikanci nima naš narod kot je senator Robert J. Bulkley. Senator Bulkley je letos kandidat za ponovno izvolitev v urad zveznega senatorja. Proti njemu kandidira bivši governer države Ohio, George White. Boj bo torej med Georgem Whitom in med senatorjem Bulkleyem. George White, bivši governer države Ohio, je ponosen, sebičen in napram tujezemcem nič kaj naklonjen človek. On misli, da lastuje Ameriko. Je eden onih , zagrizenih nativistov, ki ne vedejo, da je v tujezemskih na-vodih kaj dobrega. Pisec teh vrstic se spominja dogodka štirih let nazaj, ko se je podal v Columbus, v glavno mesto države Ohio, v spremstvu sodnika; Hon. Frank J. Lausche-ta. Imeli smo opraviti z gover-nerjem v uradnih zadevah. Sodnik Lausche in naš urednik, dasi sta bila prijavljena takoj governerskemu uradu, sta morala čakati cele dve uri, pred- no je governer nekako mimogrede nagovoril sodnika Lauscheta in našega urednika. Med tem je pa razpravljal s politikarji vsakovrstne posle, dasi so ti politikarji pozneje prišli v sprejemno sobo, kot sodnik Lausche in naš urednik. Tak je George White, ki želi biti prihodnji senator. Nas nima rad in čim manj nas je, toliko boljše bi se počutil. Kako ogromna razlika je med njim in med sedanjim senatorjem Bulkleyem ! Senator Bulkley, katerega družina se je priselila v Ameriko pred 300 leti, je še vedno mišljenja, da se mora upoštevati tuje-zemce. Ves čas, odkar je bil zadnjih 6 let senator, se je potegoval za pravice naših ljudi in v nobenem slučaju, kjer se ni kršilo postave, ni odrekel svoje pomoči. Našemu uredništvu je ta stvar dobro poznana, kajti v zadnjih šestih letih smo posredovali s pomočjo senatorja Bulkleya v najmanj 4,000 slučajih za naše ljudi. Senator Bulkley ni nikdar odrekel svoje pomoči in on se zna tudi postaviti za pravice naroda. Rojaki, državljani, ni odvisno od volitev v novembru, kdo bo prihodnji naš senator. Pač pa je to odvisno od volitev dne 9. avgusta. Ako .senator Bulkley zgubi 9. avgusta, tedaj ne pride več v poštev. Mi potrebujemo ljudi v kongresu kot je senator Bulkley, poštene, pravične, boreče se demokrate, ki držijo s predsednikom. In prepričkntti smo, da ne boste pozabili priti 9. avgusta v volivno kočo in. da boste glasovali za senatorja Robert J. Bulkley. Zlet skupnih mladinskih pevskih zborov Mrs. J. Hrvatin nam sporoča: Cenjeno slovensko občinstvo v širnem Clevelandu. že dolgo se nisem oglasila, toda to pot pa naznanjam glede skupnega izleta slovenskih mladinskih zborov, katerih je pet, in ki se vrši v nedeljo 19. junija na prostorih Slo-venskegar društvenega doma na Recher Ave. v Euclidu. Kdor ne bo mogel priti s svojim avtomobilom, naj vzame Nottingham karo do konca proge, nakar bodo busi vozili na lice mesta. Vožnja bo samo 5 centov za osebo. Prosi se vse slovensko občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži tega mladinskega izleta. Saj je narod dolžan, da pomaga k napredku svoje mladine, in to bomo storili, ako se v nedeljo udeležimo izleta skupnih mladinskih pevskih zborov. -o- Izlet v Put-in-Bay Preteklo nedeljo se je zopet kakih 1,500 rojakov podalo na izlet v Put-in-Bay, kamor so se peljali s parnikom City of Erie. Zjutraj je izletnike namočil dež, pozneje se je pa zvedrilo in so imeli rojaki izvrstno vreme. Na parniku je bila skoro vsa new-burška naselbina, tako da je nekdo rekel, če bi začelo goreti v Newburgu, kdo bo gasil, ker .ni nikogar doma! Voda in parnik sta seveda, kot navadno, imela velik vpliv na ljudi, tako da je marsikateremu postalo slabo in je pri vseh svetnikih obljubil, da nikdar več ne gre na vodo, toda drugo leto bo zopet med prvimi, ki gredo na izlet. Mr. Drenik je tekom vožnje izvrstno postregel ljudem. Popoldne so imeli v Put-in-Bay tudi večernice v on-dotni katoliški cerkvi, nakar so izletniki se zopet podali na parnik in se srečno vrnili domov. Važna seja članice društva sv. Ane št. 150 KŠKJ so prav prijazno vabljene k izredno važni seji, ki se vrši v četrtek 16. junija zvečer po cerkveni pobožnosti. — Tajnica. Delegati Pionirsko društvo Slovenec št. 1 S. D. Z. je preteklo nedeljo izvolilo sledeče dobre delegate: Anthony C. Skully, Joseph Trebeč, Jos. Vidic, John Gabrenja, Frank Zorič in Frank Zakraj-šek. Poroka! V sredo 22. junija se poroči ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida Mr. Peter Sterk, 7710 St. Clair Ave. in Miss Ana Horvath, 1017 Spring Rd. Mr Sterk je inženir v mestni elektrarni in vodi že več let poznano "Sterk School of Engineering" Mnogo naših mladih ljudi se je že naučilo pri njem finega strokovnega dela in imajo delo kot izurjeni kurjači. Mladi par gre po poroki na potovanje in obišče slovečo božjo pot St. Anne de Beaupre v Quebec, Kanada. Naše prav iskrene čestitke mlademu paru! Herman Ogrinc Mladi Mr. Herman Ogrinc, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Anton Ogrinc, 6414 St. Clair Ave., je graduiral te dni na St. Ignatius višji šoli. Naše prav iskrene čestitke sinu kot staršem! Odlična učenka V četrtek 16. junija bo graduiral,a z odliko Miss Edith Prim-čič iz Thames Ave. na Collin-wood višji šoli. Je hčerka Mr. in Mrs. Julij Primčič. Naše iskrene čestitke njej in njenim staršem. Shod tehnokratov V sredo večer ob osmih, 15. junija, se vrši predavanje v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., na katerem bo govoril spreten govornik od organizacije tehnokratov. Vsak je dobrodošel; nobene vstopnine. 100 novih avtombobilov Mestna zbornica v Clevelandu je sinoči odglasovala, da se nabavi za policijo sto novih avtomobilov, ki so bili v resnici potrebni, ker sedanje stare ropotije, s katerimi je policija patro-lirala po cestah, niso bile več za rabo. Obenem bodo mesto razdelili v 32 policijskih okrajev, namesto v sedemnajst, kot je sedaj. Novi avtomobili bodo veljali $127,000 in bodo v enem mesecu v službi. Zbor "Kanarčki" Nocoj ob pol sedmi uri se vrši važna seja pevcev in pevk mladinskega pevskega zbora "Kanarčki." Starši so prošeni, da gotovo pošlje svoje otroke na sejo. Ob 7:30 se pa vrši seja staršev. Starše §e pozivlje, da so gotovo vsi navzoči, ker je seja v&-žna in je potrebno ,da se udeležijo v največjem številu. — Tajnica. Na obisk v domovino Dne 22. junija odpotuje na obisk v domovino Mrs. Frances Judnich, 1041 E. 74th St. Namenjena je v vas Smorata, fara Stari trg pri Ložu. če bi slučajno kdo imel kaj za sporočiti se lahko zglasi na zgorejšnjem naslovu. Srečno pot, Frances, in zdrav povratek! Mrtev najden V nedeljo zjutraj so našli mrtvega na železniški progi v Col-linwoodu rojaka Josepha Telis-mana, 15422 Calcutta Ave. Pogreb bo vodil August F. Svetek. Podrobnosti jutri. Delegatinje Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ je izvolilo za de-legatinjo Josephine Petrich in Nežko Kalan. Namestnici sta Vera Koss in Josephine Razin-ger. Odličen uspeh Z odličpim uspehom v tiskovinah je graduiral na East Technical višji šoli Stanley Koss, sin dobro poznanega Franka Kossa, 1008 E. 71st St. Iskrene čestitke! Smrtna kosa Danes zjutraj je umrl Valentin Grill, 19102 Arrowhead Ave. Pogreb bo vodil August F. Svetek. Podrobnosti jutri. Delegatinja za SDZ Društvo' Jutranja Zarja št. 46 SDZ v Lorain, O. je izvolilo za delegatinjo Mrs. Frances Bre-šak, namestnica je pa Mrs. Mary Ravnikar. V bolnišnici Mr. Wm. Saffron (Sharkey), 1001 E. 62nd St. se je moral podati v Lakeside bolnišnico. Obiski so dovoljeni. Nekaj izrednega Ko je bil dne 15. maja ot-vorjen Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu, je Columbia Broadcasting Co. nam bila toliko naklonjena, da je oddajala naš program po širni Ameriki potom svojih 109 postaj. Program je bil poslan tudi v Jugoslavijo. Ob istem času pa je Audio Scription, Inc., 1619 Broadway, New York, re-kordirala na posebne aluminum plošče ves potek radio programa, tako da ga lahko vsakdo sliši in da se ohrani kot zgodovinski doprinos k slavnostni otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta. Na plošči je razločno slišati vse govornike, župana Bur-tona, dr. Mallga, senatorja Bulkleya, poslanika dr. Fo-tiča, Mr. A. Grdina ter končno govor ljubljanskega župana dr. Juro Adlešiča. Kot nam naznanja omen jena družba je ves program rekor-diran na 12 ploščah po 12 palcev obsega, vsaka plošča na dveh straneh. Te plošče se prodajajo po $16.50 za celi set. Vodstvo Jugoslovanskega kulturnega vrta bo kupilo en set teh plošč in poslalo to v Ljubljano na naslov g. dr. Adlešiča, da bo tamošnja radio postaja lahko razločno oddajala ta ameriško-slovenski radio program ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. -o-- štrajk pri WPA Včeraj je zaštrajkalo kakih 900 WPA delavcev, ki so zaposleni pri Nottingham vodovodnem projektu na 190. cesti in St. Clair Ave. Njih štrajk je povzročil, da je moralo nadaljnih 750 mož pustiti delo. Delavci trdijo, da se je zahtevalo od njih preveč dela in da so imeli člani A. F. of L. prednost pri delih. Danes se ljudje vrnejo na delo in bo poseben odbor skušal zadevo spraviti v red. Nova trgovina Iz Chicage je dospel v North Madison roj.ak Mr. Anton Jelene, ki je kupil gasolinsko postajo na Route 20 med Perry in North Madison, Ohio. V kratkem dobi tudi licenco za prodajo pive. Rojakom priporočamo, da ga obiščejo, kadar se nahajajo ondod, ker je Mr. Jelene jako prijazen in postrežljiv človek, želimo mu obilo uspeha. -o- Župnik in štrajk V Ravena, Ohio, je nastal pred 10. dnevi štrajk pri Oak Rubber Co. štrajk je nastal radi spora med unij-skimi in neuni j s kimi delavci, ki se niso mogli sporazumeti. Kompanija je radi tega zaprla tovarno. Tovarna se nahaja v direktni bližini katoliške cerkve Brezmadežne in župnik cerkve Rev. J. Leo Brennan ni mogel trpe,ti spora med delavci, šel je k piketom, katerim je tako lepo in prisrčno govoril, da sio bili pri volji poravnati se. Šel je k neunijskim delavcem, ki so ga tudi poslušali in so sklenili pobotati se, sledeč navodilu Rev. Bren-nana. Delavci so se v resnici pobotali medsebojno. Vrnili so »e na delo, kompanija je pa za 5 odstotkov zvišala plače. Čehi nameravajo poklicati Rusijo na pomoč Praga, 13. junija, čehoslova-ška republika bo poklicala na pomoč sovjetsko Rusijo, v slučaju, da je napadena in ne pride Francija niti Anglija na pomoč, kot sta se obe državi svoječasno obvezali. Vlada čehoslovaške republike se je odločila, da nikakor ne pripusti, da Nemčija zasede nemški del republike. Položaj je postal zadnje dneve jako napet. Iz Berlina ni nobenih poročil in tudi Hitler molči zadnje dneve, kar smatrajo evropski državniki, da je nekak mir pred nevihto. Včeraj je imel Hitler dolgotrajno posvetovanje s svojimi ministri, toda ničesar ni prišlo v javnost glede rezultata posvetovanja. -o- Izredna nezgoda 21-letna Ruth Ellis in 23-letni Richard Dougher sta se v nedeljo peljala z avtomobilom na sprehod. Na E. 93rd Št. in Broadway sta zadela v ograjo železniškega mostu in avto je padel 30 čevljev navzdol na železniško progo. Avtomobil je bil popolnoma prevrnjen. Toda par sekund pozneje se je izkopala iz razbitega avtomobila Ruth in za njo Richard. Niti najmanjše poškodbe nista dobila. Pač srečna človeka! Ameriški admiral zavrnil zahtevo Japoncev, da se ameriške ladje umaknejo iz Japonske šangaj, 13. junija. Ameriški admiral Harry Yarnell, ki zapoveduje ameriškim bojnim ladjam v kitajskih vodah, je zavrnil povelje japonskega admirala, ki je rekel,-da naj se umaknejo ameriške in druge tujezemske bojne ladje iz gotovega okraja. Ameriški admiral je povedal japonskemu poveljniku, da ameriške bojne ladje gredo, kjer je potrebno, da se čuva koristi ameriških državljanov. In o tem ima odločevati samo Amerika ter nihče drugi. Japonski admiral je zahteval, da se vse tujezemske bojne ladje umaknejo iz okoliša med Wuliu in med Kiukiangom, ker name- . ravajo Japonci v ondotnem okraju začati z ofenzivo. Obenem je ameriški admiral povedal Japoncem, da v bodoče nikar ne zapovedujejo, kaj morajo ameriške bojne ladje narediti in kaj ne. Ameriškim bojnim ladjam zapovedujejo samo ameriški častniki in ne japonski. Kjerkoli bo življenje ameriških državljanov v nevarnosti, tja gredo ameriške bojne ladje, pa naj stori Japonska kar hoče. Admiral Yarnell je tudi povedal japonskemu poveljniku, da bo ameriška vlada držala Japonsko odgovorno za vsak napad na tega ali onega ameriškega državljana. Zanimive vesti iz življenja ameriikih Slovencev po raznih naselbinah Roparji v gostilni Včeraj popoldne so prišli trije roparji v gostilno Nikolaja Dobriniča, 2501 E. 79th St. V bližini tovarni Perfection Stove Co. je bil plačilni dan in Dobri-nič je imel precej denarja doma, da je menjal čeke. Roparji so prisilili Dobriniča, da jim je izročil $1,114.00. Domača hči je med tem poklicala policijo, toda roparji so že pobegnili. Društvo Danica Društvo Danica št. 11 S. D. Z. ima nocoj večer redno mesečno sejo in volitve delegatinj. Vabljene so vse članice, da se te ve-levažne seje prav gotovo udeležijo. Dražje žganje Državna komisija za kontrolo opojne pijače v državi Ohio je te dni zvišala ceno vsemu žganju za približno osem centov na kvort. Vzrok je, ker je zvezna vlada zvišala davek na opojno pijačo. Dr. Brooklynski Slovenci Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ ima v nedeljo 19. junija važno sejo, pri' kateri bo izvoljen tudi društveni delegat. Prosi se vse člane, da se gotovo udeležijo te izredno važne seje. Tetica štorklja Pretekli petek se je tetica štorklja za trenutek ustavila pri družini Mr. Jim in Mrs. Jennie Gospodarich na 14928 Sylvia Ave. Pustila je zalo hčerko v spomin. Dekliško ime mamice je bilo Magdalene. Hčerka je prvorojenka. Naše iskrene čestitke ! Hvala za darove Mr. in Mrs. Louis in Mary Ižanc sta ponovno darovala za Kulturni vrt $5.00. Pred kratkim sta tudi prispevala $5.00. Iskrena hvala. Prosi se še nadaljnih darov. — Predsednik. Pozdravi Iz Lemonta, 111., pošiljajo lepe pozdrave Mrs. Rose Planinšek, in Mrs. Mary Zupančič, obe iz Clevelanda. Prav lepa hvala. Delegat Društvo Dom št. 25 SDZ je iz^ volilo za delegata Mr. Antona Peruška. Komunistični tednik "Naprej" prinaša celo stran poročila o konvenciji komunistične stranke. Komu s tem ustreza? Onim sedmim slovenskim komunistom, ki so v Ameriki? O ameriškem državljanstvu ne piše absolutno ničesar, samo o Rusiji, tam so nebesa in taka, da so slovenski socialisti, ki so pred leti tja šli, z največjim veseljem zopet pribežali v ameriško zavetje. In pri tem ima idiotski urednik "Napreja" drznost trditi, da "Naprej ni komunističen list. Dva slovenska mladeniča v Sheboygan, Wis., Frank Pečnik, star 24 let in Anton Berce, star 20 let, sta umrla na posledicah poškedb, ki sta jih dobila preteklo soboto zvečer, ko je njuno motorno kolo zadelo v neki avtomobil. Pečnik, ki je vodil motorno kolo, je bil takoj ubit, Berce je pa še nekaj ur živel. V avtomobilu, v katerega je zadelo motorno kolo, so bile tri osebe, ki so bile pa le lahko ranjene. Oba mladeniča sta bila v koliziji vržena visoko v zrak in sta bila strahovito pobita, ko sta padla na tla. Motorno kolo se je pov-spelo na prednji del avtomobila in je raztrgalo streho. Za Peč-nikom žalujejo starši in sestra Štefanija, za Bercetom pa starši, brat Albin in sestri Karolina in Mary. V Homedale, Idaho, je umrl rojak Frank Cegnar, star 62 let in rojen v Dorfarjih pri škofji Loki. Zapušča ženo, več otrok in sestro. Ves slovenski Joliet in okoliške naselbine se pripravljajo za pomembni dan 3. julija, ko bo blagoslovljen vogelni kamen novega Jednotnega doma, v Jolietu, kjer je bila K. S. K. Jednota ustanovljena pred 45. leti. Slav-nost se prične v nedeljo 3. julija dopoldne, ko bo ob 11. uri slovesna sv. maša, nakar sledi blagoslovi jen je vogelnega kamna. Po tem bo ogromna parada v Rivals park, kjer se bo vršil velik piknik vseh društev K. S. K. Jednote v Jolietu in okolici. Iz Clevelanda se udeleži te slavno-sti pevski zbor Ilirija" pod vodstvom g. Martina Rakarja, bivšega Jolietčana. Ako se hoče kdo ostalih Clevelandčanov pridružiti tej skupini naj se zglasi pri Mr. Martin Rakarju na 15708 Holmes Ave., Cleveland, O. Izletniki bodo imeli svoj posebni železniški voz. Math J. Turk, bivši gl. tajnik SNPJ, se je zadnjo soboto peljal po uradnih poslih kot tajnik nekega češkega posojilnega društva. Spotoma je Mr. Turka zadela nereča, ko se je njegov avto prekucnil. Mr. Turk ima zlomljeno levo roko. --o- Zapiranje trgovin Mncgo naših slovenskih trgovcev se je pritožilo v našem uradu, da židovske trgovine, ki životarijo v naši slovenski naselbini radi slovenske nezavednosti, ne zapirajo trgovin ob sredah, dočim slovenski trgovci zapirajo. Vam vsem je znano, da imajo trgovci in trgovski pomočniki ter pomočnice dolge delovne ure preko tedna in vsak jim gotovo privošči par ur oddiha ob sredah popoldne. To je pošteno in pravilno. Slovenske trgovine v naselbini priznavajo to in zapirajo ob sredah popoldne, toda židovske trgovine imajo dosledno odprto in prežijo na mogoči denar odjemalcev, ki je pa jako redek. Zakaj ne bi bilo tu sporazuma, da bi zapirale vse trgovine ob sredah popoldne? Zakaj tisti nečedni lov za centom ob sredah popoldne? To je umazana: konkurenca od strani židovskih trgovin v naselbini. Ni čuda, cla je toliko narodne jeze radi take umazane konkurence. Naše čestitke! Danes bo graduiral na Oberlin kolegiju Anthony J. Urbančič, sin Mr. in Mrs. Anton Urbanič iz 6308 Carl Ave. Na John Carrol] univerzi pa je graduiral Louis Gliha, sin Mr. in Mrs. Louis Gliha, 9105 Union Ave., ki je dobil diplomo za učitelja. Obema graduantoma kot tudi staršem naše iskrene čestitke! Novi odborniki Unija stavbinskih delavcev v Clevelandu je izvolila novsem nov odbor, ki ima popolnoma druge principe kot pa sedanji voditelji omenjene unije, katerih dva se nahajata v zaporih radi raketirstva. Paradižniki Zvezna vlada v Washingtonu naznanja, da bo kupila vse paradižnike (tomatoes), ki preosta-jajo v državah Texas, Mississippi in Georgia. Paradižniki bodo pozneje razdeljeni med brezposelne. Mr. Leo Kushlan Pri društvu Anton Martin Slomšek št. 16 S. D. Z. je bil izvoljen za delegata naš ugledni slovenski odvetnik Mr. Leo Kushlan. Sm'J In, aMERISKftl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN t^VH^Oo ~ 4 ^M J. IN LANGUAGE ONLY A MPnin AKT , i^n .r-, SLOVENIAN MORNING AMERICAN HOME_ DAILY newspaper NO 1 - ..... .... ■ , , - _„ , —.—_—.—..._. ____CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 14, 1938 LET0 XLI _ V0L> XLI. I AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 14, 1938 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN ROME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _ Published dally except Sundays and Holidays____ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. US. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ■83 No. 138, Tues., June 14, 1938 q » * » •........................ 1 BESEDA IZ NARODA J-....... • * •—«»■■«*«—— « » « »—......—•—•—»-i« Iz urada kulturnega vrta Piše A. Grdina, predsednik Tretji termin Roosevelta Dasi je bil sedanji predsednik Franklin Roosevelt že večkrat vprašan, če namerava' tretjič kandidirati za predsednika, pa dosedaj še ni dal definitivnega odgovora, če bo kandidat ali ne v letu 1940 za ponovno izvolitev. Roosevelt ni rekel niti ne, niti da. Mnogo je demokratov, ki bi se radi "pripravili" za kandidaturo, toda ne upajo priti v javnost, dokler Roosevelt ne pove svojega mnenja. Nobene postave niti, ki bi komu prepovedovala tretjič kandidirati za predsednika Zedinjenih držav, niti ne omenja tega ameriška ustava. Toda odkar so prvega predsednika Washingtona vprašali, če bo prevzel predsedništvo tretjič in je odgovoril, da pod nobenim pogojem ne, odtedaj se ni drznil še nihče postati v tretjič predsedniški kandidat. Roosevelt je postal zadnje čase zopet bolj močan v stranki. Kongres je izvršil gotove stvari, o katerih se je pričakovalo, da bodo poražene. Rooseveltova volja je zmagala in s tem tudi njegova kontrola v demokratski stranki. Poleg tega se je tudi zgodilo, da je najvišja sodnija dežele zadnje čase zaporedoma potrdila več najbolj važnih točk Roose-veltovega programa, kar je Rooseveltu prineslo še večjo popularnost. Edini poraz, ki ga je Roosevelt zadnje čase doživel, so bile primarne volitve v državi Iowi. Tam je bil nominiran sedanji demokrat Gillette, dasi se je Roosevelt indirektno poganjal za Wearina. Toda država Iowa še nikdar ni bila zanesljivo demokratska, pač pa republikanska in je torej poraz v Iowi skoro neznaten. Obenem je predsednik tudi v kongresu zgubil zahtevo po reorganizaciji vladnih oddelkov. Vendar ker je to skoro edini poraz in ker se ne tiče ekonomskega napredka tudi ta poraz ne šteje dosti, zlasti ne v političnem ustroju kot sedaj prevladuje v Washingtonu. Na vseh drugih poljih je bil Roosevelt zmagovit, zlasti ko je kongres dovolil nezaslišano visoke svote za relif in za javna dela. Take svote znajo povzročiti ponovno zmago demokratov v letu 1940. Pomisliti moramo, da je danes skoro tri milijone državljanov pri javnih delih in da je od teh oseb odvisnih nadaljnih 12 do 15 milijonov oseb. In to je armada, s katero mora sleherni računati. Skoro se zdi, da so vsi demokrati stoprocentno za novi deal. Roosevelt se v kratkem poda na potovanje po deželi, da izve zlasti v onih krajih, kjer se za časa svojega predsedni-štva še ni mudil, za sentiment naroda. Ker ima Roosevelt velik talent za opazovanje bo kmalu prišel na sled pravemu mišljenju povprečnega Amerikanca. V kongresu so se znani demokratski voditelji kot Cope-land, Mahoney in Hatch na vse kriplje prizadevali, da bi odbili poldrugi tisoč milijon od relifne svote in od svote določene za javna dela. Toda vsi trije so bili poraženi, dasi so nagajali cele tri tedne. Roosevelt sam dobro ve, da je trošenje narodnega denarja v resnici ogromno, toda držati hoče besedo, katero je dal, da dokler bo on predsednik, da nihče stradal ne bo v Ameriki. In ker privatne industrije nikakor nečejo ali ne morejo zaposliti delavcev ne preostaja predsedniku druzega kot zahtevati od kongresa vedno večje svote za javna dela in prehrano prebivalstva. Nasprotniki predsednika so toliko zaslepljeni, da mu očitajo, da on zadržuje povratek boljših časov, ker je ustvaril preveč WPA del. Toda Roosevelt je tem odgovoril, da bo takoj prenehal z javnimi deli in trošenjem javnega denarja, kakor hitro bodo privatne industrije pripravljene prevzeti one delavce, katere ima sedaj vlada na oskrbi. Dokler pa privatne industrije, katere zastopajo nasprotniki predsednika, ne dajo dela, toliko časa je dolžnost vlade skrbeti za brezposelne ljudi. Če ima Roosevelt prav ali ne se bo pa že letos v jeseni pokazalo, ko morajo pred volivce vsi člani poslanske zbornice kongresa in ena tretina zveznih senatorjev. Pred volivce morajo oni, ki so nagajali predsedniku in oni, ki so mu pomagali. Od izida teh volitev je odvisna kandidatura Roosevelta v letu 1940. *.................. . .,» » Kaj pravite! Neka naša zvesta naročnica je oni dan omenila v dopisu, da se bolj domače počuti med izobraženci, ki tako preprosto občujejo z navadnim človekom, kot pa med. nekaterneži, ki mislijo, da so zajemali učenost z veliko žlico, pa stresajo iz rokava visoko doneče fraze, o katerih niti ne vedo, kaj pomenijo. Res je, da izobraženec ne bo nikdar podcenjeval preprostega1 Človeka, ker je pač izobraženec, ki ve, da smo vsi ljudje enaki. « * * Mesto Cleveland je odslovilo 700 mož od dela. Pravijo, da ni denarja. Silno tarnanje je tudi od strani mestne administracije, da ni denarja za relšfarje. Zdaj, ko je mesto vrglo na cesto 700 mož, je zvišalo relif no. kvoto in če že prej ni bilo denarja, ga bo zdaj toliko manj oziroma toliko večja zahteva za relif. Torej preveč pametni niso v našem mestu, bi človek rekel, ko maše luknjo z luknjo. Kmalu je bil čas za večerni program, kije bil kakor drugod s petjem in pozdravi ter večerjo. Dve fare, sv. Janeza in sv. Trojice, sta skupno priredili zelo živahen program s pevskimi točkami odraslih in mladinskih zborov, kakor se je to vršilo vsepovsod. Do danes nisem vedel, da imajo po vseh naselbinah oboje pevske zbore. Ni to samo Cleveland, ki se postavlja s temi zbori, so tudi drugod. Razlika je le ta, da imamo v Cleve-landu toliko več zborov. Milwaukeečanje so na odru vprizorili zares živahen program. Večer je bil kratek in drugi dan v nedeljo je imel biti največji in najtežji dan za našega gosta dr. Adlešiča. Zgodaj zjutraj je bilo treba vstati dr. Adlešiču, kajti do Chicage je bilo kar 90 milj in tam je bilo. treba biti ob 12. uri v fari sv. Jurija, kjer je vse potrebno aranžiral American Jugoslav Citizens Club, o katerem smo že slišali. Hitimo, hitimo, je priganjal preč. g. Rev. Vital Vodu-šek, ki je bil za voditelja v osrednjem zapadu. Za South Chicago programom sta se vršila še dva programa v daljši razdalji, v Jolietu in v Chicagu pri sv. Štefanu. Radi tega smo morali zares hiteti, da nič kaj. Vendar so pa v South Chicagu šli po začrtanem programu vseh točk; vodstvo je imel v rokah župnik Rev. P. Bernard Ambro-žič. številno govornikov je bilo. Tudi ameriški uradniki in generalni konzul, ki se je vedno držal vseh programov in z nami potoval. Odbor kluba v South Chicagi' je žel veliko pohvale za izvrsten program. Ta odbor je tudi mnogo pripomogel kulturnemu vrtu, kakor smo že slišali. Lemont in Joliet Z veliko brzino so drveli avtomobili proti Lemontu-Jolietu, kamor je nad 40 milj. V Le-montu so čakali Jolietčanje z številnimi avtomobili in glasno pozdravljali prihod dr. Adlešiča. Polno je bilo ljudstva in duhovnikov na Brezjah v Lemon-tu, ko smo se pripeljali in izstopili. še poprej je dr. Adlešič obiskal tudi sestrski samostan, ki se nahaja tudi v Lemontu ob strani ozemlja slovenskih Brezi j. Ob zvonenju zvonov v cerkvi v Lemontu se je dvignilo blizu 100 avtomobilov še 13 milj daleč v Joliet. Bilo je že proti večeru, ko smo dospeli v Joliet. Ves narod se je zbral v bližini cerkve ob cesti, kjer je čakala tudi godba na dohajajoče avtomobile. Nepopisno veselje se je pojavilo, ko je izstopil dr. Adlešič iz avtomobila. Rojaki in poznane! so hiteli okrog njega in mu stiskali roke v pozdrav. Takoj zatem se je ljudstvo umaknilo v farno dvorano in začel se je program kakor drugod: govori v pozdrav, petje obeh zborov in deklamacije. Zadnji govornik, kakor povsod, dr. Adlešič. Takoj po skončanem programu smo se z vso naglico in najhitrejšo vožnjo vozili v Chicago v faro sv. Štefana. Ne bi verjel, da je voditelj Rev. Vodušek tako korajžen voznik. Res je cesta najfinejša in široka, toda kazalec na avtu je kazal večkrat kar 70 milj na uro. Malo je bilo preveč, toda hiteli smo, ker se je mudilo. Bila je že ura 9 zvečer. Pri sv. Štefanu Na zadnji postaji je ljudstvo že precej dolgo čakalo. Do-spevši v šolsko dvorano fare sv. Štefana, se je takoj pričelo s programom, ki je bil drugim drugod podoben. Petje in pozdravi, pa še cvetlice povrhu je prejemal dr. Adlešič. Dasi je bil že ves utrujen in zmučen, je bil vendar vesel in delal druge vesele. Župnik Rev. Aleksander Urankar, O.F.M., je vodil program in ga kmalu in spretno izvršil. Po vsakem programu je dr. Adlešič še potem podajal roko prijateljem in znancem; teh je bilo največ v Jolietu. V Jolietu je vodil program župnik Rev. M. J. Butala. Drugi dan je bil dan za ogled mesta Chicage. Prvo je bil obisk pri županu velemesta Chicage, Mr. Edward Kelly, potem pa ves dan nadaljevanje z obiskom velevažnih in pomembnih ustanov v Chicagi. Zvečer istega dne smo imeli še sestanek pri družini Venceljevi, katere gospodar. je ves čas dveh dni spremljal dr. Adlešiča in snemal slike ter vozil z avtomobilom. Zvečer smo po večerji še gledali važne slike iz zapada Amerike, Grand Canyon, in slike od nedeljskih dogodkov. S tem je bil dokončan tri dnevni obisk osrednjega zapada in s tem tudi nekako zaključen glavni del naloge dr. Adlešiča na pohodu po naselbinah. Kratki so bili obiski dr. Adlešiča, toda so bili prisrčni. Kakor ljudje prav tako tudi dr. Adlešič so se drug drugega takoj spoznali za največje prijatelje. Pri poslovitvi od teh, ki so v par dneh bivali skupaj, so se že težko ločili. V tem se vidi, kako prisrčen in odkritosrčen je bil obisk častnega gosta dr. Adlešiča. Ves čas v osrednjem zapadu je bil spremljevalec dr. Adlešiča Rev. Vital Vodušek in pa M. John Jerič, urednik A. S. Vse ljudstvo pa je bilo iz dna srca hvaležno dr. Adlešiču, ki se je potrudil, da jih je obiskal in jim prinesel tako veselih po ročil o domovini. Težko je popisati o veselju, ki so ga ljudje doživeli v vseh naselbinah, ki jih je dr. Adlešič obiskal. Ko bi dr. Adlešič imel čas, da bi obiskovanje nadaljeval, bi vzbudil po vseh naselbinah ogromen odmev našega še zavednega naroda. Žal, da je čas res tako hitro minul. Toda njegove besede, ki jih je on in pa njegova soproga izgovorila, bodo rodile sad v bodočnosti. Naj sta se tudi Vrnila, ostane med nami nezaben spomin. Tako naj velja hvala in zahvala tudi vsem v osrednjem zapadu, kar ste storili iz prijaznosti našemu gostu. Smatramo, da ste storili domovini na čast, domovini pa hvaležnost dolgujemo vsi. V Clevelandu in odhod Na povratku iz Chicage so bili dnevi odhoda. Glavno je bilo izročitev darila mestu, ogled še nekaterih važnih ustanov, skupni banket, sestanek z delavci kulturnega vrta in odhod, ki se je izvršil v petek 27. maja opoldan. Težko se je bilo odpraviti na pot k Niagarskim slapovom na potu proti New Yorku. Radi za-kasnelosti prejšnjega večera in pripraviti na pot vse potrebno, smo zamogli odriniti z avtom šele četrt pred poldnem. Ob tem času je župnik sv. Vida msgr. Popikvar pozval vse šolske otroke iz šole na cesto v špa-lir, da so odhajajoča gosta še enkrat živahno pozdravljali. To je bil najbolj živahen trenutek. Težko je bilo oditi iz priljubljenega kraja, ali čas je zahteval. Proti večeru istega dneva smo že gledali znamenite Niagar-ske slapove do pozne noči, ko So že nočne barve razsvetljevale čudovite slapove. Ob 12:15 ponoči jih jc vlak odpeljal iz Buffalo nazaj v New York in sedaj, upamo, se naha- jata v beli Ljubljani, še v spominih na dogodke zadnjih dni v Ameriki. Ona dva sta se vrnila. Gotovo bodo ostali v njih živi spomini. Tudi nam so ostali na nje spomini. Ostale so nam pa tudi slike o vseh dogodkih teh slav-nosti in potovanj. Tudi mi bomo gledali še njihove slike v bližnji bodočnosti, potem pa iste poslali za njimi, naj jih vidijo tudi doma po naših krajih, kjer jim bo iste videti mogoče. Glavna filmska slika je bila že z njimi oddana na pot. Naj še pri tem, ko pišem o slikah, se zahvalim za snemanje slik obema rojakoma: Mr. Math Križmanu in pa Mr. licu, ki staves čas v nedeljo 15. maja slike snemala. Vseh je 1,250 čevljev v različnih barvah in prizorih. Te bomo kmalu videli v naselbini. Prejmite zahvalo še drugi, katerih imena niso omenjena. Prejmita pa pred vsem gosta in domovina. stregle, vam prav gotovo nihče drugi ne bo. Govorijo o nekih koštrunih in drugih stvareh, ali te pridejo kasneje na program. Kaj res vse znajo, se pa boste lahko uverili na tem pikniku in posebej na banketu 25-letnice 30. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave. To 25-letnico bo zadruga praznovala s polurnim radio programom, popoldansko prireditvijo in zaključila z večernim banketom. Tudi o tem bomo obširneje poročali od časa do časa. Vi, dragi čitatelj, delničar, odjemalec in simpatičar, ste pa na-prošeni, da si rezervirate nedelje: 10. julija za Močilnikarjevo farmo in 30. oktobra za 25-letnico v Slovenskem domu na Holmes, žal vam ne bo drugače kot ako ne boste zraven — zato se bodo potrudili vsi direktorji, ženski odsek in naša mladina. Do piknika pa zadružni pozdrav. Joseph A. Siskovich, tajnik. -o- Slovenski dom raste cev je primanjkoval električni tok. Kljub počitku so pa delavci dobili izplačano polno mezdo. —Temenica. Gabrijel Arčon, star 30 let, je" našel na polju granato, ki je zaradi neprevidnosti eksplodirala in mu odnesla tri prste z desne roke. —Andrej Rešček iz Vrdele je na cesti pri Zavrhu padel pod voz ter dobil težje poškodbe na glavi in na prsih. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. -o- IZ DOMOVINE "Zvončki" v West Parku Zvončkov prvi koncert je izpadel izvrstno. Dvorana je bila nabito polna cenjenega občinstva, ki je prihitelo od vseh strani, za kar se jim odbor in starši otrok najlepše zahvaljujemo. Prav lepa hvala vsem mladinskim zborom, ki so sodelovali ter pripomogli, da je bil tako lep program. Tudi naši Zvončki so se prav dobro postavili pri tem prvem koncertu. Prav ljubko so zapeli, čeprav malo boječe. Drugič bodo že bolj korajžni. Seve, zahvala gre g. šemetu, po čigar vodstvom je ta zbor pel. Prav lepa hvala dvojčicam Vidic oziroma njih staršem, ker sta tako ljubko nastopili s par pesmimi. Mladinski pevski zbor Zvončki in njih starši se iskreno zahvaljujejo direktoriju Jug. narod. doma, ki daje otrokom dvorano brezplačno za koncerte, seje in pevske vaje. Starši, kateri imate otroke in ki niso še pri zboru, se prosi, da jih vpišete, da se bo ta naš mladinski zbor povečal. Vaje so enkrat na teden in, sicer ob sredah od 5. do 7. zvečer. Na 19. junija je piknik Združenih mladinskih zborov na prostorih Društvenega doma v Eu-clidu. Ako je le mogoče, udeležite se tega piknika. Na seji je bilo sklenjeno, da sodelujemo 18. septembra pri koncertu Združenih mladinskih peivskih zborov v SND na St. Clair Ave. Sporočam staršem Zvončkov in njih prijateljem, da bo Zvončkov piknik na 10. julija na Sprcchar Ave. Da se gotovo vsi udeležite. Zabave bo za vse dovolj. Alike Mirtich. Zadružne novice Minulo je precej časa odkar smo se zadnjič zabavali skupaj, čas vse prinese in tako tudi sezono piknikov in zabav v prosti naravi. Zadruga poskrbi, da to lepo navado spoštuje letno in tako je poskrbela, da bomo imeli tudi letos piknik nfl Močilnikar-jevi farmi — 10 junija. Vsako leto je nekaj novega, zakaj bi tudi letos ne bilo. Direktorij je prepustil gl. poslovodju Ižan-cu in meni naj poskrbiva za to — da bomo imeli kake izredne nagrade. To bova poskusila storiti in direktorij jo naknadno sklenil, da zraven vseh izrednih, naj bo precej rednih — domačih nagrad. Bo tudi ugodeno. Godba je pri nas vedno dobra, ali pa nič! Delničarji, simpati-čarji in drugi odjemalci pri nas ne trpijo kaj slabega, in prav imajo, posebno ako niso za to, da bi mesto godbe mačka za rep vlekli. Kuhinja kot po navadi bo v dobrih rokah — ženskega odseka Slovenskfe zadružne zveze, če te ne znajo in vam ne bodo po- Cleveland (Collinwood), O.— Naj se kdo jezi ali ne, vse je pripravljeno. Veliki izlet ali piknik se bo vršil, četudi preklje na nas letijo. V slučaju slabega vremena bomo pa doma ostali, saj imamo dovolj prostora. Piknik je torej gotov. Pridne članice in člani so na delu z razprodajo tiketov. ženski klub je na delu za posebna jedila v restavraciji. Tehnične priprave so pa v področju moških: Vsi delničarji, kakor člani delniških društev so se že odločili za obisk te-tja splošnega piknika, če se bodo pekli janci ali purmani na ražnju, mi ni znano. Vemo pa vsi, da to bo veselica, ki bo ostala v spominu vsem. Pozabili bomo na WPA in na slabe čase, kajti sedaj je čas, da gremo naprej. Zapisali bomo, kdo bo prišel. To pa zato, da bomo videli, koliko, delničarjev se je odzvalo za podvig te narodne stavbe. 26. junija bo odločilni dan. Potem bodo začele peti lopate po dvorišču. Ne odrekajte dobri volji, ki jo kažejo sotrudniki za to prepo-trebno stvar. Vsi moramo prijeti, da bomo imeli v par mesecih lepe in dostojne prostore, kjer boš ti, ki to bereš, našel >vojo prijazno družbo. Pripravite se torej za veliki dan 26. junija t. 1. John Copic. -o- ČLANICAM DRUŠTVA DANICA ŠT. 11 SDZ Prosi se vas, da se gotovo udeležite redne mesečne seje danes zvečer. Začetek seje bo ob 7:30 v navadnih prostorih. Na programu je volitev delegating za prihodnjo konvencijo, ki se vrši v septembru. Pridite, da si boste izvolile delegatinje, za katere vesta, da bodo delovale v korist članstva in napredek SDZ. Zakaj bi si v štirih letih ne vzele za en večer časa za kaki dve uri, da bi prišle na tako važno sejo. Prosim vas še enkrat, pridite gotovo na sejo. Sestrski pozdrav in na svidenje danes večer na seji. Frances Zakrajšek, tajnica. IZ PRIMORJA —Nesreča. Iz Podkraja nam pišejo: Naš sovaščan Franc Trkman je sekal v gozdu drva. Po nesreči se je s sekiro udaril v desno nogo. Ker je izgubil mnogo krvi, so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico. —Sadili so tobak. Pred goriškim okrožnim sodiščem sta bila obsojena na občutno denarno globo Marija in Peter Krivec iz Ponikev nad Sv. Lucijo, ker sta bila obtožena, da sta sadila in gojila, tobačne sadike, ne da bi imela predpisano dovoljenje. —Ladjedelnica v Tržiču v tednu od 15. do 22. maja ni obratovala. Po besedah delav- —Mura je preplavila razse-žna ozemlja. — Na Gornjem Štajerskem so se v soboto utrgali oblaki, zaradi česar je Mura silno narasla in preplavila ozemlje ob vsem svojem toku. Dosegla je takšno višino, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Kakšen naliv je to moral biti, nam kaže dejstvo, da je Mura poplavila vse ozemlje tudi ob svojem toku po slovenski zemlji. Vsa ravnina ob Muri je videti kot veliko jezero. Umazani valovi besneče Mure so prinašali s seboj cele skladovnice lesa, posamezne dele porušenih lesenih mostov, mrtve zajce in drugo. Pogled na Gornjo Radgono in sosedno nemško Radgono je žalosten. Oba kraja sta čisto pokrita z vodo. Železniško postajo v Gornji Radgoni je voda čisto zalila. Prav tako je bilo več hiš čisto v vodi. Od Špilja, kjer prihaja Mura na naše ozemlje, pa do njenega izliva v Dravo, se odpira daleč naokrog široko jezero. Pri Cmureku je Mura izpod-kopala cesto, ki drži v Apače, v širini kakih 20 m, tako da je promet zelo oviran. Pri Apačah se je na široko razlila in so morali izprazniti hiše, ki so v bližini reke. Od Lutvercev do Podgrada in Gornje Radgone je v dolžini nekaj kilometrov voda zalila banovinsko cesto, tako da je vsak promet nemogoč. Zelo je trpelo tudi kopališče Slatina Radenci. Ves spodnji del kopališča z novimi poslopji okrog vrelca Slatine je bil pod vodo. Od RadenceV do Veržeja je segala voda skozi do ceste. Hudo je prizadeta Spodnja Mota. Tam ni bilo nobenih čolnov na razpolago in so bili ljudje nekaj časa čisto odrezani od ostalega sveta in jim nihče ni mogel na pomoč. Klicali so s podstrešij, kamor so spravili tudi svinje-Šele pozneje so pripeljali čolne iz sosedne vasi in rešili te ljudi. V Prekmurju je bilo razdejanje še mnogo hujše. V D°' kleževju v Prekmurju je Vre' senetila voda ljudi v spanj« ter so se z največjo težavo reševali, brodeč vodo mestoma tudi do vratu. Prav tako je tudi naprej od Veržeja proti Ljutomeru in proti RazkrižjU v Medmurju. Tudi ta ravnina je bila podobna pravemu jezeru, iz katerega so štrlela samo drevesa gozdov in ostrešja hiš. Škoda je ogromna. Uničeni so zlasti travniki, kar bo prebivalstvo zelo občutilo, ker Je v teh krajih že zdaj primanjkovalo krme. Poleg tega pa J« uničena tudi setev na njiva v nižjih krajih, ki jih je zajela povodenj. —Na progi Zidani most-Za-greb se bo napravil dvojni železniški tir. V letošnjem proračunu določeni znesek bo mena* zadostoval za položitev dvojn ga tira na odsekih Zidani^ Sevnica in Zaprešič-ZagreP Glede na položitev dvojnega ra bodo morali tudi precej ur urediti in povečati železmšK postajo v Sevnici. To zahteva tudi graditev nove železnis* proge št. Janž-Sevnica. PO DEŽELI ŠKIPETARJEV Fo nemškem izvirniku K. Maya "Zanimivo! Tvoje besede mi marsikaj pojasnjujejo. Tisti konjski trgovec je Perz, — Kara mu je ime — s konakd-žijo se pozna, tje je namenjen tudi Manah el-Barša s svojimi spremljevalci —. Zelo verjetno je, da je tisti, ki ga iščem." "Veselilo me bo, če sem ti pokazal pravo sled." "Ali ve tvoj svak še kaj več?" "O tem človeku pač ne. Leta je že z doma, prav kakor jaz. Pa ko prideš nocoj na naš dom, vprašaj očeta in brata! Morebiti vesta kaj več." "Sta si tvoj oče in konakd-ži prijatelja?" "Nista -si prijatelja, pa tudi sovražita se ne. Soseda sta, prisiljena sta, da izhajata drug z drugim. Konakdži ni odkrit človek, zdi se, da nekaj skriva." "Ali ne veš, če morebiti občuje z zloglasimi ljudmi?" »Hm —! V tak konak pridejo ljudje vsake vrste —. Nič ne morem reči. Kvečjemu bi lahko omenil, da občuje tudi s starim Šarko. In to ni dobro znamenje." "Kdo pa je tisti Šarka?" "Oglar je, v planini živi s svojimi pomočniki. V globoki jami stanuje in ljudje si šepe-čejo, da je tam blizu ta in oni pokopan, ki ni umrl naravne smrti. Pot črez planine je samotna in čudno je, da je že marsikdo odšel po njej, pa se ni več vrnil. In tisti ljudje, ki so izginili, so bili vsikdar bogati, ali pa vsaj denar so imeli pri sebi in druge dragocenosti." "Torej spet prava jama razbojnikov! Zakaj pa tistega šarko ne primejo?" "Ne morejo!" "Mu ne morejo dokazati njegovih zločinov?" "Tisto ne, da bi ne mogli. Pa nihče si prav ne upa v planine. Njegovi pomočniki so sirovi ljudje, močni ko medved. S takimi ljudmi se nihče rad ne spoprime." "Kaj pa vojsštvo?" "Hm —! Nekoč so poslali iz Skopi j a četo vojakov, trideset jih je bilo. Prijeli bi naj Aladžija, zvedelo se je, da sta tam. Pa vojaki so se vrnili, ne da bi bili opravili. In grdo so bili zdelani." "Kdo pa jih je zdelal?" "Ne vejo. Ponoči so jih napadli ljudje, ki jih niso poznali, niti videli jih niso prav." "Torej tudi Aladžija poznata Šarko? Ju tudi ti poznaš?" "Ne." "Pa si ju danes videl!" "Ni mogoče — "Tista sta bila, ki sta jezdila šarca. Po konjih sta dobila ime." "Tako —! Kdo bi si bil mislil —! Aladžija sem videl —. Sedaj seveda se prav nič ne čudim, da so tisti ljudje bro-darja plačali z bičem —. In meniš, da tudi Aladžija jezdita v konak ob Treski?" "Gotovo!" "Pa tam ne ostaneta. Morebiti sta namenjena k Šarki." "Vsekakor." "In za njima misliš jezditi?" "Da." "Ce treba, tudi k Šarki?" "Da." Prestrašen je sklenil roke. "Za božjo voljo te prosim, nikar ne jezdi! Oglar in njegovi pomočniki so divji ljudje, najmočnejšega volka zadušijo s pestjo!" "Poznam ljudi, ki bi tudi zadušili najmočnejšega volka s pestjo, zmogli še nekaj več, pa niso divji ljudje." "Bolje je, če pustiš take lju- di pri miru! "Ne morem jih pustiti pri . miru. Zločin nameravajo, pre- J< prečiti ga moram, življenje p enega mojih znancev je ogro- ^ ženo. In maščevati moramo zločin, ki so ga zagrešili na mo- P jem prijatelju." "Pa naj drugi preprečijo ^ tisti zločin!" Jc "Kdo?" Vse se jih boji!" z: "Izroči zadevo policiji!" n v T "O jej —! Policija se jih se- 1 le boji! z} Ne, sam moram za njimi, sl sam moram opraviti. In bom tudi, pa če dobim posla z vse- s mi oglarji vsega sveta." ^ "Kar strah me je za tebe! c Tisti oglar je pravi šejtan! K Dlakast je ko opica in zobe ri ima ko panter." n "Kako ljudje pretiravajo!" 11 "Ne. Ljudje so mi pravili, lc ki so ga sami videli! Ne boš tl mu kos!" P "Zvijača in previdnost sta T več vredni ko telesna moč! k Sicer pa, poglej sem, more- b biti te tole pomiri!" Na tleh je ležala tračnica. ri Dvignil sem jo na koncu in jo 1« držal z iztegnjeno roko nad si glavo. 0 O'supel je odstopil za korak. A "Effendi — ali si — ali si ir — ? Da, če si tak, potem izlah- si ka zadaviš volka s samo pes- 0 tjo!" n "Ne bo tako strašno! Kdor si se zanaša na sirovo telesno 1: moč, je navadno izgubljen. Ka- 0 kor rečeno, zvijača in previd- §; nost položita tudi najmočnej- n šega orjaka na tla. b Sicer pa smo zelo dobro obo- ^ roženi. Nikogar se nam ni tre- j 0 ba bati." "In," ponosno je pokazal Ha-lef na sebe, "in moj gospod ne potuje sam, mene, svojega zanesljivega prijatelja in zaščitnika ima pri sebi! Naj se le drznejo bojne trume sovražnikov in naj pridejo! Pozoblje-mo jih kakor divja svinja kobilice!" Zelo zabavno ga je bilo gledati. Njegova majhna postavi-ca se ni nič ujemala z njegovimi mogočno donečimi besedami in z njegovim junaškim zanosom. Pa resno sem gledal. Le nadzornik se ni mogel vzdržati smeha. "Smeješ se — ? se je kregal Halef. "Povem ti, ne dam se razžaliti! Tudi ne od človeka, ki sem jedel njegovo gnjat in njegove klobase! Da bi me natančno poznal trepetal bi pred menoj in pred mojo jezo!" "Saj že trepečem!" je pravil nadzornik in pokazal resen obraz. "O, tisto še ni čisto nič! Trepetati moraš, da ti bo duša slišno klepetala v telesu! Ne veš namreč, s kakimi živalmi in ljudmi smo se že vse borili! Ubili smo leva, gospoda puščave, in se borili s sovražniki, ki bi se ti pred njimi kar v tistole skrinjo skril, kjer imaš shranjene prekajene zadnje dele svojih svinj. Izvršili smo slavna dela, ki nas bodo ovenčala z nesmrtno glavo. O nas se bo pisalo v knjigah junakov in v delih nepremagljivih bojevnikov. Ne dovolim, da bi se mi kdo smejal! Zapomni si to! Ali poznaš moje ime?" "Ne. Cul sem le, da ti pravi effendi Halef." ' Zaničljivo je pomahal z rokami. "Halef —? Kdo je Halef? ' Nihče! Halef — tako je mnogim ljudem ime. Toda — ali " so tisti ljudje hadžiji —? Ali * imajo očete in očete svojih 1 očetov, ali imajo dede, prade-de in prapradede, ki so bili vsi " hadžiji? Po pripovedovanju legende, | je bila sv. Cecilija omožena s plemenitim mladeničem Valeri-janom, ki je bil pa še pogan. Njemu ni vse do poročne noči povedala, da je kristjanka in da hoče ostati devica. Nemalo je ostrmel njen ženin nad to izjavo svoje ljubljenke, ki ga je znala tako pregovoriti, da se je ni dotaknil in je prejel sv. krst. Tu pa je viteški mladenič spoznal vrline svoje neveste in pa skrivnosti sv. vere, zlasti ko je stopil med njega in Cecilijo an-gelj ter jima izročil dve svetli kroni iz lilij in rož. Eno je dal Ceciliji, a drugo pa Valerijanu. Ko je angelj izginil, pride Vale-rijanov brat Tiburcij, ki se nemalo začudi nad prijetnim vonjem lilij in rož. Valerijan razloži Tiburciju vso stvar in tedaj tudi Tiburcij ni nič okleval, ampak tudi on postane kristjan. Tiburcija je krstil papež Urban, ki je že prej krstil njegovega brata Valerijana. Zdaj sta oba brata sledila zgledu svoje so-rodnice Cecilije, ki je na tako lep način pridobila oba za Kristusa, za katerega sta potem oba tako vneto delovala. Kmalu zve o tem prefekt j Alahmij ter pozove oba predse j in zahteva, da se odpovesta Kri- j stusu, kar sta pa oba odločno odklonila. Nato ju obsodi na mučeniško smrt ter ju izroči: stražniku Maksimu, da ju pe-j lje na morišče. Z veseljem sta j oba sprejela smrtno obsodbo ter šla na morišče. Maksimu pa to i ni šlo v glavo, kako da moreta , biti tako vesela, ko ju vendar ča-: ka mučeniška smrt, pa poprosi j oba, da mu razložita vso stvar, kar sta ona prav z veseljem napravila. Nato ju pelje na svoj dom, terse da poučiti o kristjan-stvu in prejme sv. krst. Posledica tega je bila, da so potem vsi trije pretrpeli mučeniško smrt. Kmalu zatem pa jim je sledila sv. Cecilija sama, ki je odhitela za njimi v nebesa, da prejme krono devištva in muče-ništva, kakor jo je sprejel nje ženin ter z njim svak in stražnik Maksim. Trupla vseh so potem pokopali v Kalistovih katakombah, kjer so jih potem našli kot sem že navedel. Ko smo si tako ogledali cerkev, smo stopili doli po stopnji-cah v spodnjo cerkev. Težka železna vrata zapirajo vhod v spodnje svetišče, kjer počiva svetnica. Ko vstopimo v ta spodnji kraj, zablišči pred nami naravnost bajeslovna krasota, s katero je ozaljšano to sicer malo, a prekrasno svetišče, ki je vse obloženo v marmorju, da se blešči in leskeče od nebroj lu-čic. Spričo take lepote smo kar ostrmeli, duh pa je splaval daleč nazaj v one čase, ko je ona tod hodila, splaval tjakaj, kjer ona zdaj prebiva. Ogledovali smo krasne mozaike, ki tako lepo predočujejo svetnico. V glavnem oltarju, ki je njej posvečen, je prelepa slika sv. Cecilije. Roke ima razprostrte, kakor da te pozdravlja tam iz raja in ti nemo kliče: pridite za menoj, dvignite se iz močvirja in blata izprijenega sveta. To ni vaš dom, pač pa je pravi dom tu, kjer sem zdaj jaz. Ta dom so nebesa! Pod to sliko je | omrežje, skozi katero se vidijo ' marmornate krste. V eni počiva svetnica, v drugi pa počivajo nje ženin sv. Valerijan, svak sv. Tiburcij in sv. Maksim. Na levi strani tega oltarja je lepa slika, ki predočuje sv. Cecilijo in sv. Valerijana. Sredi med njima stoji angelj, ki jima podaja lilijo v znak, da sta ohranila de-vištvo. Na desni strani njenega oltarja je slika, ki predočuje sv. Valerijana, Tiburcija in Mak-sima. Kako lepo je umetnost ove-kovečila in proslavila te odlične svete mučence,! O krasota, ki ji ni zlepa para! Poleg glavnega oltarja sta v tem svetišču še dva oltarja. Eden, na levi, je posvečen devici in mučenici sv. Agati, drugi, na desni strani, pa odlični rimski devici in mučenici sv. Neži. Res, sama zbrana družba božjih izvoljencev. Pokleknili smo pred oltar, za katerim počivajo sv. mučenci, ter Čakajo na glas angeljske trombe, ki jih bo zbudila oni poslednji dan, ko preneha na svetu vse stvarstvo ter bo vse človeštvo še enkrat sojeno. Strašen bo oni dan. Toda za te, ki spe tukaj, bo dan slavja, bo dan zmage. Priporočili smo se sv. Ceciliji in pa njenim svetim sorodnikom, da bi ne bil sodnji dan za nas dan groze, ampak dan veselja in po-veličanja. Ogledovali smo lepoto tega svetišča, ki je pod oskrbo kardinala. Razne odlične cerkve v Rimu so pod oskrbo kardinalov in med te spada tudi cerkev sv. Cecilije. Imejitelj te cerkve je bil odlični kardinal Rampolla, ki je bil za vlade papeža Leona XIII. papežev državni tajnik. Ta je tako lepo okrasil to spodnjo cerkev, ki je ena najlepših v Rimu. Tudi Rampolla je dal odpreti marmornato krsto, v kateri počiva' sv. Cecilija. Ko je zagledal srebrno krsto, katero je dal napraviti papež Klemen V to kočo je bilo položeno pismo, katerega so pisali lopovi, ki so odpeljali 5 letnega Jimmy Cct.sha, za katerega so zahtevali $10,000 odkupnine. Kot znano, so pozneje -našli otroka mrtvega in tudi denar za-odkupnino. Prizor iz Hankoiva, Kitajska, kjer tujezemski časmkarji vprašujejo japonske vojne ujetnike o položaju v japonski armadi. Hankow je glavno mesto Kitajske, katerega skušajo Japonoi dobiti v pest. ■-..-...,.. . VIII., si ni upal več odpirati dalje. Sveto spoštovanje do svetnice mu je branilo, da bi odprl še nadaljni dve krsti. Pač pa je dal kardinal Rampolla kopati pod cerkvijo, kjer so odkrili nekaj prav starih prostorov, o katerih sodijo strokovnjaki, da so to ostanki hiše sv. Cecilije. Te novo odkrite prostore smo si tudi mi ogledali z ne malim zanimanjem. Iz grobnice sv. Cecilije se gre nekoliko naprej, pa smo na tistih prostorih, ki so po vseh vidikih res zelo stari. Ond; smo si tudi ogledali zanimivo zbirko izkopnin starega Rima. Med to zbirko je tudi mali kipec boginje Minerve, ki je bila boginja pameti. Sicer boginja pameti, ampak meni se ni zdelo pametno, ko sem videl, da je boginja, torej ženskega spoda, z vojaško čelado na glavi. To se mi pa ni zdelo pametno. Čemu neki ženski vojaška čelada? Lavorjev venec, krona,- to pač, ampak vojaška čelada je pa le za može-vojake. Kot razvidno tudi v Rimu tiste čase ni manjkalo raznih prismod. Kako velika razlika med sv. Cecilijo in pa boginjo Minervo! Iz teh prostorov gremo nazaj, kjer se še enkrat poklonimo sv. Ceciliji in pa njeni sveti druščini. Jaz nikakor nisem mogel iti, človek bi najraje kar tam postal in skoro ni dosti manjkalo, da res nisem. Ko le ogledujem te prostore, kar naekrat zapazim, da sem sam. Kj se je zaslišal zraven njih čuvajev glas, — kaj šepetata? Delajta! In oster bič pade po plečih Bojanovskega. — Kaj je zopet zakrivila številka 137? — se zasliši globok, surov glas. Čuvaj se zravna in ostro pozdravi človeka v krznenem plašču, ki se je prikazal iz teme. Bil je to glavni poveljnik rudnika. Kozak javi radi česar je kaznoval številko 137. — Torej zopet zasačen v nedovoljenem razgovoru — reče ostro kapetan Nikolin, — Jtre- ba mu bo dati brnico! Bojanovski krčevito stisne držaj svojega kladiva. Ze ga je hotel dvigniti, da z edinim udarcem razbije glavo neusmiljenega komandanta. Toda pogled Sonjinega očesa ga umiri. —In številka 190, — nadaljuje kapetan kazoč na Sonjo, — tudi ona je kriva prestopka. Kaznujem oba na dva dneva strogega posta. Če se pa ponovi prekršitev, dobita oba brnico z lesenim čepom. S porogljivim nasmehom je šel kapetan po rovu dalje. Končno je prišel čas počitka. Neki čuvaj odklene ključavnico na Sonjini verigi in jo požene skupno z ostalimi kaznjenci na prenočišče. Prenočišče se je nahajalo v nekem zapuščenem rovu, iz katerega se ni več rušila ruda. Bil je nizki prostor razsvetljen z oljnato leščerbo. Na eni in drugi "strani so bile v steno vklesane ozke odprte ječe. V vsaki taki celici je spalo petero jetnikov, akoravno je bilo jedva za dva prostora. Pri vsaki celici so bile v kamen prikovane verige, v katere so bili kaznjenci privezani preko noči kakor psi. Ta večer Sonja ni šla v svojo celico. Skrila se je v temni kot zraven vhoda v prenočišče. Slučajno jo čuvaji niso opazili. Slednji so šli, takoj ko so pognali jetnike v ječe, nad žganje. Ni dolgo trajalo in vsi so do zadnjega ležali pijani v trdem snu. Sonja je polagoma in oprezno vstala. Čutila je, kako ji srce udarja jačje, ko je stopila v temen hodnik, ki je vodil k izviru, pri katerem je Bojanovski s svojimi tovariši napovedal sestanek. Oprezno je hodila ob kamenitih stenah tipaje z iztegnjenimi rokami pot. V trenotku ko je mislila, da je prešla najnevarnejšo mesto, naenkrat njena noga zadene ob neko telo, ki je ležalo preko hodnika. Bil je to eden izmed pijanih čuvajev. Dvig- ■ nil je zaspano glavo, tipal z . obema rokama okrog sebe in ■ čvrsto zagrabil Sonjino obleko • ter povlekel mlado ženo v svoj ■ objem. ! — Bog! — vzdihne nesrečna žena. — Propadla sem! Tema v rovu je bila tako ja-! ka, da kozak rii prepoznal So- ■ nje, ki je drhtela v njegovih rokah. — Lepo je od tebe, golobica, ■ — šepetal je pijanec, — da • si prišla k meni po zabavo. Ha, ha, ha, takšne ste vse ženske. Pred drugimi se delate svetni- ! ce, a ko vas nikdo ne vidi, tedaj same prihajate, i Sonja je umirala od strahu. ■ Nahajala se je v brezupnem položaju, iz katerega ni vedela izhoda. i Odurni človek jo je privle- • kel popolnoma k sebi in jo začel poljubovati. > V tem obupnem trenotku ji ■ je prišla nepričakovana pomoč. Dve močni, nevidni roki -sta jo zagrabili pod pazduho > in jo z jako kretnjo iztrgali ■ iz kozaškega objema. Nato jo . ne'poznani rešitelj hitro od-: vleče skozi rov. —Jaz sem, — slišala je pre- ■ strašena žena šepet poznanega glasu. — Jaz, Bojanovski. Šel ■ sem vam nasproti, ker sem slu-i til, da se je vam nekaj pripetilo. Kakor vidite, prišel sem t v pravem času. Presrečna Sonja hvaležno . stisne svojeniu tovarišu roko. — Tisočkrat vam hvala! — odgovori tiho. — Samo bojim - se, da nam bo oni sledil. — Ne bojte se, — reče s si- • gurnim glasom Bojanovski.— c Danes so vsi čuvaji pijani do nezavesti. Tudi Človek, kate- ■ remu ste vi po nesrečnem slučaju padli v roke, je tako pi- • j an, da ne more stati na svo- - jih nogah. Toda, glejte, mi ■ smo na gilju, Sonja. £amle zraven one slabe svetiljke nas pričakujejo tovariši, ki so se kakor mi odločili, da raje um-ro, kot da bi dalje prenašali bedno življenje. Bojanovski potegne Sonjo za nek vogal in prideta med dvajseterico moških in žen. Vsi so nosili v rokah svoje verige, da preprečijo žvenketa-nje. — Jaz sem, prijatelji,— jim zakliče Bojanovski. — Pripe-