5
Dopisi.
Iz Maribora. Čitalnica si je volila v svojem zadnjem Jetnem zboru g. dr. Preloga za, predsednika, g. prof. Su mana za tajnika in g. prof. Sinko-ta za denarničarja, odborniki so gg. dr. Srnec, dr. Radey, Majciger in Berdajs.
Iz Sevnice. V tukajšni čitalnici bote pred pustom dve veselici: 10. januarja: čveterospev „Kde stanak moj", beseda, ples; 2. februarja: čveterospev „Himnus na Vodnika", beseda v spomin Vodniku, deklamacija, potem ples. K obema veselicama, ki se bote začeli ob 7. zvečer vabi prav uljudno vse tukajšnje in unanje družbenike                                                          odbor.
Iz Trsta. — Na Sveti večer so bili, kakor „Danica" piše, miiostljivi škof s kamenjem napadeni, ko so šli iz cerkve, da so se morali v cerkev vmakniti, in še le z vojaško stražo obdani se na dom vrnili. — Čedalje bolj zori seme, ki ga dandanes seje oni „liberalizem" , ki v blato gazi vse, kar je sveto katoliški cerkvi. Le tako naprej in spregledali bojo tudi slepi, kamo pridemo!
Iz Jelšan na Primorskem 1. jan. — Radostno Vam naznanjam, da se v našem okraji reja sadnega in gozdnega drevja čedalje bolj razširja. Priča temu j© 16 občinskih drevesnic pa še več druzih drevorejnih naprav, v kterih se gojijo murve, med sadnim drevjem posebno češplje, jelše,  jeseni,   hrasti, črni borovec in
S" lan t. Kar se tiče češpelj, si posebno vasi Brdo, Brce, ovokročina in Šušak s slivami lepe denarce prislužijo ali da delajo slivovico iz njih ali da s sirovimi ali posušenimi tržujejo. Lani se je zasadilo tudi mnogo divjega kostanja in pa trt, ki veselo rastejo. Za vse to gre posebno velika hvala prečastitemu gosp. dekanu Val. Pu-šavcu, ki je skrbel tudi za to, da je bila lansko leto šolska mladina djansko podučevana ne le v sadjereji, temuč tudi v izrejevanji druzega lesa in v gozdarstvu. Slava tacim možem! Njih dela najbolj kažejo, kdo največ stori pri ljudskih šolah: ali duhovni ali tisti „liberalci", ki imajo po svojih časnikih za-se polna usta, o njihovem delovanji na korist slovenski domovini pa ni ne manjšega sledu. Poj te rakom žvižgat lažnjivi vi pre-
6
roki,   in ž njimi tista  peščica „Slovencev",   kterim je duhovščina trn v peti!
Iz Gorenskega 1. pros. [Nekaj o davkovskih zadevah.') Postava, ki pobiranje cesarskih davkov za prve kvatre letošnjega leta po sedanji razmeri dovoljuje, nas nič kaj ni razveselila, marveč smo vsi potrti, kajti po takem ni dosti upanja za p o laj sanje davkov, sosebno zemljiščinega ne, za ktero se naš deželni zbor hvalevredno že več let poganja, in je tudi temeljito dokazal, da je naša dežela ž njim proti drugim v primeri preobložena. Ako vladi za državne potrebe denarja primanjkuje, naj bi pa tisti nekoliko primaknili, ki so v primeri k našej deželi dosihmal premalo plačevali, in naj bi nam pretežkega bremena nekoliko prevzeli, ki ga že več let nosimo, da nas popolnoma ne potare! — Ako se nam silna bremena kmalu ne prelože , bode po večem vse onemoglo; to pa gotovo ne bo koristilo državi. Z novo postavo oznanjeno merilo za nakladanje izvanrednega (nenavadnega) poviška od pri-dobnine (od patentov ali Erwerbsteuer) in dohodnine (Einkommensteuer) se nam pa zdi pravičnejše od prejšnjega, ker se opira na znesek obojega davka. Po tem merilu se bo do 30 goldinarjev rednega davka izvanredni po višek nakladal s tremi desetkami (3/io)> °d viših zneskov pa s tremi petinkami (3/5). Preteklo leto bilo je pa to takole vpeljano: Kdor je 4 gold. 20 kr. pridobnine (Erwerbsteuer) plačal, se mu je tri desetke (3/io) izvanrednega poviška naložilo, ako je njegova dohodnina (Einkommensteuer) tudi 26 gold. znašala. Letos bo ta v enakih okoliščinah tri petinke (3/5) izvanrednega poviška plačal. Ce je pa kdo na dva patenta 6 gold. 30 kr. pridobnine, in tretji del, to je 2 gold. 10 kr. dohodnine, skup tedaj 8 gold. 40 kr. rednega davka od svoje obrtnije plačal, naložile so se mu izvanrednega poviška tri petinke (3/5); letos ga bo pa le s tremi desetkami (3/i0) odrajtoval. — Ce se že po-viškov ne moremo znebiti, naj se le-ti saj po pravični meri nakladajo, da ne zadenejo od več tistih, ki imajo manjše prihodke, toraj tudi manjši skupni davek, kakor pa tiste, ki več pridobijo in tudi več skupnega davka od obrtnij in rokodelstva plačujejo. Pravična mera in vaga tudiv državi v nebesa pomaga!
Iz Črnomlja. Čitalnica naša praznuje v nedeljo 10. prosenca obletnico, pri kteri se bo volil tudi novi odbor. Predstavljala se bo Vilharjeva šaloigra: „To sem bil jaz", potem sledi petje in ples. Vljudno se vabijo vsi častiti družbeniki domači in drugih čitalnic.
Odbor.
Iz Ljubljane. Postava deželnega zbora za pasji davek na Kranjskem je potrjena. Po tej postavi ima vsaka občina (srenja) v mestih, trgih ali na kmetih pravico, da — če hoče — vpelje pasji davek in sicer od 1 do 3 gold. na leto, v Ljubljani sme biti do 4 gld. Kjer se vpelje pasji davek, so tega davka prosti le taki psi, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Kar se tega davka nabere, se steka v občinsko blagajnico (kaso). Vsaka občina, ki pasji davek vpelje, mora to naznaniti deželnemu odboru v Ljubljano.
— (Kupčijska in obrtnijska zbornica) je v seji dne 17. u. m. dovršila sporočilo do c. kr. deželne vlade o zaželenih premembah obrtnijskega reda, ktere zadevajo posebno obrtnijska društva. Zbornica želi v tem sporočilu: naj vlada postavo d& za svobodna obrtnijska društva in naj tako pospešuje ustanovitev tacih društev. — Sklenila je tudi sporočilo o načrtu postave zarad društev na delnice (akcije), — zarad obrtnijskih in gospodarstvenih društev, ktera bi koristila kupčiji, obrt-niji in tudi kmetovanju, — in dalje je svoje mnenje izrekla o tem: ali bi bilo dobro v Avstriji ustanoviti za
obrtnijstvo in kupčijstvo posebne deželne urade, po« dobne centralnemu uradu v Wtirtembergu? Zbornica nikakor ni za tako ustanovo, in nasvetuje, naj se raje zbornicam kupčijskim in obrtnijskim da pravica in denarna pomoč, in one bodo z ministerstvom vred ravno tako dobro a brezplačno opravljale vse to, kar opravlja v Wurtembergu centralni urad. To sporočilo posebno povdarja potrebo obrtnijskih šol, in pravi,, naj ministerstvo kupčijstva po izgledu ministerstva kmetijskega zbornicam denarne podpore podeluje v ta namen. — Zbornica enoglasno sprejme nasvet gosp. predsednika V. C. Zupana, da se v sporočilu zarad revizije tarif kupčijske in brodarstvene pogodbe, ki ja ima Avstrija s Turčijo skleniti, vzame tudi to, da vsemu blagu, bodi si domače ali tuje, ktero se izpelja iz Avstrije v Turčijo, se dovoli enaka olajšava. — Prošnja nekterih mizarjev, naj se zbornica obrne do magistrata in deželnega odbora, da ne bi jim delavci škode delali, kteri ne plačujejo davka, se je rešila s tem, da se to stori, česar želijo prosilci. — Sklenila je zbornica dalje, c. k. deželni vladi svetovati, naj dovoli 3 sejme za živino Brezovčanom. —- V seji 28. decembra je odobrila zbornica proračun za 1869. leto, po kterem bi znašali njeni stroški blizo 3000 gold., od kterih je za šole odločenih 450 gold.; za poplačevanje starega dolga nad 800 gold. — Po dolgem razgovarjanju se je tudi sklenilo skrbeti za to, da se o sejah zborničnih poroča v „Laib. Ztg." in pa v „Novicah/* — Sklenilo se je v tej seji tudi, da se po c. k. deželni vladi pod& c. k. ministerstvu sporočilo zarad tega, koliko naj plača davka tak, ki sme voliti in tudi voljen biti v zbornični odbor; izreklo se je, da to pravico naj ima vsak? kdor plača 2 gold. 10 kr. davka od svoje kupčije ali obrtnije.
—   Kakor se kaže, postava o šolskem nadzorstvu, ki jo je zdelal deželni naš zbor, ne bode potrjena, Češ, da sega čez meje vladnega načrta; še dalje, kakor naša, pa sega — kakor vladni časniki pripovedujejo — postava tirolskega deželnega zbora.
~ Ker se bližajo nove volitve za mestni odbor, torej od 24. grudna skoz 4 tedne v mestni hiši (v eks-peditu) leži zapisnik volilcev v pregled, da se vsak za voljenje opravičen lahko prepriča, ali ni izpuščen. Do 7. dne t. m. veljajo oglasi za popravo. Po novi postavi, da vsak ima pravico voliti, kdor primeren davek plačuje, če tudi nima domovinske pravice v Ljubljani, se je število volilcev pomnožilo v 1. razredu za 28, v 2. za 115, in v 3. za 114.
—   Gosp. dr. C os ta odpre po novi postavi a d vokacijo v Ljubljani še ta mesec. Da za to opravilstvo predpisano prisego stori pri c. k. deželni nadsodniji, se je včeraj podal v Gradec.
—  31. decembra u. 1. je umrl gosp. Gašpar Vel-kavrh, častni korar, konzist. svetovalec in dosluženi knezoškofijski kancelar. Njegovo 281etno delovanje v knezoškofijski pisarnici je dobro znano naši prečastiti duhovščini; manj znano utegne biti to, da je bil vrl domoljub; da naznanimo le eno blagih njegovih djanj, povemo, da je prav on bil tisti Nikolaj , ki je pred dvema letoma naši Matici v dar izročil 200 gold. Bog mu plati!
— „Kuhinja za ljudstvo", ktero po izgledu v Gradcu namerava tukajšnje „konst. društvo", daje ljublj. dopisniku v „Slov. Nar." povod , da obžaluje „društvo za brambo narodnih pravic", da ni ono pre-streglo o tem ,,konst. društva" itd. itd. Mi ne zavidamo „konst. društva" za to po Gradcu posoeto napravo, in ker narodno društvo (čitalnica) oblači uboge otroke, naj — kakor „Slov. Narod" pravi — tudi nemškutarji dajo jesti ubogim,   da  lože  dosežejo  „svoje politične
7
namene". Ce je to nagib tej napravi, prosit Mahlzeit! To pa je tudi gotovo, da je „konst. društvo" to idejo „vzmalo" ljublj. katoliškemu društvu (v čegar namene spada taka naprava), kajti brž v drugi njegovi seji bila je beseda o tej kuhinji. Al ker je dopisniku ljublj. ta naprava toliko presunila pobožno srce njegovo, da celo v oblikah sv. pisma govori, se čudimo le temu, da ni domoljubni dopisnik posrednje ali neposrednje „Sloveniji" te  inspiracije dal!!
—   (Silvestrov večer v  čitalnici) je   presegel  vse veselice, ki jih je to društvo dosihmal napravilo svojim udom.   Veliko smo pričakovali po tem, kar smo že poprej slišali o operi „Vondra", al še veliko več smo dobili.    Že   v   dobro   poslovjeni besedi je   to   delo   češkega  skladatelja  J.   Illnerja   res   „non   plus  ultra" zdravega humora, osoljenega s pikantnimi šaljami,  — v muziki pa   po bistroumni sestavi samo-, dvo- in trispe-vov in   pa  zborov   iz   najmičnejših   oper   prekosi   cele kupe druzih izvirnih  komičnih oper.    Tako izvrstno je zložen ta muzikalni quodlibet, da — če tudi opera v 3 aktih traja skor dve uri — poslušalec zamaknjen sluša niz glasbenih biserov,   in to zato,   ker  sestava njih ni brez namisleka; ona ni mehaničen kaleidoskop,  ampak vse je dobro prevdarjeno in postavljeno na pravo mesto. Zato pa tudi izpeljava te res velike opere ni lahka reč, in prav to,   da se je v čitalnici tako mojstersko vršila, nam je ponos.    Prvi venec o njej gre gospe Odi, oni pevki, ki je v prejšnjih letih že večkrat razveseljevala občinstvo naše. Zdaj iz Zagreba prišedši prijazno je prevzela rolo „Cimfrline" ter jo v petji s čistim in prijetnim svojim glasom in pa vrlo izurjenim igranjem tako izvrstno dovršila, da je vsem pričujočim srce igralo radosti; v dvospevu z gosp. Filapičem pa je bil plosk tako gromovit, da ni bilo mini, dokler ga nista še enkrat pela.    Gosp.   Filapič,   čitalnici zelo   priljubljeni pevec (tenor), je kot „Eldorado" res, kakor kritiki pravijo,  ta večer sam  sebe prekosil;   pel pa tudi igral je tako drastično a zraven elegantno, da je zaslužil hvalo, ki mu je donela od vseh   strani.    Kai   pa naši že  sku-šeni pevski prvaki?   —   peli  in   igrali   so g. V al en t a (kralj   Vondra),   g.   Coloretto   (Hassan),   g.   Nolli (Pakan)   in g. Drahsler (Cavalan) tako,   da je  kraljevalo navdušeno veselje  od   prve do zadnje note.    In naš čitalničin pevski zbor? — zavoljo malega prostora na odru bilo je   le 8 gospodov v zboru,   al  ti   so  peli tako izvrstno,   da je   posebno finale   v  združbi  gori imenovanih tako gromovito hvalo doseglo, da se je dvorana tresla,   in   so  ga morali ponoviti.    Po taki sijajni vršitbi izvrstnega glasbinega dela ni čuda,   da vse hrepeni po tem, da še večkrat slišimo veliko romantično-heroično-tragično opero  „Kralj Vondra XXVI."    Al še nekdo zasluži očitno hvalo — in to pevovodja čitalničin g. Forster,   ki je   bil   duša učenju  in je celo opero spremljal z igro na klavirji. — Da po taki sijajni produkciji, ki je trajala biizo 10. ure, ni bilo lahko še oživiti posebne pozornosti, gotovo je;   vendar je obveljalo pevcem Lisinskovega  čveterospeva  (gospodom Ku-raltu,   Valenti,   Dreniku in  Kobilci)   navdušiti občinstvo;  med krasnimi glasovi se je odlikoval še posebno simpatični tenor g. Kuralta.    Gosp. Alešovcev „Brencelj" je bil poln jedrenega humora in pikavne šale, kakor je tudi  dvopisk na trobenticah prava muzikalna burkica bila. V resni besedi pa je gospodičina Brusova o polnoči „slovo dala" umrlemu  letu z deklamacijo ,   v kteri  je mlada  gospica zopet  lepo pokazala svoj nenavadni talent.    In tako je šlo z Bogom  staro leto,   zato preveselo pokopano,   da  bi   nastopilo   novo — slovenskemu narodu poštenejše!
—  Došla nam je vesela novica, da je „beseda" na korist ubogi šolski mladini v Kranj i   v   nedeljo
bila srečna po dohodku, pa tudi, in to posebno, po prav lepo izpeljani glediščini igri „Servus petelinček." Drugi pot pričakujemo obširnejšega popisa.
— Kakor smo nemškim bralcem unidan priporočali živo nam potrebni nemški naš časnik „Triglav", tako priporočamo zopet veliki dunajski časnik „Zu-kunft", edini, zgolj slovanskim interesom posvečeni dunajski časnik, ki se je letos v vsacem listu za pol pole pomnožil in ga izvrstno vreduje slavnoznani dr. Jordan. Kdor rodoljubov s peresom ne dela za domovino , naj podpira saj z naročilom časnike, ki zastopajo narod naš!