GEOGRAFSKI OBZORNIK RAČUNALNIK PRI POUKU GEOGRAFIJE Franc Grlica Ljudje se učimo s pomočjo čutil in mož- ganov. Sporočila prihajajo v naše možgane po naših čutilih, ki jih zatem "predelajo". Sporoči- la bi morala biti namenjenena čim več čutom, da bi čim hitreje in čim bolj celovito dosegla svoj cilj, toliko bolj, ker smo ljudje različno dojemljivi s strani različnih čutov (vid, tip, sluh. . .). S svojo nazornostjo, enostavnostjo uporabe, s spretnostmi, ki jih razvijajo, in zaradi interesa mladih zanje lahko računalni- ki veliko pripomorejo k uspešnemu pouku. Posredoval bi vam rad izkušnje pri uporabi računalnika. Prednosti uporabe: • bogat izbor programov, • enostavnost uporabe programov (o tem, kate- ri so primerni, bomo govorili kasneje), ko jih že obvladamo, • oblikovanje računalniške slike je preprosto in poceni, saj ne potrebujemo papirja, folij, flomastrov, lahko pa tudi, • nazornost predstavitve, ker so izpostavljene bistvene značilnosti predstavljene problemati- ke, ostale pa abstrahirane, • razvijanje motoričnih spretnosti, razvijanje spretnosti kombiniranja in povezovanja infor- macij ter njihovo razlaganje, • že oblikovane računalniške slike lahko kopi- ramo, popravljamo in spreminjamo, • vnaprej lahko pripravimo obsežne baze podatkov in slike, skice oziroma zemljevide, • imamo možnost povezovanja računalniških slik v računalniško predstavo (angleško "slide show"), v kateri lahko programiramo dolžino prikazovanja posamezne slike in obliko pre- hodov med njimi (prelivanje, stapljanje, pre- krivanje, izginjanje) in pojavljanje v različnih smereh, • vsebino lahko prikazujemo postopno. Pomanjkljivosti: • nezaupanje oziroma odpor učiteljev in vod- stev šol do uporabe računalnika pri pouku ("zakaj bi ga sploh uporabljali" in "kaj vse bi se lahko zgodilo!", nevarnost blamiranja uči- telja ipd.), • neznanje ali pomanjkljivo poznavanje pro- gramov in metod uporabe računalnika pri pouku (metodika ni razvita, kar je po svoje učitelju izzivi), • pogostokrat nastanejo težave pri iskanju določene računalniške slike (zaradi neznanja ali ker "se zaštrikamo", dodatno pa nas po- pade še panika), • draga oprema. Kje naj bo računalnik? Najbolj zaželjeno je f eni od učilnic (uporaba neposredno pri pouku), najbolj realno pa T iolskl knjižnici (uporaba neposredno pri bibliopedegoških urah, iskanju literature, pripravah na pouk) ali T zbornici (priprava različnih gradiv). Računalnik uporabljamo za individualno delo ali delo v dvojicah oziroma skupini (npr. iskanje literature na določeno temo kot pripra- vo na učno temo, iskanje in izpisovanje tabel, grafov, zemljevidov, obdelovanje statističnih podatkov, ipd.). Takšna uporaba je najlažja, dijaki pa to radi delajo. Zahtevnost naloge mora biti prilagojena učenčevemu znanju raču- nalništva (kolikšno je, lahko učitelj ugotovi tudi iz razgovorov z učiteljem računalništva). Delo lahko opravljajo učenci v učilnici, šolski knjižnici ali doma, saj posedujejo računalnik danes že mnoge družine. Druga možnost upo- rabe računalnika pa je za frontalno delo. Pojavijo se težave: • oprema se ne da prenašati iz razreda v razred, zato se pojavi potreba in zahteva po kabinetnem pouku, • slika na monitorju je premajhna, na moni- torju pa se vidijo tudi odbleski dnevne svetlo- be in luči, kar otežuje opazovanje, • rešitev in nova težava: uporaba datoskopa oziroma projekcijske plošče, ki nam sliko z monitorja projecira na steno ali kakšno drugo površino, zahteva polmrak in zato dodatno osvetlitev delovne površine, projecirana vsebi- na pa je na projecirni površini slabo vidna (Če je projecirana vsebina na monitorju v barvah, ta pa bi pri geografiji morala nujno prevladovati, je na projecirani površini mod- ro-bela, barve se spremenijo v težko razpoz- navne odtenke. Za različne barve vidimo iste (ali skoraj iste) modre odtenke, nekatere bar- ve pa celo kar izpadejo. Slika postane tako nečitljiva in zato dostikrat neuporabna. Vzrok je premajhna zmogljivost računalniške opre- me.), • rešitev z novimi, a večinoma premostljivimi težavami: sliko z monitorja izpišemo na papir in zatem prenesemo na prosojnico. Slabosti: • tiskanje je sorazmerno počasno, zato ga opravimo predčasno v zbornici. . ., dobimo pa zelo uporabne neme karte za delo, • vselej težko predvidimo vse gradivo, ki ga moramo v tem primeru vnaprej pripraviti, prilagajanja "scenarija" ure ni, • prosojnice so drage, • v bližini mora biti fotokopirni stroj (razmno- ževanje nemih kart, prosojnic). Ta rešitev, to je uporaba računalnika posredno s pomočjo prosojnic, je najbrž tre- nutno najbolj enostavna, ker nas večina pač še nima računalnika v razredu. Prosojnice razen tega omogočajo tudi uporabo različnega gradiva iz časopisov, revij (Gea, Proteus, Geo- graphische Rundschau, Geografski obzor- nik. . .) ali knjig, kar dodatno popestri in aktualizira pouk. Računalniški programi. Pri pouku ozi- roma zanj lahko neposredno ali posredno uporabimo številne računalniške programe. Omejil se bom le na najpogostejše: • Negeografski programi: - WORDSTAR, WORD, WORD FOR WIN- DOWS, WRITE ipd.; računalnik uporabimo kot pisalni stroj za: - pisanje tekstov in gradiv (tekste lahko prenesemo na prosojnice), 36 GEOGRAFSKI OBZORNIK - pisanje tabelskih slik, ki jih zatem projeciramo. - QUATTRO, QUATTRO PRO FOR WIN- DOWS, LOTUS ipd. Najprej moramo poiskati podatke, ki jih nato vnesemo v računalnik. Oblikujemo tabele in izredno hitro kvalitetne grafe, ki jih s scenarijem lahko med sabo celo povežemo v računalniško predstavo (angleško "slide show"), v kateri lahko programiramo trajanje prika- zovanja posamezne slike in obliko prehoda med njimi (prelivanje, stapljanje, prekrivanje, izginjanje in pojavljanje) v različnih smereh. Vsebino lahko prikazujemo postopno (z doda- janjem in odvzemanjem). Gradiva je najbolje pripraviti vnaprej, ne pa pred učenci, kljub izredni enostavnosti. - COREL DRAW, z njim lahko rišemo različne skice. . . - računalniški programi za iskanje lite- rature: učenec ali učitelj išče literaturo po določenih geslih v šolski knjižnici - sam ali s pomočjo knjižničarke. • Pravi geografski programi: - PCGLOBE - izredno uporaben in enostaven (vse funkcije so lahko dostopne zgolj z miško), - vsebuje veliko kart, grafov in sta- tističnih podatkov, ki jih lahko uporabimo neposredno pri pouku, v vseh delih ure, - podatke različnih držav lahko med seboj primerjamo, - program omogoča izdelavo različnih tematskih kart, - v program lahko vkjučimo tudi svo- je skice in zemjevide v formatu PCX (ročno narisane z drugimi programi ali skenirane), kar povečuje njihovo uporabnost; zemljevide lahko popravljamo, dopolnjujemo. . ., - podatke lahko "izvozimo" (prena- šamo) in obdelamo v drugih programih. - EUROPE, GEOGRAPHY itd. so sicer ig- rice, a od igralca zahtevajo ali mu posredu- jejo geografsko znanje. Primerne so zlasti za osnovnošolske otroke (tudi pri učnih urah, prostih urah, v času, ko čakajo npr. na av- tobus. . .). Naj naštejem le nekaj primernih igric: EUROPE (igralec sam ali skupaj s so- igralcem potuje po državah Združene Evrope, v vsaki od njih odigra igrico in odgovarja na vprašanja o državi), GEOGRAPHY (računal- niška verzija igrice: "Ime, priimek, država, mesto. . .", geografsko prikrojena), COSMOS (računalniška simulacija dogajanja v pla- netariju), WORLD NAME GAME (ugibamo imena prikazanih držav in njihova glavna mesta), GEOCLOCK (simulacija menjave dneva in noči) idr. - IDRISI je (pre)zahteven, a pravi geo- grafski program (geografski informacijski sis- tem), ki omogoča vsestransko geografsko ana- lizo neke pokrajine. Njegova uporaba zahteva precej računalniškega znanja. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE 1993 Drago Perko Letos se je na državno srečanje, ki je bilo 28. maja 1993, prek regionalnih sit uvr- stilo 22 geografskih nalog, ki jih je izdelalo 36 mladih raziskovalcev: • Alpsko zimsko-turistični status Slovenije (Martin Žužek in Klemen Brenk, Gimnazija Šentvid, mentorja: Alenka Dragoš in dr. Klas Brenk), • Butične trgovine v Ljubljani (Mateja Kranjec in Nina Prešeren, Srednja trgovska šola, men- torica: dr. Tatjana Ferjan), • Depopulacija in njene posledice pod Ratitov- cem (Anka Markelj in Ana Rovtar, Gimnazija Škofja Loka, mentorica: Jožica Grohar), • Geografske značilnosti Nove Gorice z okolico s poudarkom na klimi (Robert Cenčič, Saša Cunder in Jasna Kofol, Srednja naravoslovna šola "Veno Pilon" Ajdovščina, mentor: Lojze Likar), • Geološke značilnosti med Škofljico in Ljub- ljano (Demetrij Petrica, Srednja zdravstvena šola in gimnazija Ljubljana, mentorica: Ida Tarman Šmit), • Kmečki turizem - da ali ne? (Vesna Jereb, Gimnazija Škofja Loka, mentorica: Ivica Krek), • Kmečki turizem na Zreškem Pohorju (Sne- žana Ilijaš in Samo Ivančič, Gimnazija Ljub- ljana Center, mentor: Marko Zevnik). • Krajevna skupnost Kočevska Reka nekoč in danes (Vesna Zupančič, Gimnazija Kočevje, mentor: Ludvik Mihelič), • Odnos prebivalstva do onesnaženosti okolja (Uršula Jamnik, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, mentor: Drago Radoman), • Oskrba z vodo na Paškem Kozjaku (Nataša Drev, Veronika Kovač, Manja Šalamon in Za- lika Tisnikar, Gimnazija Celje center in Gim- nazija Velenje, mentorica: Stanislava Borovšak) • Pogoji za ohranjanje narodne identitete Madžarov v naselju Krplivnik (Damjana Mi- helčič in Mlinar Nataša, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, mentorja: Drago Radoman in mag. Jernej Zupančič), • Pomen nove državne meje za bistriško obči- no (Tatjana Žnidaršič, Srednja šola Srečko Kosovel Sežana, mentorica: Marta Čuk), • Ponikovski kras pri Grobelnem (Nataša Grmek in Margareta Obrovnik, Gimnazija Ce- lje center, mentor: Marko Zevnik), • Razvoj obrti in turizma v Ajdovščini (Bo- štjan Jerončič in Aleksander Šinigoj, Srednja naravoslovna šola "Veno Pilon" Ajdovščina, mentor: Lojze Likar) • Razvoj zdraviliškega turizma v Laškem in Rogaški Slatini (Lucijana Kračun in Eva Križ- nik, Gimnazija Lava Celje, mentorica: Darinka Grešak), • Skrb za pitno vodo (Saša Zupan, Gimnazija Kranj, mentorji: mag. Slavko Brinovec, mag. Bo- ris Kompare, dr. Franci Steiman), • Socialnogeografski in agrarnoekonomski polo- žaj kmetijstva v občini Mozirje (Aleksander 37