@IL&©SM) GLASILO KOLEKTIVA GIF INGRAD CELJE LETNIK XXXII - ŠT. 1 21. APRILA 1990 Spreminjajoči pogoji POSLOVNO POROČILO ZA LETO 1989 Leto 1989 je zaradi hiper- - rentabilnost inflacije v marsičem nenor- in pojme, ki omogočajo malno, zato je prikazovanje doseganje čimvišjih rezulta-primerjalnih podatkov toli- tov, to so pa zlasti rast kvali-ko problematično, da se jim tete, boljša organizacija dela, bom odrekel. razvojno delo, inovativnost Poslovanje se je preko leta in kot gonilo stimulativnejše zaradi spreminjajočih pogo- plačevanje strokovnih ter jev zelo spreminjalo, zato se kvartal od kvartala razlikuje, splošna tendenca pa je občutno slabšanje pogojev v zadnji polovici leta, tako z vidika dinamike pridobivanja del, kot tudi finančne situacije. Večjo pozornost bi usmeril v spremembe, ki so potekale v lanskem letu na področju organiziranosti Ingrada. Sredi leta (28. 7. 89) je proizvodnih delavcev, ki bo temeljilo na nekaterih novih principih (tajnost podatkov, osebno vrednotenje dela, večje vezave na dosežke pri poslovanju, poslovna in delovna disciplina itd.). Glede na probleme s prekomernimi kapacitetami na nekaterih področjih (ki so lahko tudi posledica prenizke produktivnosti dela ali pa slabe komercialne obdelave) bila na referendumu sprejeta bo potrebno podrobno pro-nova organiziranost v skla- učiti nadaljnje poslovanje du z določili zakona o pod- teh enot in jih v primeru po-jetjih, ki pa zaradi vrste ne- manjkanja tržišč preusmeri-dorečenosti v zakonodaji do ti (ukinitev, prekvalifikacija, konca leta ni bila popolnoma tehnološka posodobitev realizirana. Ta naloga mora biti dokončana v letošnjem To bo terjalo nove organizacijske in kadrovske rešitve. Zelo pomembna naloga, kateri je potrebno podrediti aktivnosti povsod, je višanje produktivnosti dela (manjšanje režije, boljša organizacija dela in poslovanja, nove tehnologije itd.). Izraba delovnega časa v proizvodnji ter v nadgradnji bo pod večjim nadzorom in primemo sankcionirana. Dosedanji dosežki pri tem so preslabi. Področju ekonomike poslovanja bodo podrejeni ukrepi, ki bodo z organizacijskimi in drugimi prijemi omogočili zmanjševanje stroškov, oziroma višanje učinkov. Sem v širšem smislu štejem tudi tako gospodarjenje s sredstvi (financiranje proizvodnje), ki bo pospeševalo manjše angažiranje kapitala (zaloge, hitrost kroženja itd.). Nalog, ki jih bi bilo potrebno posebej obdelati je še precej. V večini primerov so obdelane v poslovnih poročilih Svobodni sindikati tudi v Gradbeni dejavnosti Sredi februarja je potekala Skupščina sindikata delavcev gradbenih dejavnosti. To je bila priložnost za pregled štiriletnega dela. Istočasno pa trenutek, ko naj bi sindikat zaoral novo ledino, ki bo prenesla odgovore na zahteve vse bolj nezadovoljnih gradbenih delavcev. Zato na tem mestu ne ravljal to funkcijo kot profe-bomo govorili o preteklosti, sionalni delavec. Opozorili bi le na najpo- Najpomembnejša težišča membnejše točke iz pro- dela RO SDGD bodo na na-gramskih usmeritev, ki te- slednjih področjih: meljijo na programu svobod- - družbenoekonomski in nih sindikatov Slovenije in socialni položaj delavcev, temeljnih nalogah RS ZSS - soupravljalske in sa-za obdobje 1990-1994. moupravljalske funkcije, Sindikat se mora v prihod- - uveljavljanje kolektiv-nje pojaviti v vlogi pogajalca, nih pogodb, partnerja in konstruktivne - delovne in življenjske opozicije povsod tam, kjer se razmere delavcev, bo dogovarjalo in odločalo o socialni in ekonomski varnosti ter življenjskih in delovnih pogojih delavcev. Zato bo delo republiškega odbora sindikata delavcev tujini. - kadrovska politika, - inovacijska dejavnost, - izobraževanje in obveščanje, - sodelovanje doma in v gradbenih dejavnosti potekalo v skladu s Statutom, ki je bil sprejet na Skupščini. V njem so upoštevani številni letu, kar velja predvsem za vsebinske spremembe. Pomembno je področje notranje organiziranosti in urejevanja poslovanja po tržnih načelih. Vse analize namreč kažejo na vrsto pomanjkljivosti in slabosti v dosedanjem poslovanju, ki jih bo treba čimprej odpraviti, večkrat tudi z radikalnimi in hitrimi posegi. Dosedanji način dela in razmišljanja se je vrinil na vsa področja poslovanja, zato lahko večkrat pričakujemo odpore in probleme, zlasti pri večjih potrebnih strukturnih in organizaij-skih spremembah. Kot osnovni moto in princip, ki ga bo potrebno pri poslovanju upoštevati, bi postavil skladno s podjetniškimi načeli dobiček. Doseganju in maksimiranju le-tega bo potrebno podrediti vse v poslovanju. Skladno s temi načeli bo potrebno kot kriterije in osnovne premike ponovno postaviti: - produktivnost dela, - ekonomičnost poslovanja, itd). Oblike in načine bodo vljŽ Vs^m^o taetSak predlogi, ki so izhajali iz po-pripravih strokovni sektor,! cUj _ boljše gOSpodarjellje - - --------- in temu cilju moramo podrediti delo v celotnem kolektivu v letu 1990. v sodelovanju s PE. Na tem področju je zelo pomembno pojačati komercialne aktivnosti na drugih tržiščih, še zlasti pa v tujini. Ker se vse vrti okoli denarja, je bilo tudi na Skupščini veliko časa namenjenega nagrajevanju. Kolektivne pogodbe so področje, katero manjkljivosti preteklega ob- je potrebno temeljito obdela-dobja in optimalne rešitve za ti in se pripraviti na trenu- uspešnejše delo. Pri tem naj omenimo le to, da bo odslej poleg profesionalnega "sek-Janko Golob retarja tudi predsednik op- tek, ko se bomo srečali za pogajalsko mizo. Vsi vemo, da smo gradbeniki s svojimi plačami na repu, zato ni čudno, da so delegati na Skupščini odkrito nasprotovali zahtevam in izsiljevanjem de-(Nadal|evan|e na 2. strani) Volitve 1990 V četrtek, 12. aprila smo volili v zbore združenega dela - občinske in republiškega. Pravico voliti je imel vsak zaposlen, v tem primeru tudi mlajši od 18 let. Volišča v Ingradu so bila dobro pripravljena, volilni odbori so skrbeli za uresničitev vseh načel demokratičnih volitev. In kakšna je bila udeležba v naših enotah? Najboljša v GO Ljubljana (93,72 %) in GO Šentjur (92,23 %), najslabša pa v Gradbeništvu Rog. Slatina (52,20 %), Ingrad skupaj pa je dosegel 75,37 % udeležbo volilnih upravi-Tržni center bo središče dogajanja v zagrebški občini Dubrava. Troelaini objekt je zgrajen z čencev. montažnim sistemom Ingrad, izvajalec del pa GO Celje. Foto Vili Šuster Goran Hočevar (Nadaljevanje s I. strani) lavcev družbenih dejavnosti, za povečevanje osebnih dohodkov. Zavedati bi se morali, da gospodarstva ni mogoče obremenjevati preko vseh razumnih meja. Prispodoba enega razpravljal-cev »bolan pomaga zdravemu« še kako drži, vendar pa ne smemo dopustiti, da se bo hrbet gradbenega delavca še bolj upognil pod težo vseh bremen. Ob koncu Skupščine so delegati opravili volitve, ki so bile tajne, lista pa odprta. Za profesionalnega predsednika je bil izvoljen Franc Berginc, ki je že doslej opravljal to funkcijo volontersko. Naloge sekretarja bo tudi v prihodnje opravljal Jernej Jeršan. Za članstvo se bo potrebno boriti, kajti sindikati postajamo svobodni. Želimo si, da bodo novoizvoljeni organi sindikata delavcev gradbene dejavnosti opravičili dano zaupanje, seveda pa morajo z njimi tesneje sodelovati tudi sindikati v podjetju na čelu s sindikalnimi zaupniki. Majda Jovan-Toplak Zaključni račun 1989 Za leto 1989 je značilna V strukturi odhodkov je visoka stopnja inflacije 56 % poslovnih (materialni (2861 %) in bistvene spre- stroški, amortizacija, nema-membe obračunskega siste- terialni stroški, bruto osebni ma - ne več plačana realiza- dohodki), 41 % odhodkov od cija ampak fakturirana, financiranja (obresti za naje-spremembe načina revalori- te kredite, revalorizacije di-zacije sredstev in virov - za- narskih obveznosti in drugo) radi tega podatki niso pri- in 3 % izrednih odhodkov. merljivi s tistimi za 1. 1988. Zaloge nedokončane pro- Gradimo v Zagrebu Poldrugo leto gradi v okviru gradnje za trg PE GO Celje v Zagrebu, občini Dubra-va, TRŽNI CENTER, v sklopu katerega se nahajajo sledeči objekti: - Distributivni center z diskontom PK Sombor; - Distributivni center z diskontom PK Zadar; - Tržnica zaprti in odprti del, v sklopu katere se nahajata dve zaklonišči za skupno 600 oseb; - Poslovno-trgovsko stanovanjski objekt (80 stanovanj); - Obrtni center. Objekt Distributivnega centra z diskontom PK Sombor je bil predan kupcu v septembru 1989, prav tako I. faza Distributivnega centra z diskontom PK Zadar. V skladu z možnostmi kupca bodo dela na objektu PK Zadra končana v letu 1990. Objekt Tržnice je zgrajen po sistemu »ROH BAU« lokali in finalizirani skupni prostori ter zaklonišča. Objekt je bil s strani GIP »INGRAD« kot investitorja zgrajen do oktobra 1989, vendar zaradi problematike upravi-teljstva objekta, ki ga po SaS o izgradnji Tržnega centra določa občina, le-ta še ni določen. Poslovno-trgovsko stanovanjski objekt se bo predvidoma pričel graditi v maju 1990, ko bodo zaključene tržne analize na podlagi definirane cene za m2 poslovnega prostora oziroma stanovanj. Objekt obrtnega centra je v fazi formiranja pogojev o ureditvi prostora in analize deficitarnih dejavnosti, ki bi ponudbo objektov v kompleksu Tržnega centra dopolnile in zaokrožile celoto. Janko Arnuš Primerljivi pa so s planskimi, izvodnj ki obračunsko ker so bile izhodiščne plan- zmanjšujejo stroške lo. n Ir /"v i r\nfi i Ir r' 1 *•-> » * ske vrednosti indeksirane z dejanskimi mesečnimi rastmi cen življenjskih potrebščin vanja, predstavljajo 8,5 % poslovnih odhodkov. Zaradi zmanjšanja pri- ti GIP Ingrad je realiziral hodkov od prodaje, poveča-skupaj za 332.991.898 K din n)a zal°8in terjatev, je v letu prihodkov, to je za 17 % več 1989 občutno primanjkova-od planiranih. Odhodkov je *° denarja za tekoče poslo-bilo za 329.848.099 din in van)e " ob visoki ceni kaPi-presegajo planske za 23 %. t^3 ie pomenilo to bistveno Ta dva podatka kažeta, da so povečanje odhodkov od fi-odhodki naraščali veliko nanciranja, poleg tega pa še hitreje kot prihodki in so poslabšanje rentabilnosti presegli celo rast mesečne poslovanja, slabšanje fi-inflacije. nančne moči podjetja, pre- Posledica prevelike in velike Posredne stroške, ki neusklajene porabe s pri- zahtevajo visoke prodajne livi je izguba v petih temelj- cene' katerih pa trg ne pri-nih organizacijah v višini znava. 8.520.519 K din, preostale pa Podatki iz zaključnega raso ustvarile akumulacijo v čuna nam omogočajo grobo višini 5.858.758 K din. analizo poslovanja podjetja V strukturi prihodkov je v preteklem letu. Za odpravo 60% poslovnih (v glavnem motenj in negativnih tren-prodaja proizvodov in stori- dov pa so potrebne podrob-tev na domačem trgu) in nejše analize predvsem kri-40 % prihodkov od financira- ličnih področij in izvajanje nja (prihodki od finančnih restriktivnih ukrepov pred-naložb in obresti, revaloriza- vsem na področjih tržne, cije dinarskih terjatev, pozi- kadrovske in finančne poli-tivne tečajne razlike in dru- tike. go). Blanka Jeraša Noya organiziranost Zgoraj Distributivni center z diskontom, na spodnji sliki pa pogled na »zeleno« tržnico z montažnimi paviljoni. S sprejetjem zakona o podetjih, se je, kot po vsej državi, tudi v naši delovni organizaciji pričel proces reorganizacije. Spremembe zakonskih predpisov pa tudi ugotavljanje dosedanjih lastnih slabosti, so narekovali spremembo skoraj vseh področij notranje organizacije dela in poslovanja, tako na področju vodenja podjetja in samoupravljanja, kot tudi spremljanja in ugotavljanja uspešnosti poslovanja. Z ukinitvijo temeljnih organizacij prehaja odgovornost za poslovanje na raven podjetja. Z odgovornostjo pa neposredno prehajajo tudi vse pravice za poslovne odločitve in vodenje podjetja. Veliki poslovni sistemi so lahko kljub tem dejstvom neučinkoviti, zato so predvsem gradbena podjetja v razvitih sistemih razdeljena na manjše poslovne enote, ki jih vodijo sposobni vodilni delavci - menagerji v cilju optimalnega izkoriščanja kapacitet in kapitala za večji poslovni uspeh podjetja in preverjanja uspešnosti posameznega dela podjetja ali posameznega programa, v primerih specializiranih dejavnosti. Organizacija podjetja mora zagotavljati fleksibilnost in tekoče prilagajanje tržnim razmeram. Posamezne proizvodne-poslovne enote nastopajo na trgu kot proizvodno-tržne enote v smislu profitnih centrov, njihovo gospodarnost in učinkovitost je potrebno v smislu rentabilne proizvodnje tekoče zasledovati. Enote, ki ne zagotavljajo pozitivnih finančnih rezultatov, je potrebno sproti reorganizirati, v primerih, da ni možno na daljši rok zagotoviti uspešnega poslovanja, pa ukiniti. Sprejeta nova zakonodaja ne postavlja več omejitev, fleksibilnost na področju organiziranosti to omogoča. V podjetju GIP Ingrad smo se odločili, da v prvi fazi transformacije iz delovne or- ganizacije v podjetje ustano- be, ki podjetju zagotavljajo l\fOVO /Hravili^P V 7rPfah vimo naslednic proizvodne ustrezno komercialno aktiv- 1 u tuiatuisic v tICl.au enote: nost, pripravo dela, planira- - poslovne enote Gradbe- nje, tehnologijo, kalkulacije, ne operative Celje, Laško, obračun, financiranje in Šentjur, Slovenske Konjice, enoten način obdelave po-Zalec, Ljubljana in Rogaška slovnih dogodkov. Slatina, Strokovne službe so orga- - poslovne enote ostalih nizirane v sektorjih in sicer: dejavnosti - IGM Medlog, - komercialni sektor, Proizvodni obrati, Lesni ob- - tehnično razvojni sek-rati, Mehanizacija, Projekti- tor, va, Tehnološka oprema in - operativna priprava Družbeni standard. dela, Bistvena razlika med do- - finančni sektor, sedanjimi temeljnimi orga- - kadrovsko pravni sek-nizacijami in temi enotami je tor, v tem, da slednje poslujejo v - sektor za ekonomiko in okviru pooblastil, ki jim jih računovodstvo, daje podjetje in da participi- - sektor za obračun, plan rajo pri delitvi po uspešnosti in analize, z dogovorjenim deležem - služba AOP. ustvarjenega - praviloma Z novim organiziranjem v načrtovanega dobička. Vse podjetje in v okviru le-tega ostale pravice in obveznosti strokovnih sektorjev, nihče delavcev so enote za podjet- v poslovni enoti ne more je in določene s statusnim smatrati, da z ustvarjenim položajem v podjetniški hie- dobičkom vzdržuje strokov-rarhiji. Vse enote so v ena- ne sektorje, temveč prevla-kopravnem položaju, ne duje interes pridobiti zase in upošteva se nobenih izjem za svojo poslovno enoto ust-zaradi tržnih pogojev, us- rez ne prejemke, predvsem pešnost izhaja izključno iz vodilni delavci pa image vodenja in organiziranja sposobnega delavca, kar dela v enoti. vpliva na prevzem odgovor- V okviru podjetja delujejo nejšega mesta v podjetju, kot povezovalni člen poslovnih enot strokovne služ- Marjan Kotnik Vodstvo GIP Ingrada Delavski svet je imenoval vodilne in vodstvene delavce: Janko Golob, dipl. oec. - glavni direktor Dušan Štiherl, dipl. gr. ing. - komercialni direktor Franc Skok, dipl. gr. ing. - tehnični direktor Anton Aškerc - direktor proizvodnje Valentin Dežman, oec. - pomočnik glav. direktorja za področje PE Ljubljana Franc Brinovec - direktor PE GO Celje Iztok Ličen - direktor PE GO Laško Igor Gorjup, ing. gr. - direktor PE GO Šentjur Leopold Rihtaršič, dipl. gr. ing. - direktor PE GO Slov. Konjice Karel Ferjanič, dipl. ing. arh. - direktor PE Gradbeništvo Rog. Slatina Robert Zoffel - v. d. direktor PE GO Žalec Boris Petan - direktor PE GO Ljubljana Jože Pintar, ing. org. d. - direktor PE Proizvodni obrati Ervin Drgajner, ing. org. d. - direktor PE Mehanizacija Stane Zagode, dipl. gr. ing. - direktor PE IGM Medlog Rafko Funkl - direktor PE Lesni obrati Jernej Pelko, dipl. ing. arh. - v. d. direktor PE Projek- tiva Blanka Jeraša, dipl. oec. - direktorica Sektorja za ekonomiko in računovodstvo Marjan Ferjane, dipl. oec. - direktor Finančnega sektorja Štefan Gruškovnjak, iur. - direktor Kadrovsko pravnega sektorja Marjan Kotnik, ing. var. - direktor Sektorja za obračun, plan in analize V skladu s spremenjeno zakonodajo je glavni direktor imenoval na delovna mesta vodij naslednje delavce: Egidij Fifer - vodja PE Tehnološka oprema Ivica Bezlaj, ing. org. d. - vodja PE Družbeni standard Hubert Golner, ing. gr. - vodja Operativne priprave dela Pavle Kodrun še naprej opravlja naloge vodje službe AOP V povezavi s hotelom pokritim vstopnim hodni-»Dobravo« in večnamensko kom. dvorano ter z novogradnjo Zgradba je zasnovana zdravstvene postaje gradimo troetažno in zajema na do-v Zrečah kompleks objektov brih 3000 m2 površine pokri-novega zdravilišča, imeno- ti bazenski del, trakt terapije vanega Terme Zreče. Objek- in servisne prostore, ti so locirani okrog »zdravi- S hodnikom je objekt 1 iškega trga« - centralne funkcionalno povezan z ob-vhodne ploščadi s fontano in stoječim hotelom, kjer bodo bivali gostje Term. Zunanji bazen s ca. 800 m2 vodne površine bo zgrajen v obliki »stisnjene ledvice« z urejeno in ozelenjeno okolico. Ta bazen bo povezan z notranjimi prostori tako, da bo uporaben tudi v zgodnjih pomladanskih in jesenskih mesecih. Alojz Krajnc Bazenski kompleks v Atomski vasi Ob robu Atomske vasi v lico, pečarji so že obložili zelo moteno napredovanje Podčetrtku gradimo »bazen- stene notranjih in zunanjih del zaradi težav s prilivom tiski kompleks«. Dela na ob- bazenov s keramičnimi plo- nančnih sredstev. V takšni jektih so v zaključni fazi, ščicami, ostalo jim je še pola- situaciji smo tudi sedaj, ven-groba instalacijska in obrtna ganje talne keramike, ki bo dar upamo, da bo možno obdela so v glavnem končana- predvidoma končana do jekt končati kvalitetno v na. Na gradbišču dela okoli konca aprila. V tem roku je najkrajšem času, na zado-šestdeset delavcev PE Grad- planirano tudi končanje os- voljstvo investitorja in upo-beništvo Rogaška Slatina ter talih obrtnih del in fina mon- rabnikov, kot je bilo to z iz-toliko inštalaterjev in obrt- taža instalacij. gradnjo Atomske vasi. nikov; izvajajo fasaderska Potrebno je omeniti, da dela in urejajo zunanjo oko- smo imeli v toku gradnje Rafko Tajnko OBČNI ZBOR SINDIKATA PODJETJA Sindikat odločno in dosledno: »Zame gre« Gradnja v centru Celja Po manj kot letu dni od pričetka gradnje nadomestnih prostorov Službe družbenega knjigovodstva v Celju dobiva nov objekt končno podobo. Poleg poslovnih prostorov, namenjenih SDK, je del skupnih površin objekta namenjenih gradnji za trg, za katere pa so znani že skoraj vsi uporabniki. Delitev del med izvajalcema Ingrada in Gradisa je opredeljena s 50 % deležema. Do sedaj je bilo sodelovanje med obema partnerjema zelo korektno in uspešno. Zasnova objekta je armiranobetonski skelet z opečnimi polnilnimi stenami. Na- mesto klasične strešne konstrukcije smo pri izdelavi ostrešja uporabili Ingradov LINO program strešnih nosilcev. Ta nadomestitev je zelo uspešna, saj omogoča velik prihranek. Zaradi poseganja novega objekta SDK v mestni prostor, je bilo potrebno med samo gradnjo izvršiti adaptacijo dvorane in sekundarnih prostorov kina Dom. Po zaključku do sedaj pričetih del, se bo gradnja nadaljevala v smeri gostišča Ojstrica in s tem bo objekt dobil končno podobo. Že sedaj se novogradnja lepo sklada z obstoječimi stavbami ožje in širše okolice. Borut Skubic S temi besedami in pod tem geslom je v začetku aprila opravil oceno svojega dela sindikat podjetja na občnem zboru. Ni bilo govora o včerajšnjem sindikatu, v našem podjetju smo v sindikatu trdno na poti stanovske organizacije, ki ima mesto partnerja, pogajalca in predvsem konstruktivne opozicije naprav vodstvu in delavskemu svetu v podjetju. »Ne mislimo se pogajati o stvareh, ki so delavcu že zakonsko, po novem pa s kolektivno pogodbo zagotovljene, zato bomo tudi v prihodnje še doslednejše definirali svoja stališča, ocene in zahteve v imenu delavcev podjetja. Zavedamo se svoje nove vloge, ki jo sindikat ima in katero smo si kot partner opredelili v našem statutu podjetja, zato bomo svojo aktivnost temu primerno tudi dograjevali«, pravi predsednik konference sindikata podjetja v svojem uvodnem referatu. V nadaljevanju je bila izpostavljena aktivnost našega dela v preteklem mandatu. »Ni moč reči, da smo v popolnosti realizirali vse naše zamisli, velja pa ugotoviti, da smo v imenu delavcev naredili velike korake. Šlo je za obdobje, ko smo se ukvarjali z visoko inflacijo, z vsem večjim padanjem standarda zaposlenih, s stalnimi zakonskimi spremembami, z administrativnim urejanjem cenovnih razmerij, z veliko obremenitvijo gospodarstva, kar je vse imelo za posledico vse večjo ogroženost zaposlenih v podjetju.« Prav izredno nizki osebni dohodki, s katerimi se srečujemo v našem podjetju in ki so bili predmet obravnave in zavzemanja številka ena, so tudi pri nas preraščali v vse večja nezadovoljstva, ki so se izkazovala v obliki vse pogostejših prekinitev dela v posameznih poslovnih enotah ali obratih. Prav to je tisto področje, ki bo tudi v bodoče osrednji predmet obravnave in pogajanj sindikata z vodstvom podjetja. Naše stališče je jasno, ne bomo odstopili od dosedaj predpisanega najnižjega osebnega dohodka in prav tako jutri ne od najnižje tarifne postavke vrednosti živega dela, opredeljenega v kolektivni oziroma panožni pogodbi. Zavedamo se, da to ni plača delavca in da jo bo v izredno težki situaciji težko tudi doseči, vendar je naša zahteva v imenu delavcev, da se za njo dosledno borimo. Ne bomo odstopili od izenačitve pogojev zaposlenih v podjetju, ne glede, od kod prihajajo in v katerem delu podjetja opravljajo svoje delo. Tržno gospodarjenje zahteva drugačen odnos do dela tako v sindikatu kot v stroki, zato bo potrebno hitrejše prilagajanje organizacije in vodenja podjetja času in prostoru. Možno je, da se bomo tudi pri nas srečali z različnimi viški in zato sindikat zahteva, da stroka podvzame takšne ukrepe, da noben delavec Ingrada jutri ne more ostati brez dela; če pa bi do tega prišlo, pa je stališče sindikata jasno, da tisti, ki bi podjetje zapeljali, nimajo pravice odpustiti nobenega delavca. Poseben problem v podjetju in sindikatu po oceni predsednika in tudi drugih razpravljalcev so področja informiranosti, izobraževanja, strokovnosti, režije, zaposlovanje privatnikov, odgovornosti in vodenja v širšem pomenu besede, na vseh nivojih. To je samo nekaj iztočnic iz uvodnega referata predsednika sindikata in posameznih razpravljalcev, ki pa svojo realnost dobivajo v kolektivnih pogodbah, ki bbdo podlaga za pogajanja sindikata in na drugi strani obveza vodstva do upoštevanja minimumov. Prisotni so mišljenja, da prav področje kolektivnih pogodb z enim dokumentom in na enem mestu urejuje dosedaj dokaj nejasno in razdrobljeno zakonsko določanje pravic in obveznosti delavca ter da delavca postavlja v drugačen, realnejši položaj napram delodajalcu, da pa delodajalca postavlja v izredno težek položaj napram situaciji, v kateri se gospodarstvo nahaja ali drugače, treba je pričakovati v pogajanjih velike napore ene in druge stranke za realizacijo minimuma kolektivnih pogodb. Franc RAMŠAK: ne mislimo se pogajali o stvareh, ki delavcu že pripadajo ... Slavko VALE: lastnina mora dobiti ime in priimek ... i imm Jože MEŠL: znanje in redno izobraževanje morata postati pogoj... Svobodni Sindikati Ir Slovenije Občni zbor je sprejel programsko usmeritev zastavljenih ciljev Svobodnih Sindikatov Slovenije (o teh bomo spregovorili podrobneje v prihodnji številki), novo shemo organiziranosti sindikata podjetja, sprejel sklep o profesionalizaciji pred- M ( Franc BERGINC: potrebna bo nova vloga vodenja skozi rezultate gospodarjenja... sednika sindikata podjetja in kot posebnost ponuja včlanitev v naš sindikat tudi vsem direktorjem in delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Na koncu so delegati izvolili 32 članski izvršni in nadzorni odbor konference sindikata, ni pa bilo kandidata za novega predsednika, zato je občni zbor po daljši razpravi podaljšal opravljanje te dolžnosti dosedanjemu predsedniku sindikata podjetja, Francu Ramšaku. Poslovno stavbo Kovinotehne je Ingrad »oblekel« z moderno fasado. Reportaža z občnega zbora po zamisli Franca Ramšaka Sindikat in kolektivna pogodba Sprejemam statut in program sindikata, v katerega se včlanjujem, in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Končno prihaja tako pričakovani dokument, ki bo nadomestil vse dosedanje splošne akte, ki so tako ali drugače odrejali pravice in obveznosti delavcev v podjetjih, to je kolektivna pogodba. Gre za dokument, ki bo obvezujoč za vse zaposlene v slovenskem prostoru, tudi v našem podjetju in je praktično orodje sindikata v borbi za pravice naših delavcev. V njem bodo opredeljeni minimumi, izpod katerega ne bo možno urejati nobenih stvari in izpod teh minimumov se v našem sindikatu tudi ne mislimo pogajati. Lahko rečemo, da gre za zakon, nad katerim bo svojo nadzorno vlogo imel tudi sindikat. Čeprav šele prihaja do podpisa generalne kolektivne pogodbe z Gospodarsko zbornico, ki je osnova za izdelavo panožnih oziroma branžnih kolektivnih pogodb, v katerih pa bodo opredeljena razmerja v ugodnejšem razponu kot to predpisuje generalna pogodba. Vsebina generalne kolektivne pogodbe sestoji iz Obligacijskega dela, v katerem naj ne bi bilo več spornih točk med Sindikati in Gospodarsko zbornico in drugega Normativnega dela kolektivne pogodbe, kjer se opredeljujejo tale področja: razvrstitev del (gre za deset temeljnih skupin), pogoji za sklenitev delovnega razmerja, poskusno delo, razporejanje delavcev, delovni čas, letni dopust, razporejanje delavcev - invalidov in delavcev z omejeno delovno zmožnostjo, odpovedni rok, izobraževanje, obveščanje, pogoji za delo sindikata in njegova zaščita. V nadaljevanju pa generalna kolektivna pogodba obravnava področje osebnih dohodkov, dodatkov, nadomestil osebnih dohodkov in stroškov. Morda nekaj posebnosti glede na to, da bomo konkretneje spregovorili o vsebini in minimumih takoj, ko bo podpisana ta pogodba in pripravljena panožna kolektivna pogodba. Poznamo generalno koletkiv-no pogodbo, panožno kolektivno pogodbo in podjetniško ko- letkivno pogodbo. Gre za prizadevanja po skrajšanem delovnem času (40 urni tednik) ob ekonomski upravičenosti oziroma argumentih, določanje letnega dopusta (20 dni) na efektivne delovne dni in ne na ure in brez delovnih sobot, o odsotnosti z nadomestili, o organih, ki naj odločajo o obveznostih, o prizadevanjih, da odpuščanje ne more biti izključno v pristojnosti poslovodnih organov ali njim pooblaščenih delavcev, o presežnih delavcih, o najnižji vrednosti živega dela - tarifni postavki, ki bi naj bila za najpreprostejše delo 600 DEM preračunane dinarske protivrednosti, kar pa še vedno ni plača, določitev delovnih skupin in razmerij, ki bodo v panožni kolektivni pogodbi višji, kot so opredeljeni v generalni kolektivni pogodbi, tu je razmerje 1:3,2, področje dodatkov, kot so delovni pogoji, stalnost ..., določitev najnižjega procenta na pogoje (3 %), delovno uspešnost bo opredeljevala panožna kolektivna pogodba, da je trinajsta plača regres in da predstavlja štirinajsta plača dobiček, povračilo materialnih stroškov, kot so regres za prehrano, prevoz na delo in z dela, terenski dodatek, ki dobiva jasno definicijo in pripada samo delavcem, ki bivajo in delajo na terenu in se dnevno ne vračajo v kraj bivanja. Kolektivna pogodba tudi opredeljuje področje obveščanja, upravljanja (delavski svet) in sindikata, katerega je potrebno obveščati o vseh stvareh, ki vplivajo na položaj delavca, za prizadevanja sestankovanja izven delovnega časa ob plačani prisotnosti in ne nazadnje o plačilu sindikalnega zaupnika -predsednika (predlaga se najmanj toliko ur, kot je število zaposlenih delavcev v podjetju). Prav tako je sindikalnemu delavcu zagotovljena imuniteta v času opravljanja sindikalnega dela in tudi dve leti potem, kar pomeni, da ga v času opravljanja sindikalnih dolžnosti in tudi po njem ni možno klicati na odgovornost ali ga postavljati v manj ugoden položaj. Vlado PODGORŠEK: tudi v tržnem gospodarstvu mora imeti informiranje in komuniciranje vidno mesto ... ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Prvi kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je bil 6. in 7. aprila 1990 v Ljubljani, je po sprejemu programskih dokumentov in statuta sprejel poseben sklep, da sindikati dejavnosti in druge oblike organiziranja vsem dosedanjim članom ZSS in drugim zaposlenim takoj ponudijo pristopne izjave za prostovoljno vključitev v sindikat dejavnosti in s tem v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. IZJAVA Podpisani(a) ...................................... rojenjaj .......................................... zaposlen (aj v .................................... (Ime In kraj podjetja, organizacije, ustanove) izjavljam, da želim (pjostati članjlca) sindikata: delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Janko GOLOB: kolektivne pogodbe - ... boljši rezultati gospodarjenja, razbremenitev gospodarstva... Štefan FLIS: kje Iskati odgovornost za nedoseganje zastavljenih ciljev vodenja ... Delovno predsedstvo občnega zbora: Štefka Rošer, Darko Krušič, Janez Šporar in Zdenka Skakič. Mirko GOZDNIKAR (Obč. sind. svet): poslovodenje bo moralo vzeti sindikat kot enakopravnega partnerja in biti strpnejše do naše vloge ... dne Podpis Stanovanjski blok v Žalcu gradimo po tehnologiji tunelskih opažev Outinord. Adolfu Kregarju v spomin Vse nas je pretresla vest, da našega sodelavca in prijatelja Dolfija ni več. Nenadna smrt ga je strgala iz našega malega kolektiva, iz sredine, ki ji je z vsem srcem pripadal. Prizadetost in trpko žalost je bilo občutiti na obrazih vseh, ki smo ga pospremili na zadnjo pot na celjskem pokopališču. Dolfi je kot mlad fant prišel leta 1956 v uk za mizarja pri tedanjem gradbenem podjetju Beton v Celju in z uspehom opravil preizkušnjo za pomočnika te stroke v letu 1959. Velika želja po znanju ga je tokrat mu je kolektiv izkazal gnala naprej. Vpisal se je na zaupanje in ga izvoli v razne tehnično lesarsko šoto in jo samoupravne organe v pod-uspešno končal 1969. leta. jetju. Uspešno nas je zastopal Pridobljeno znanje je s pri- tudi v Združenju lesarjev redom uporabljal pri nalogah, publike Slovenije, ki mu jih je vodstvo podjetja. Za Dolfijem je v naših vr- Qb Atomski vasi v Podčetrtku zaključujemo z gradnjo objektov »bazenskega kompleksa«. videč njegove sposobnosti, stah ostala velika praznina, zaupalo. Tako je kmalu po- ki jo bomo težko nadomestili, stal obratovodja v zaključnih Njegov lik strokovnjaka in Predčasna: delih in bil nazadnje zado- človeka pa nam bo ostal v Ižen za komercialo v PE Lesni trajnem spominu, obrati na Gomllskem. Nema- Rafko Funkl Kadrovske vesti Celje 34 let in 7 mesecev, VORAČEK Peter, rojen nnDrrvtRK- stalno bivališče: Arclin 7/a 26. 5. 1933, zidar iz PE GO or i 1 o-m Stl® 63211 Škofja vas. Slovenske Konjice, delo je kovrnSib deSidmi«: , SfJARIČ Stela-, zdruieval v G[P .INGRAD. val v GIP »INGRAD. C=li= fa ^PE 'GO S tbl; Slno bivSlie: Vrtov^pri K6 vVn nimtSeoCQeVnnvAm združeval v GIP »INGRAD« Slov. Konjicah 4, 62316 Zg. hVad7 fi-innn rAlt Celje 36 let in 9 mesecev, Ložnica. W-ad 4 stalno bivališče: Dobojska TURSUNOVIČ Hasan, . , » , rip INGRAD 1 1935^aLrDPPFdČOLhib' 24, 63000 Celje. rojen 23. 5.1935, tesar iz PE V prvem tnmeseč]u smo združeval v GIP »INGRAD« 1.1935, zidar iz PE GO Ljub- DROBIŠ Ivan rojen 18.11. GO Ljubljana, delo je zdru- kadrovali 31 delavcev V is- Celje 29 let in 4 mesece, stal- l,ana,delo je združeval v GIP ^ gradbeni del0vodja iz ževal v GIP »INGRAD« Celem času jih je odšlo 126. no bivališče: selo Soko 55, »INGRAD« Celje 35 let in 3 pE GCfCelje delo je združe- lje 16 let in 10 mesecev, stal-Na Poljskem je 62 delav- 75320 Gračanica. mesece, stalno bivališče. Trg „r.ID.Tvr.DAn.rdio ™ Rmii^ani A7 cev, v ABU DHABIJU pa 10. POLENŠEK Vera, rojena Prekomorskih brigad 10, 25. 2. 1933, kuharica iz PE 61107 Ljubljana. bivališče- Na Družbeni standard, delo je KRNJAVŠEK Ivan, rojen R„nnn r združevala v GIP »ING- 8. 12. 1934, strojnik iz PE DJUUU ueije. RAD« Celje 18 let in 6 mese- IGM Medlog, delo je združe-BARBER Franc, rojen 30. cev, stalno bivališče: Stopče val v GIP »INGRAD« Celje 6. 1941, vodja del. naselja v 7, 63230 Šentjur pri Celju. 27 let in 9 mesecev, stalno PE GO Ljubljana, delo je ŽABERL Ivan, rojen 15. bivališče: Frankolovo 12, UPOKOJILI SO SE Starostno: val v GIP »INGRAD« Celje no bivališče: Bmjičani 47, 35 let in 8 mesecev, stalno 75350 Srebrenik. Rebru 6/a, UMRLA STA: združeval v GIP »INGRAD« 12. 1930, skladiščnik iz PE 63213 Frankolovo. KREGAR Adolf, rojen 12. Invalidska: 11.1941, vodja komerciale iz GOLOBIČ Franc, rojen 3. PE Lesni obrati, delo je zdru-1. 1934, delavec iz PE GO ževal v GIP »INGRAD« Ce-Ljubljana, delo je združeval }le ® mesecev umrl zoruzevdl V Vjir »lINOIVrtU« le. 1-2.7V, onaamoviiin. - --------- —I >----------------- ~ Q 1 1 QQO Celje 40 let in 1 mesec, stal- GO Celje, delo je združeval NOVAK Jože, rojen 19. 2. v GIP »INGRAD« Celje 30 )e f bivališče: Bratovševa v GIP »INGRAD« Celje 40 1933, operativni kontrolor iz let in 5 mesecev, stalno biva- ŽNIDAREC Dragutin, ro- Hšb 1S52 HH! nizacija, delo je združeval v GIP »INGRAD« Celje 33 let in 3 mesece, stalno bivališče: Ob odhodll V pokoj Spodnja cesta 13, 63250 Ro- gaška Slatina. Petek, pa še trinajstega. Za KITAK Jožef, rojen 27. 2. Pavlo Guček bi bil 13. april 1930, voznik iz PE Mehani- lahko srečen dan, saj ji je bil zacija, delo je združeval v to zadnji delovni dan. Pa GIP »INGRAD Celje 25 let, vendar sem opazil rosne oči, stalno bivališče: Rogatec ko sva se ta dan pogovarjala 197, 63252 Rogatec. o 19 letih službovanja pri In- KRESNIK Martin, rojen gradu, o slovesu iz kolekti-11. 3. 1930, zidar iz PE GO va, katerega je vzljubila, a Celje, delo je združeval v tudi sodelavci so jo imeli GIP »INGRAD« Celje 29 let radi. Zaradi njene marljivos-in 4 mesece, stalno bivališče: ti, zaradi dobrovoljnosti in Lindek 11, 63213 Frankolo- vedrega razpoloženja, ki ga vo. je sejala često že navsezgo- LOVRIČ Vlado, rojen 11. daj. 3.1930, zidar iz PE GO Celje, Pavla Guček odhaja v za- delo je združeval v GIP »IN- služen pokoj. Zdravje jo še na, delo je združeval v GIP »INGRAD« Celje 30 let in 3 mesece, stalno bivališče: Kapici 60, 77226 Čoraliči. KOVAČ Alojz, rojen 10. 1990. M. L. ZAHVALA Ob nenadni Izgubi ljubega 6.1931, tesar iz PE GO Celje, moja §n očeta Adolfa KRE-delo je združeval v GIP »IN- GARJA se lskre„0 zahvalju-GRAD« Celje 26 let in 4 me- jeva sodelavcem podjetja In-sece, stalno bivališče. Tehar- qrada jn Lesnih obratov na je 20, 63221 Teharje. ŠTIMNIKAR Joža, rojena Gomllskem za izraze sožalja in razumevanja v najtežjih 26.3. 1940, se kr. sam. org. na trenutkih. Hvala za darovano PE GO Ljubljana, delo je združevala v GIP »ING- cvetje ter izkazano čast na . i—i /-» i ■ 1CI t • n njegovi zadnji poti. hvala go- RAD« Celje 15 let in 9 mese- vorn|itu za lepe poslovilne cev, stalno bivališče: Smrtnikova 3, 61117 Ljublja- na-Dravlje. ŠTOLEKAR Franc, rojen 27. 9. 1933, tesar iz PE GO besede. žena Milena in hči Petra ZAHVALA 5ESEE EŽSSk EHEH §E2|=! NURIČ Ibrahim, rojen 10. je skromna in delovna, sreč- smo prepričani in to ji iz srca no bivališče. Preloge pri Ko |e j„ spremstvo na njegovi zadnji 7. 1929, tesar iz PE GO Slo- na v družinskem krogu ob želimo sodelavci Družbene- njicah, 63210 Slovenske Ko- poti venske Konjice, delo je možu in dveh odraslih sino- ga standarda. njice. Sin Janez JUBILANTI SKUPNA DELOVNA DOBA 30 let CELJE: Ivan ŽUTIČ, Franc PLANKO ŠENTJUR: Anton ČUŠ, Peter NOVACKI, Alojz MAJER. LJUBLJANA: Milan BRKIČ, Anton VUGRAČ, Bečir BEČKANOVIČ, Slavko GAK, Lazar PAULOVIČ, Ahmet IMŠIROVIČ, Mate ZEKIČ, Jože CIBER, Franc KATEREN, Vahid LJUBI-JANKIČ. ROGAŠKA SLATINA: Alojz ARTIČ, Josip MOČNIK, Karlo PAULIČ. IGM MEDLOG: Anton SLAKAR. PO: Janez KUŽNER, Silvester OMERZEL, Ivan DEČMAN. MEHANIZACIJA: Ru- dolf HRIBAR, Milan DOLINŠEK, Stanislav JOŠT. STROKOVNE SLUŽBE: Terezija DRAME, Milan MARTINŠEK, Karl VIDALI. DRUŽBENI STANDARD: Stjepan SVEČAK. 20 let CELJE: Karol GORNIK, Abdulah HASIČ, Milorad GOGIČ, Omer ARNAUT, Branko SUBOTIČ. LAŠKO: Slobodan DU-RIČ, Devad ČOSIČ, Evgen MILANEZ, Osman BEČIROVIČ. ŠENTJUR: Danijel BELTRAM. ŽALEC: Robert ZOFFEL. LJUBLJANA: Husnija KUSTOVlC ROG. SLATINA: Vladimir KORAŽIJA, Ciril LJUBIČ, Franc OGRIZEK. IGM MEDLOG: Milorad MIHAUČIČ, Janko PALIR, Milan ŠKALIČKI. PO: Stane TURŠČAK. LO: Marija PODBREGAR. MEHANIZACIJA: Ivan APOTEKAR, Jože BOBNIČ, Silvester ČOKLC, Karl OCVIRK, Marjan STOŽIR. STROKOVNE SLUŽBE: Rudolf KOTNIK. TEHNOLOŠKA OPREMA: Marko ROJŠEK. DRUŽBENI STANDARD: Ljuba JURAS. 10 let CELJE: Gostimir CVIJANOVIČ. LAŠKO: Faruk KALESIČ, Anton PEJIČ, Stipo MLADIČ. SLOV. KONJICE: Bojan PAJEK. LJUBLJANA: Predrag ZAGOVIČ. 1990 ROG. SLATINA: Stjepan LEUŠTEK, Branko PAPEŠ, Dominik KRSNIK, Josip GOLUBIČ. IGM: Sead HAJRLAHO-VIČ, Omer OMADIČ, Tomislav PAVLOVIČ, Miroslav RAKANOVIČ. PO: Rajko BENDRA, Ve-linka VUKOVIČ. STROK. SLUŽBE: Mara MITROVIČ. INGRADOVA DELOVNA DOBA 35 let SLOV. KONJICE: Hildegarda KOVAČ. LJUBLJANA: Jože TRONTELJ. IGM MEDLOG: Karel ŽE-ROVNIK. LO: Vinko HINDEL, Jože ŠALAMON. MEHANIZACIJA: Alojz VERBOVŠEK. Mustafa MUSTAFIČ, Hasan RAMIČ. LAŠKO: Antun DURKAS, Alija ŠAKUŠIČ, Rasim ŠA-KUŠIČ, Frano KLARIČ. ŠENTJUR: Rajko BEKIČ, Muhibija AHMIČ, Nenad NIKOLIČ. ŽALEC: Nedo DŽINIČ, Peter OREHOV. LJUBLJANA: Mato BA-RIŠIČ, Šaban MURIČ, Ram-zo VELIČ, Dragoljub GRA-NULA, Halim TURKEŠ, Ju-suf MUJAKOVIČ, Munib SAMARDŽIČ. ROG. SLATINA: Rafael TAJNKO, Anton SKAZA, Marko PŠUA, Drago SIMIČ. IGM: Dušan JELENČIČ. PO: Dragutin FIKET, Konrad VIDENŠEK. MEHANIZACIJA: Dragi-ša ČIRIČ, Sonja REMUS, Janez BREČKO, Osman MEMČIČ. PROJ. BIRO: Alojzija KOLŠEK, Vlasta ŠUPEK. STROKOVNE SLUŽBE: Alojzija MRAVLJAK, Anton POŽENEL, Srečko PI-ŠORN. DRUŽBENI STANDARD: Miladin MOČIČ. 10 let CELJE: Milutin MAKSIMOVIČ. LAŠKO: Petek OSTIČ. SLOV. KONJICE: Konrad MUMEU. ŽALEC: Marija KUKEC. LJUBLJANA: Ramo VELIČ. IGM: Daniel ZLATEČAN, Marjan ŠAFARIČ, Martin OGLAJNER. PO: Vinko MARINOVIČ. STROKOVNE SLUŽBE: Svetlana PODGORŠEK, Maks AŠIČ. 12. Kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije Letošnje kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije bo v Ajdovščini od 14.-18. maja. Organizacijo srečanja je prevzelo SGP Primorje. Iz Ingrada bodo sodelovali na likovnem področju slikarji Dušan POROPAT, Branko HORVAT, Franc KLEMEN in Zvonko MEDVED, katerih dela smo imeli priliko večkrat videti tudi na naših razstavah. Na fotografski razstavi bo sodeloval Vili ŠUSTER, seveda pa bodo tudi na tem srečanju nastopili naši pevci, lahko rečemo že nepogrešljivi kvartet Ingrad. Metka Glančnik »Ingradovci« odhajajo v pokoj 30 let LJUBLJANA: Andrej VUČKO. 25 let CELJE: Ivan KOTNIK, Jakob STAGOJ, Štefan TURK. SLOV. KONJICE: Anton GRAJŽL. LAŠKO: Vladimir STAN-ČIN. LJUBLJANA: Mujaga SAMARDŽIČ, Nikola ALEKSIČ. ROG. SLATINA: Ivan ZAKOŠEK, Rudolf PAVLIČ. IGM: Janez ANDRINEK, Stjepan ŠUMIGA. PO: Oto OJSTERŠEK, Frnac SIVKA. MEHANIZACIJA: Karl ROM. STROKOVNE SLUŽBE: Karl JANKOVIČ. 20 let ŠENTJUR: Mirko IVANOVIČ, Dordo NIKOLIČ. ŽALEC: Alija ČERKEZO-VIČ, Franc ALBIJANI, Janez PEČNIK, Andrija KA-NJIR. ROG. SLATINA: Martin NOVAK, Dragutin ŠUMAK, Branko SINKO, Jožef POLAJŽER, Dragutin PETAK. LO: Emil PINTER MEHANIZACIJA: Hasib MUHEDINOVIČ PROJ. BIRO: Anica KO-SABER. 15 let CELJE: Milivoj BOŽA-NOVIČ, Stipan JAKEŠE-VIČ, Izidor SEDLANIČ, V zadnjem času nas kar zapovrstjo zapuščajo sodelavci, ki so ustvarjali zgodo- Jože NOVAK je bil pri Ingradu od začetka, od leta 1966 pa tehnični preglednik vozil, ko se je z zakonom uvedlo to delovno mesto. Takrat smo imeli od 25 do 30 tovornih vozil, ki jih je bilo treba dnevno pregledati. Kasneje se je ta obveza prenesla na posamezne voznike, Jože pa je v Mehanizaciji opravljal mesečne tehnične preglede za vsa vozila v Ingradu, okoli 100 tovornih vozil z nosilnostjo nad 5 ton, če prištejemo še kombije in osebna vozila pa preko 200 vozil. Še posebej se spominja priprav za celjsko parado mehanizacije, veliko zagnanosti in veliko prostovoljnih ur je bilo treba, da je prireditev uspela. Zdaj, ko se je upokojil, ima dovolj časa za družino in dom v Arclinu, še vedno pa je član Združenja šoferjev in avtomehanikov, kjer sodeluje že 30 let. vino Ingrada, saj so bili v kolektivu že ob ustanovitvi, odnosno so delali pri tistih Vlado RAJH nam je po telefonu povedal, da so leta 1958 priprave za združitev petih celjskih gradbenih kolektivov, to je Betona, Graditelja, Savinjgrada, Cement-nin in Stavbenika, bile dolgotrajne, saj so se nekateri vodilni obnašali dokaj mlačno, zlasti iz dveh manjših podjetij. No, Ingrad je bil 1. januarja 1959 ustanovljen in Vlado je bil izvoljen za prvega predsednika delavskega sveta. Spominja se, da so še istega leta organizirali spoznavni izlet celotnega kolektiva v Mozirje, kjer so se delavci med seboj pobliže seznanjali in snovali skupno prihodnost. Vlado je v tistih prvih letih Ingrada opravljal še nekatere pomembne funkcije, kasneje pa se posvetil delovnemu mestu, vodji strojnega parka. Veseli smo, da še naprej redno vzdržuje pristne stike s sodelavci. podjetjih, ki so se združila v Ingrad. Vprašali smo jih, česa se posebej spomnejo. Ivan CAFUTA je že od leta 1956 brez levega predela pljuč, a vendar je prebrodil skoraj vso delovno dobo s to hibo, zdaj pa se je odločil za predčasno upokojitev. Burna so bila vsa ta leta, bili so ugodni pa spet hudi časi za gradbenike, pravi Ivan. Rad se spominja obdobja udarniškega dela, ko so zgradili naše samske domove, še posebno lepe spomine pa ima na udejstvovanje v strelski družini Ingrad, ko so trenirali na Gričku, tekmovali pa po raznih tovarnah in prirejali medklubska srečanja. In kaj bo počenjal zdaj? Namesto telefonske slušalke bo zdaj češče vzel v roke motiko, saj je na vrtu vedno kaj za postoriti. Ima pa še en hobi, rad izdeluje okrasne šatulje iz raznih razglednic. Želimo mu, da bi še dolgo z dobro voljo reševal vse, kol je to do sedaj. Ideja '90 Z rezultati razvojno-razis-kovalne in inovacijske dejavnosti smo sodelovali na četrtem sejmu IDEJA 90 v Celju, v času od 10. 4. do 13. 4. 1990. Predstavili smo del proizvodnega programa PE LO Gomilsko, PE Mehanizacija, PE Proizvodni obrati in PE IGM Medlog. Razstavljeni eksponati so pri obiskovalcih pritegnili veliko pozornost, še posebej PRILAGODLJIVE STOPNI- CE, katere so uporabne predvsem tam, kjer smo na tesnem s prostorom. Odlikuje jih enostavna in hitra montaža in možnost nastavitve ukrivljenosti stopnišč-ne rame. Program lesnih I nosilcev »LINO« vzbuja sicer zani- manje, vendar pa obiskovalci z dvomom gledajo na primerjavo s klasičnimi lesenimi nosilci. Iz programa betonskih izdelkov smo predstavili betonska okna, betonske cevi z oglavkom in tesnilom, vrtne poti in cvetlično korito. Na osnovi razgovorov z obiskovalci, širša javnost premalo pozna našo ponudbo beton- skih izdelkov, saj so bila pogosta vprašanja: »Kaj tudi to vi delate?« Predstavitev kleparskih izdelkov kot so žlebovi, obrobe in kljuke je temeljila na kvaliteti izdelkov, pridobljeni z orodji za izdelavo le-teh, ki so plod inovacijske dejavnosti. Dušan Petan Prvorazredni ljudje privabljajo prvorazredne ljudi Drugorazredni ljudje privabljajo tretjerazredne ljudi. Zelo pomemben vir novih kadrov je prav gotovo štipendijska politika. V zadnjem letu smo jo v našem podjetju nekoliko zajezili, vendar še nismo dosledni. Še vedno ne ločimo kadrovskih od socialnih štipendij. Odločiti se bo treba ali bomo štipendirali le najboljše in s tem dosegli tudi kvaliteto in če bomo v teh spremenjenih pogojih gospodarjenja še os- nlimiu! CilASILO NCiRA ŽENJKA 0BL£lcA ZA t>OMA RECRETR- CjMJA f’Ml)A7A orriA-VI LO NOTRANJ- ŠČINA ?o2f- LiFNJE »MIVA Kol£ P»LT 0MLAC6N šriop SlAIMč UMMA- t\jec m 111111 ir GLASILO INGILAfr llllll ZLOM KOSTI REV K A NOVA; KOVIC REKA V »OSNI PARTIZAN'