^Ttffiooo ait^fawy M lUlflli'll mm IL mM J; f» I mm Jk . w flar^—I* R\l £I1> , www. «nenc»n wipitit, rureign » ■ ^^ HS —r"— M ■ ■■ ■ mBB JrB ■ ■ ■ ™ « m ^n ) man POCKUM IMUrfAIU> I i In Uniuufl Mb H ■■ ■ W ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ VB M ■ _ r ] « lll| W m» ■■ ■ B Mllilllii M II Im jI lili smtmn. f VW1 A AllIVl UAH }* ____, I' ■ ■ [ [ —- -If NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. f ■ _ " " ' - 1 " NO. 30. CLEVELAND, OHIO. FRIDAY, MARCH io. 19x6. 1 ' LEPO IX. — VOL, IX. 1 1 Mestne novice. f j Clevelandski Čehi dolžijo av-mt atrijskega poslanika, da podkupuje češke liste, ki so proti Avstriji. j 1—>V sredo zvečer se je vršilo javno zborovanj« cleve-landskih Čehov v češlki narodni dvorani, pri katerem zborovanju so bili navzoči vsi češki uredniki tuikaljšnih čeških listov ter množica, ki, je brojila do 3000 ljudi j. Urednik Josip Mar-tinelk od "Americke Delniške Lisity" je prinesel dokaze, da je avstrijski začasni poslanik v v Washingtonu, baron Zwiedi-nek, podkupil neki češki list v Chitagi, kateri je bil ves čas proti Avstriji, naenkrat pa je začel pisati za Avstrijo. Dasi so vsi Čehi takoj Opustili ta list, ker so Čehi enoglasno mnenja, da je pravica na strani zaveznikov in da se Čehi morajo re-šjAi avstrijskega jarma, pa list Vseeno ddbro shaja, ker dobiva Jogiromno podporo od avstrijske I j -vlade. Olevelandska narodna / češka zveza bo vse to preiskala L in uvedla »tožbo proti avstrij-Rr skemu poslaniku^ Avstrijski ■poslanik Zwiedinek, katerega f je ameriška vlada že (paricrat ■ hotela pognati iz deželov je ba-'' je aktiven v podkupovanju listov. Ta baron Zwiedinek je 10. novembra U91S pod uradno številko 3736-11 ndkaj se smuka! tudi okoli našega lista, in njegovo zadevo ima v rokah skrivna policija Z. tDt potem ko je bil bivši avstrijski konzul Goričar obveščen o tem. —Vsi tajniki, katerih društ-| va so ^volila delegate za konvencijo Narodnega Doma, ki se vrši v sredo, 15. marca ob pol osmi uri zvečer v Grdinovi dvorani, so še enkrat prošehi, da nemudoma spor oče začasnemu tajniku za Narodni Dom, Fr. jtuttka, 5523 Carry ave. kdo je /delegat njih društva in koliko /delnic je društvo vzelo. Kajti / vsak delegat se- bo morail ska-/ zati, da je v resnici opravičen J zastopati svoje društvo, in nje-f| govo izkazilo bo tajnikovo najt znanilo na Pripravljalni odbor. Kateri društveni tajnik torej ne naznani imena delegatov * začasnemu taJjniku (Pripravljalnega odbora, bodejo imeli' delegate dotičnega društva sitnosti. Tajniki prizadetih društev naj" torej »blagohotno to upoštevajo. .—.Dr. Jogoslovanski Sokol je sklenilo pri svoji seji 1. marca vzeti 10 delnic za Narodni Dom. Društvo je še mlado, pa lqpo napreduje, dokaz da so * vzeli v primeru števila članstva dovolj delnic. — Dr. Loška Do-' lina je vzelo 5 delnic ta. Narod' ni 'pom. Czst društvu! —Dtr. Slovenija, najstarejše sk>ven- • • sko Clevelandsko podporno dru- štvo je vzelo 25 delnic za Na-rodni Dom. Živeli člani Slovenije! Potom privatnih potov, od strani "posameznikov je dosedaj podpisanih ie nad 150 delnic, in pričakuje se večjega podpisovanja po konventaji društev. Vsega s&upaj je okro-/ glo dosedaj podpisanih 600 del-/ nic po $10. Naravnost prese-j netljiv začetek, ki je v največji j iponos clevelandskim SloVen-f cem. Minogo društev ima Še v nedeljo seje, in tudi od teh se pričakuje, da se pridružijo zavednim društvom, ki so že storila svojo nalogo. —Vodstvo mestne uipfave je vsem mestnim uradnikom absolutno prepovedalo piti o-pojne pijače med delom. Mest- ni uradniki so imeli navado smukniti od časa do časa iz u-rada in preko oeste, da "enega udušijo". V bodoče je to popolnoma prepovedano, ker mesto dobro plača uradnike in delajo ' samo osem ur na dan, pa morajo ves ta čas posvetiti delu. —Direktor javnih del Bernstein, se je izjavil, da dečki, ki prižigajo iplinove svetilke po mestu pobijejo na leto kakih 10.000 svetilk. V četrtek jih }e poklical pred sebe in jim naro- 1 čil naj bolj pazijo. M'esto mo- r ra plačati $6500 na leto za po- t bite svetilke. j —John 'Novak, o katerem c smo že zadnjič poročali, da je | zadušil otroka, ko je prišel zve- s čer pijan domotv in se vlegel v na postelj, .kjer je spal otrok, j je bil obtožen uboja prve vrste r in postavljen pod »varščino $2500. r —»Cleveland dobi boljšo vo- > do na 'Labor day ali delavski j praznik v septembru. Tedaj bo ^ odprta .nova filtracijs^a posta- r ja za vodo. Dosedaj imamo v Clevelandu tako pitno vodtj, da morajo v njo ulivati klorin, > da je vžitna. 7 —iDečki, stari '17, 18, 19 let, j, imajo navado, da zvečer po s gledališčih s premikajočimi sli- £ kami nadlegujejo gledalce in r delajo nemire ter surovo po- j stopajo z navzočimi. Sodnik j Sifbert je v četrtek kaznoval r Mike Vargo, 3417 'Lakeside r ave. z $10 kazni in stroški, ker > se je nespodobno obnašal v \ Columbia gledališču. In prihod- ^ njič bo šel fant v krtačnico, če t se ne bo poboljša*, je dejal sod* f nik. ' t t —Policija je v 23 dnevih za- j prla 412 oseb, moških in žensk, c katere je dobila v nemoralnih t hišah. e —tLouis Bianchetti, morilec r lepe Dolores Evans, krftero je , zadavil 12. jan. v Perry hote- ,r lu je bil v sredo odpeljan v Co- t tlumbus, da t&m prestoji svojo s kazen. IX'ekateri angleški časo- c pisi so poročali, da je bil šerif, s ki je pripeljal Bianchettija v c Columbus, tam napaden od Ita- t lijanov, ki so sikušali iztrgali r Biancliettrja rokam pravice, to- r da pozneje se je skazalo, da Je K vse skupaj izmišljotina. Bian- r chetti je sedaj v državnem za- j, po poznan po št. 443196. Naj- j manj eno leto mora biti tam, r in če se bo dobro obnašal, bo r potem prost. j —Martin UUrnan iz E^ 55th i St. kjer ima saloon, je »bil te- t kom par dnij dvakrat oropan i na uliti. Zadnjega roparja so s dobili. tJllman se je izjavil, da 1 odsedaj naprej ne bo nosil ni- z česar več pri sebi, kadar bo na l cesti, razven tiketov za karo in t še te bo imel v skrivnem žepu. i —Jaiko važno razsodbo je iz- ^ dal generalni državni pravnik ] države Ohio za gostilničarje. J Licenca, (katero ima gostilni- 1 čar, je njegova osebna lastnina, ^ in mu jo njegovi dolžniki ne J ne smejo vzeti; da se s prodajo licence poplačajo morebitni r dolgovi. Licenca gostilničarja j je ravno tako kotlicenta zdiav- J nika ali licenca za poroko, in J dokler gostilničar živi in se ravna po državnih postavati, s mu nobena kompanija ali sploh nihče drugi ne more vzeti H- s cenco na račun dolgov, ki jih s ima gostilničar. To je jako važ- 1 na razsodba za gostilničarje. ( —pMestno elektrarno hočejo 1 povečati, in sicer bi veljalo to 1 prilbližno en milijon dolarjev. •Mesto potem pričakuje, da ima 1] dovolj elektrike, da "bi slednjo 1 prodajalo drtužfbi cestne želez- < nice, ki sedaj jemlje elektriko I od komipanije. Mesto la/hko ce- i neje prodaja elektriko, pa bi « vseeno imelo zraven še lepe j dobičke. S • rj^p ■ ■ m M " ■ "v' -."• :*V •• ■'■ ' " '©M^1 • Kapitalisti krivi. Poglavar jeklenega trusta, Elbert Gary in šest trustjov je obdolženih, da so zakrivili nemire v Youngstownu. „ Youngstown, 9. marca. Elbert H. Gary, predsednik jeklenega trusta, pet direktorjev trusta in pet drugih kompanij je bilo včeraj od velike porote obdolženih, da so oni krivi velikih nemirov v Youmgstownu s tem, da so ^elavcem pritrgo-vali (plačo in pustili živeti delavce v skrajno nečloveških razmerah. Obtežene so sledeče kompa-nije: Carnegie Steel Co. Youngstown Sheet & Tmbe Co Brier Steel Co. Republic Iron & Steel Co. in Youngstown I-ron & Steel Co. Te obtpžbe so posledica velikanskih ddavskih nemirov v Youngstownu, ki so se pričeli 7. januarija letos. Pri nemirih ki so nastali v Youngstownu, so bile štiri osebe ubite tekom boja med kompanijskimi stražniki in štrajfcarji, in škode se je naredilo za približno p°l milijona dolarjev, ko so razni elementi požigali in ropali posamezne hiše, pošto in gostilne. Velika porota je sedaj spoznala, da so edino kompanije odgovorne za vse te izgrede. Proti Elbert Gary, predsedniku je-ielenega trusta Je dvignjenih 62 obtožb, in za vsako obtožbo je Gary lahko kaznovai> z $50 do $5000 kazni ali za vsako ob-i tožbo zaprt od 6 mesecev do enega leta. Porotniki imajo v rokalh dobre dokaze, da je edino kompanija odgovorna za nemire, ker je takorekoč gojila te nemire pri delavcih v slepi strasti za večje dobičke s tem, da je delavce pri plačah nesramno izkoriščala. Pri veliki obravnavi, ki bo sledila obtožbi, bo prišlo vse na dan. Prvotno se je tudi trdilo, da so nemire povzročili agentje tujih vlad, ki so delavce nahujskali na požiig in rop, toda se je Izkazalo, da so delavci zaštra j kali in se dali zapeljati do nemirov edino radi skrajno obupnih razmer, ki so vladale pri kom-panijah. V poročilu, iki ga je izdala velika porota, se omenja tudi župan East Youngstowna in policijski načelnik, ker nista skoro ničesar naredila, da bi potlačila nemire, toda obdol-žena nista, da prideta pred sodbo. Zupan mesta East Youngstown je samo formalno ob dolžen, ker ni dal zapreti saloonov v mestu, tako da je imela množica čas se napiti, nakar je pijana razgrajala, ne da bi pomislila na posledice. Wadalje se v poročilu obsoja neki častnik' narodne »garde, ki je ob izbrta-hu nemirov vzel državno imu-nicijo, da je streljal na štraj-karje, in jasno je dokazano, da je streljal na štrajkarje, in jasno je dokazano, da so prvi streli padli iz pušk kompanijskih ■stražnikov. ' Ko se je vprašalo kompani-ste, kaj mislijo o obdolžitvi in sodnijslici obravnavi, ki bo naperjena proti njim, so se izjavili, da je vse zlagano, in da dalje ničesar ne vedo. Zvezina vlada je odredila preiskavo delavskih razmer v tovarnah Youngstowna. Elbert H. Gary, (predsednik jeklenega trusta, ki je glavni krivec žalostnih delavskih razmer v Youngs-towhtf, se je izjavil, ko je slišal, da je obtožen: 'Kompanija skrbi za delavce; Pravkar se je je v Youngstownu razdelilo $250.000 med delavci od čiste- $ ■* % Si" , h /i. i is-.. * " ., /; Skivno povelj?. Ameriška vlada bo vprašala angleško, kakšna povelja je izdala trgovskim par-nikom glede napada submarinov. Washington, 9, marca. Pasi je dal kongres predsedniku Wilsonu prosto roko, da vodi /pogajanja s tujezemskimi državami, vendar predsednik Wilson še ni odločen, kaj naj naredi v prepiru med Nemci in Angleži glede sufc>marinskih napadov. Nemški poslanik Bern-storff je predložil ameriški vladi skrivna povelja angleške vlade, v katerih poveljih se naroča kapitanom angleških trg. parni-kov naj oborožijo parnike s topovi in naj napadajo nemške submarine, kjerkoli morejo. KaJtor Mitro je predsednik pregledal nemške dokaze glede skrivnega angleškega povelja, je sklenil, da napiše noto Angliji, v kateri noti bo anglekšo vlado vprašal, ali je resnica, kar Nemci trdijo, nadalje zakaj Angleži trgovske parnike o1>orožurjerjo in kakšna povelja so dobili kapitani angleških trgovskih parnikov za slučaj napada od strani submarinov. Kakor hitro odgovori angleška vlada na noto predsednika Wilson a, 'bo predsednik Wilson odločil svoje nadaljue korake. Medtem pa bo poslal predsednik Wilson ostro ntfto Nemčiji glede torpediranja trgovskih parnikov, ki so oboroženi samo za ofbrambo in zavrnil bo vsako nemško ponudbo, da se spravi zadeva glede 'Lusitanije v red, dokler Nemčija ne obljubi, da ne bo torpedirala parnikov brez svarila, ki so oboroženi samo za obrambo. (Člani kongresa so včeraj trdili, da so bili poučeni od administrativnih uradnikov, da je ameriška vlada izdala skrivno povelje Amerikancem, ki se mudijo v Evropi, naj ne potujejo na pa rn iki h, ki so oboroženi. Govori se, da ameriška vlada ni »hotela, da bi se to povelje prineslo v javnost, prvič kfcr je predsednik proti takemu povelju, in drugič ker (bi začela Nemčija na debelo 'potapljati trgovske parnike, če bi se zaigotovilo, da se na njih ne nahajajo ameriški potniki. (Državni tajnik Lansing, ko so ga vprašali glede tega povelja ameriške vlade, naj Amerr-kanci ne (potujejo na oboroženih pamikih, je odločno zanikal, da je ameriška vlada sploh izjdala kako povelje, in da ameriška vlada sploh ne namerava kaj enatega naročiti državljanom. -Ce bi 'bomba udarila v ka-pitol, se kongresmani ne bi bolj prestrašili kot so se, ko se )e zvedelo, %da je ameriška vlada izdal^ tako svarilo. Pozneje pa je iz pisarne predsednika prišlo sporočilo, da so vse take govorice "hudobna izmišljotina." Senator Stone, ki je včeraj obiskal predsednika Wilsona, se je izjavil, da je predsednikova prva in zadnja želja, da se oihram mir v Zjed. državah, in da se ne povzroči vojna Govori se tudi, da je BTyanova stranka sedaj na strani predsednika. ga dobička kompanije. Dosedaj je darovala kompanija že nad en miKjon dolarjev delavcem. O ostali tožbi pa ničesar ne vem. Upati je, da oflbtožba ne bo ostala samo na papirju, ampak da te delavske pijavke pridejo gotovo pred sodnika in prejmejo občutno kazen. Villa v Ameriki. n- Meksikanski razbojnik Villa je pridrli v Zjed. drŽave in po-strelil v mestu Columbus 11 Amerikancev. Columbus, New 'Mexico 9. si marca. Bivši Meksikanski ge-:u neral, sedaj meksikanski raz-, di bojnik Villa, je pridrl s 400 a- svojimi banditi v ameriško me-[1- sto Columbus, New Mexioo, e- Iblizni meje; in postrelili enajst ti- ameriških državljanov. IMa lice a- mesta je ikmalu potem dospel n- oddelek ameriške konjenice, ki a- je pregnal Villo iz mesta. Pri a- preganjanju banditov je bilo 30 do 40 banditov ustreljenih, it- Trije ameriški vojaki so bili pri s tem ubiti in 4 ranjeni. Pravca-n_ ta bitka se je vnela na ulicalh o. mesta Columlbus, kjer so ame-e- riški vojaki s strojnimi puška-le mi napadli Villove bandite. a> Ameriške čete so pozneje pre-n_ gnale razbojnike iz mesta in 50 jih preganjale tri milje daleč 3( preko meje. To poročilo je po-a' trdil' general 'Pershing, ki za-C€ poveduje četam v okolici meja sta Columbus. Meksikanski banditi so porušili štiri večje a_ hrše v Columbusat Villovi razbojniki so se priplazili do me-e_ sta pod varstvom teme in so (a takoj začeli ipožrgati in. ropati >n P° mestu. Ko je o tem zve e. delo ameriško vojaštvo, je ta-d- kaj razpostavilo strojne puške li^ na primernih mestih in pregna-ih lo bandite. Villovi bandfiti sc a. se mudili že dva dnij pred mejo stom, ka'ke štiri milje oddalje-se ni, in ker je poveljujoči čast-je nik v Oolumbusu pričakoval u_ napada je naprosil za pomoč, n- V mestu Columbus se nahaja q- 900 ameriških konjenikov, ki imajo pri sebi 4 strojne puške. :r- d- Washington, 9. marca. N. D. Ja Baker je danes prisegel kot no-v- vi vojni tajnik Zjed. držav. Ob se uri, ko je prvič prišel v vojni u- uradi, je dobil takoj dovolj de-o- la, kajti napad na ameriške lca mesto od strani meksikanski'h o- ustašev mu je dal dovolj povo-iČ da, da je takoj posvetil vse 1U svoje moči delu. Okoli poldne e- je poveljujoči general na amc-p. riško-meksikanski meji sporo-se čil vojnemu tajniku, da so Mene ksiikanci napadli ameriško mesto Colunubus, ubili enajst ci-co vilistov, tri ameriške vojake in e- ranili 4. Nadalje poroča ge-n- neral Funston, da so Villovi e. banditje, ko so se priplazili v mesto zasegli 200 vojaških >h konj in jih odpeljali, e- New York, 9. marca. Theo ya dore Roosevelt se je danes iz-a_ javil potom svojih zastopni-a. kov, da on odklanja predsedmi->Ij ško kandidaturo na vsak način, je in da nima nobene želje zopel ja postati predsednik, pa ri„ Pariz, 9. marca. Brzojavka iz Lizbone, glavnega mesta tj_ Porugalske, naznanja, da sc a: bodejo prijateljske raizmere ia med Nemčijo in Portugalske na vsak način prekinile. Portu-se galska %vlada je že zavarovala jn svoje Obrežje napram mogočim 0_ napadom od strani nemških v>a suibmarinov. Svetilniki ob mor-s>kem dbrežjui so dobili povelj« pogasniti svoje luči. laj London, 9. marca. Ko so ru ad ske čete prikorakale v meste m. Erzerum pred tremi tedni, nisc ne dobile skoro nobenih Airmen-cev. Po natančni preiskavi s< bo je dognalo, da prebiva same ak še kakih 20 Armencev v mestu jo kjer je prej stanovalo do 4< ie- tisoč Armencev. Turki so vse kar je bilo armenskega poklali VOJSKA Z MEKSIKO. Washington, 10. marca. Zjed države odpošljejo kazensk< ekspedicijo v Meksiko s pove ljem, da vojaštvo zajame ban dita Villa, kjerkoli ga dobi. Vo jašWo je dobilo naročilo, na vjame bandita živega ali mrtve ga. Da prestopijo oborožen« čete Zjed. držav meksikansk< mejo, je resnica, in državn tajnik Lansing je že naznani generalu Carranzi, ki je začas ni predsednik Meksike, naj & nikar ne pritožuje, ker bodi vojaštvo Zjed. držav prestopil« meksikansko mejo. Sodi se, dj je bandit Villa nalašč napade Zjed. države, da spravi v zadre go Carranza s tem, da se mi upro vse meksikanske stranke če pride vojaštvo Zjed. drža' preko meje, V vojnem tajništ vu se je včeraj govorilo, da b< treba poslati najmanj 5001 mož preko meje. Poročila s< glase, da je en polk konjenic« že odrinil preko meje pod po veljstvom polkovnika Slocu ma. Francozi se umaknejo za dv milji. London, 9. marca. Boji naj večjega pomena so se iponovn-začeli med francosko in nem ško armado med Bethrncourl severo-zapadno od Verduna i med reko Mteuse do Douau monta, na kaki deset milj širc ki fronti. Nemci so prodrlr vče raj za dve milji daleč med frar coske pozicije in so se pomaik nili naprej na fronti, ki mei štiri milje. 'Iz Berolina se poroča, da s Nemci v bližini vasi Forges za jeli 58 francoskih častnikov i 3277 mož. Vasi Forges in Reg neville, nadalje hriibovje pi Raben in Cumiers je padlo nemške roke. Francozi $0 s na teh pozicijah branili do za kaj naredila iz lastne inicijative, ampak vselej' samo to, kar je zapovedano. Pri Sagmoux, v Artois in pri Seuville je nemška arti-lerija do malega razrušila vse naše redaite, in nemška infanterija se je približala za nekaj sežnjev, potem pa mahoma obstala. V vseh s-lučajih bi bilo gotovo, da bi se Nemci lahko polastili naših postojank, posebno ker napadajo v masah, toda njih infanterija nima inicijative, in mi smo vselej imeli časa, da dobimo pomoč in jih zaženemo nazaj. Nemec v voj- < ski je kot lipov bog; kamor ga daš, tam sestavi; poslušen je nemški vojak in hraJber, toda svojega lastne^ mnenja nima, in častniki morajo delati in misliti za vojake, dočim je francoski vojak aktiven in pozitiven v vsem svojem dielu. Vojna s Portugalsko. IBerotin, 9. marca. Nemška^ vlada je napovedala vojsko: IPortugaTski vladi, in sicer včeraj olb pol štirih popoldne. Vte ' zveze s ^Portugalsko so preki-Žl njene. Portugalska je 14. dre zava, krse nahaja sedaj v V;oj-1 dki. Vojska je napovedana, ker so Portugalci zaplenili nemšk«* trgovske ladije. Avstrijci za Turke. London, 9. marca. Sem jej dospela novica, da se priprav-' Ijate dive najboljši avstrijski oklopnici, da se prebijete skazi blokado zaveznikov in dospete v Dardanele ter potem rno dovju, ki je v nevarnosti, da ga rusko brodovje popolnoma" uniči. —Umrla je Mrs. Christine f Leisy, žena znanega pivovarja, ki je ustanovil prvo pivovarno v Cleveflanckui. .—iMesto Petroit, Mich, j« bt|jj lo znano, da se v Detroitu dela največ avtomobilov. In ! Detroičani so to neprestano tr£| diii. Sedaj ipa je posebna koiAl|| •sija pronašla, da se v Detroitu i v resnici naredi največ avtornO*! bilov, toda Cleveland pošiljaj posamezne avtomobilne dele v Detroit, kjer jih sestavijo. Naj-I več delov za avtomobile se na-;, redi v Clevelandu. —V sredo so pokopali JotMtj Grdošiča, ki je umrl naigle smr- ] ti. Pokojnik je bil zelo mirne«; ga značaja in splošno priljubljen med rojaki. Bil je član N. H. Z. katero društvo mu je priredilo lep pogreb. Počivaj v miru! »—Mrs. Ash je dobila v nekem restavrantu v "paju", fc*»| terega je naročila precejšen že-belj, katerega je pogoltnila, •Sedaj toži restavrant na $10.-000 odškodnine. —Nekaj kompanij za prodar jo premofga je zahtevalo od policije 318 mož, da jih uporabi pri svojem delu. Saržent Ne- ■ veli, ki ima v oblasti trampe in druge klativiteze je pontmiRlJ 40 tramppv, toda izmed vsohi je samo eden sprejel delo, do-črm so drugi odklonili, nakar so jih s policijskim vozom odpeljali rz mesta. —Dr. Triglav priredi v nt-l deljo jako zanimivo in humori- -stično igro "Gospa, ki je bila V • Parizu". Začetek igre točno ob 8. uri zvečer v Knausovi dvorani. Igra je tako priljubljena* da pričakujemo najboljše zal&ry ve v nedeljo. Nasrtopi toliko j zaljubljenih parov, toliko ft«| zvestih zakonskih ženic in možJ da nastane »silna zmeda, todi . konečno se pobotajo,-in ko dobijo vse neomožene device nio- | že in fantje ženice, pa nastane | mir. Nikomur ne bo žal, ki th ogleda to res zanimivo igro. ... . -■:- j m-'-. <,h tMEa IZHAJA V PON DEI J EK, SREDO IN PETEK. S NAROČNINA, JZaAmwriKo - £2.50 Z,a CUxfd. po poJtifJ.OO I J&a Evropo - 5O ¥ osame zna Jt+t)ii%a - 3c Tm pinma, dopl.l la denar naj M (Millja na: "ClcrcUiidaka Amerika", ^ tilt 8T. CLAIR AVE. N. R, CLEVELAND, OHIO BDWARD KAUSH. Publisher. LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians (Kneiners) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only. ( TELEPHONE CUY PWINCCTON 180 i Entered at second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, Okb under the Act of March 3rd, 1879. No. ag. Friday March 10. 19x6. Pomladni položaj vojske ? Evropi. _. * . < Iawosxe secvukc pra-lemških zigwb, tedaj nemiške vojaške iz-že pričel. Če so pa nemške številke o daj ima Nemčija še zerve, da nadaljuje manj še poldrugo le-ji prične primanjko-va. Toda nemškim se skoro nc more vr- 1 skušnja Francozov j sv, ki poznajo svoje ] jih imajo za podlago I nemških zgub,kaže r večje nemške zgulbe t nia opravičuje mne- r mci razglašajo samo | le zgube ter ne ome- r ih slučajev manjših \ rSKA OFENZIVA. ) meseca januarija se r lova ruska ofenziva i j na jugu, ob reki (l jer se približajo ru- s j,ska in rumunjska j1 ova rurfka ofenziva pozornost po celem rikaj tednov so Ru- P no napredovali. Zo- \* ičulo iz Petrograda, ^ Dvice padle in da je ] ' ruskih rokah, Dfc- J veru1, okoli Tarno-- t ihodno od trdnjav 11 ubno, katere trdnja- v Eli Avstrijci tekom [ nzive, so Rusi tudi n ggin se približali v trdnjavo Lutsk in " rirji. ; h krajih so bili ja-rhodno od Stripe v Rusi materijalno ja->vali. prekoračili so ^ ► in reko iSer^t na 1 ijrh. Približali so se p latno hribom, ki se s i Čcrnovicami. s lapredovanju pa je h ofenziva popolnoma 1 in sicer konoem ja- > >da zdelo se je, da ti ičenja v tretjem te- k i februarija. Ruska s Bukovini in Galiciji n na poddbna nemški F ranciji. Načrt Nlem d trije je bil spomladi d ► ofenzivo proti Ru- C i rusko armado na- p »vinske in rumunske r ti Besarabijo, ponu- 1 j ski Besarabijo kot c| »e pridruži Nemcem 7 m. s enski ofenzivi so t vstrijci potisnili Ru* r aleč nazaj in so pu- k le majhen kos zem 2 ji. Sedajna ruska o- I fenziva naznanja, da si Rusi pri- r zadevajo pridobiti vsaj det teh k krajev nazaj, da se trdneje tj- k Bstanovijo v Galiciji in da utrdi- i jo svojo črto za »morebitno po- n tnladno ofenzivo, s tem da p>ri g dobijo mesta in hribe, 'ki so r strategične in taiktične vredno- j sti. j Toda političen namen te ru>- j ske ofenzive je bil še večje I vrednosti. Ruska zmaga ob ru- t munjski meji bi imela jako ve- s Irk upljiv na Rumunce, ki še 1 danes računajo med nevtralno- t stjo in med priklqpitvijo zaveznikom. Da Rusi zavzamejo čer- j novice in Bukovino ter to po- i nudijo Rirmuncem, se slednji < nikakor ne bi mogli več ustav- t ljati in mogla več ofenzivno napa- j iti. Nemci so dobili pri Ru<- h svarilo, da je ruska arma-1 I 1 zopet popolnoma priprav-;na udeležiti se vseh bojiev. »TJ «• • - f H 1 ise vec, Rusija je začela na-■edovati na onih krajih, kjer Avstrija že enkrat prepadla se dvignila le s pomočjo ! emčije. Rusi so pokazali mo- r va, streljiva in artilerije toli-l >, da se je LVemčija začudila - 1 •• • ! začela z njimi ponovno z vso j ►o resnostjo računati. Poleg L ga pa so splavali po vodi vsi I mrški načrti, da sklene Rusi- separaten mir z Nemčijo^na- 1 irbi Nemčija lahko premaga-r svoje zaveznike. _H Črn a g or a je zgubljena. h (Preostane nam sedaj, da pre- J; edamo položaj in dogodke na 1 alkamu. K9 je) 1>ilja Srbija pa- s >lnoma uničena in zasedena, < je pričakovalo, da bodejo j bski ibegurvd v črnogorskih i ibih se borili do zadnjega. \ oda ničesar se ni zgodilo. < asprotno, Avstrijci so iz Ko-rja ven zasedli goro Lovčen, ! je bila dolgo časa trn v a v- i rijskih očeh, in o kateri se je t enilo, da je nepremagljiva, i adle so Cetinje in potem Ska-:r skoro brez brambe. In pre- « 10 se je svet zavedel, je bila 1 -nogora, ki se je petsto let u- 1 rala Turkom, že v avstrijskih kah. , Potem je pa prišlo poročilo, 1 i je kralj sklenil poseben mir Avstrijci. Pogod'ba se je gla- < la tako, da se je kralju zago- ] »vilo gospodstvo nad Črnogo- 2 », razven gore Lovčen, in da j alj dovoli, da avstrijske čete f isedejto de:ž^lo tekom vojne. ( unaj je naznanil to novico za i isnično, in ves svet jo je ne- s ij časa vrjel. Potem pa je I > :alj zlježal na laško ozemlje, 1 i razširila se je novica, da je : 3kaj patrijotičnih črnogorskih i eneralov kralja odstavilo, ker ; isofhoteli imeti, da bi se kralj odal Avstrijcem. Laška vlada : temu takoj pritrdila in se iz- ( tvila, že kot jo je V tem popolnoma nič ni poa ne m al starodavnih svojih juna ~ škili prednikov, ki so leta in le - ta odbijali po petdesetkrat močnejše turške napade. 'Resnica je, da si srbske in laške koristi nasprotujejo na Ja-= dranskem morju. Resnica je, j* da hoče i talij a vzeti Dalmacijo, kjer prebivajo Jugoslovani, - in ki po vsej pravici spada Ju-'* goslovanom. Resnica je tudi, ■ da je bila Italija naprošena od • Srbov naj pošlje* pomoč, ▼ trenutku, ko je Bolgarija napovedala vojno Srbom, v trenutku, ko so Avstrijci pošiljati svoje čete na Balkan, in je imela to- ^ rej Italija prosto roko. Tfcda Italija je tedaj odklonila svojo pomoč. In zopet potem, ko so se Srbi umikali na Drač in Ska-der, so Srbi prosili za pomoč, da itilijanske čete krijejo srbsko umikanje. Italija je odklonila pomoč, in posledica je fbifc Ia, da je sirska armada danes popolnoma uničena. ZagovornSki Iitalije tr-dijo, tla Italija tedaj ni imela dovolj mož na razpolago, in da ji ni* kakor ni bilo mogoče v tako kratkem času postaviti celo armado preko Jadranskega morja. Toda ta izgovor je slab. Brez dvoma jih }e mnogo med nami, ki so prepričani, da je Italija hotela popolnoma uničenje Srbije, da se s tem reši nevarnega tekmeca na Jadranskem -morju in da prepreči ustrojitev močne Jugoslovanske države, ki bi bila za Italijo velika nevarnost. Ako je Srbija enkrat potlačena, in četudi zaveznik i zmagajo, pa bi Srbija tekom dolgih let ne bi mogla priti k moči. V teh letiili pa bi se Italija potrudila, da spravi pod sebe AUbanijo in Dalmacijo. Toda laška vlada je narobe računala. Ko so Črnogorci siprevideli, da se ne morejo več boriti naprej, da ne dobijo nobene pomoči od Italijanov, so odnehali z bojem, in tako so priš-li Avstrijci do Jadranskega morja na jugu, prikorakali so do Drača in organizirali kam* panjo napram Valoni. Vse to bi bilo nemogoče, če bi l&ška armada prišla na pomoč srbski i armadi, ki se je s čudovito hrar brostjo umikala iz Prizrena in s Kosovqga (Polja.* Zdi-uiženi Črnogorci, Srbi, Lahi< in del AHbanttev, ki stoji pod! pov«lj- j stvom Essad paše, bi zlahka ustavili avstrijsko in bufgankso>: ofenzivo. Tako je pa prišlo drugače, | Srbi so pobejgnili iz Albanije ! in se naselili na otoku Krfu> Itak- j teri otok so Frncozi zasedli za Srbe, deloma so se prepeljali v Tunis v Afriko in nekaj je šlo v Solun. Kra$ Peter jie šel v Francijo. Ostala je le š« mala laška posadka v Valoni. ( [Italijani imajo seda| še eno ; mesto v Albaniji, namreč Valo-na. Če Valona ipade, tedaj je Avstrija gospodarica Vzhodne obali Jadranskega morja od , Pulja do Ontransftce morske o- , žine. Kotor, potem ko je padla • gora Lovčen, je postala najboljša kika na Jadranskem morju. , Če dobijo Avstrijci Valono, po- , meni to ravno toliko nevarno- j sti za Italijo, loot pomeni za Anglijo, če dobijo Nemci Ca- , lais. Albanija se !bo reorgani- 4 zirala pod princem Wiedom, in avstrijski uplji/ bo slkušal zjediniti Albanijo. ' 1 Kakor 4 hitro so Albanci v vojni službi — in Albanci so dajali Turkom vedno najboljše vo'jake, bo treba jako malo avstrijski grmadi, da drži Albanijo. Nemci in Bulgari držijo . Mon^stir, in operacije' zavez-kov iz Soluna proti Vardar dolini bodejo silno težavne. Kar se tiče Srbije in črnegore, o dobila ničesar, iker Srbi- ( 1 ja pripade Srbom s povečanim i ) oze-cnljem Albanije in Bulgari- s >> je,. GrŠ»ki je obljubljeno plačilo \ . za itiirno nevtralnost, Italija pa s , se f«> morala odreči svojim za- j - htevam. Zavezniki, iposebno pa« ■ S rib i; iw Črnogorci bodejo za^ r ■ vedno oforanili v spominu la- 1 i ško zahrbtnost in izdajo. Če se j Dalmacijia in Bosnija odvzame ri Avstriji, tedaj jo dobe Srbi in t nihče drugj,. ker zavezniki sto- r je na stališču, da se morajo ma- S li narodi, osvoboditi, ne pa pri- s ti pod nov jarem. Vse italijan- e ske sanje o BaJkauu so torej s< zaman* in: na| zmaga Italija ali n ne, slovanskega ozemlja ne 'bo I v dobila. si (Današnja, vojna se j« začela ci mnogo radi vzrokom na Balka- Ij nu. In. stanoviten, imir more le $| priti, če se Balkan reorganizl- k« ra v države, pri katerih se mora n upoštevati razne narode. Ti na- rr rodi morajo imeti garancijo od iP vseh velesil, od onih; ki jim na- s4 s pro tu jej O) in od onih, ki so 2 z; njimi v zvezi,, da se mir na p( BaFkanu ne bo krtšiL Vse to pa Zj ne bo inogoče,. če se Italiji do- zt volijo nj«ene zahteve, in zadnji v< dogodki na BaJkana so poka- d< zali, da na Balkanu ne bo miru, nj dokler bo igrala Italija svojo sr mečetarsko' vlogoi es Konec. n; ' -—g— ji Naseljenci in amc^J ritka sodišča. st pi i - H st (Spisal aoc&ofc Manuel Le vine J ^. Članek, katerega tulkaj pri- j^' občujemo, je spisan od Com-•mon iPleas sodnika Manusel Le- [ vin« v Clevelandu, ki se mnogo ni I trudi za izobrazfbo naseljencev,,^« i da postanejo ameriški držav- je jljani in da dobijo naseljejici 'N isvoi© pravico na sodnijaih. čla- ^ "nek )e jako podučen. fa * * * sa tl,Pred postavo smo vsi ena-!*116 ki'* in "pravica je skupna lasti^ vsem ', se sliši mnogokrat go- P* voriti. »Mi smo prepričam o»|vi resničnosti teh besed. In. da.^ dobimo pravico, smo ustanovi- |re li sodišča. Dlokler j.e bilo zador so voljno vse ljudstvo, smo, bili R prepričani, da se godi vse v ks najlepšem redu* toda pri;te so pričele naraščati proti bliz- se njim iti proti Lavršujočim orga- v nom postav, in treba j£ u»sta- P< nov iti posebna sodišča, ki naj to preiščejo vzroke krivic- Telcotn va obstanka sddišča pa s«»o se se prepričali, da je sodav^ska raz- 23 prava texavna in za^etena, in P1 da ^e večkrat deli pravica, tam kjer ne bi smela biti. bi Mnogo kritike napram sodni- g< ji vmajo svoje posledice v sle- m dečih vzrokih: ča H. INepoznanje sodnij. Ne- nj vednost ljudstva, kako deluje re sodnija. NapaAa sodnika, ker |x ne ve ali ne spozna potrebe p: ljudstva, n? . 2. Počasne, zapletene in sr starinske sodnijske razprave, ni 3. Teški in nepremagljivi m sodnijsiki stroški. Mnogokrat se nam je že el-stavilo vprašanje: Ali je sod- kt II ik samo odločevatelj, ki gle- g: da, da se postave spolnujejo sr pri sodnijski razpravi in odda gi svojo razsodbo na podlagi in- dc formacij, katere dobi, aH je ce njegovo delo gledati, da se ži zgodi pravita obem strankam? k< Ali z drugimii besedami: Ali iz ima sodnik pravico sam pre- vj iskovati vzroke tožbe in nespo- št razume, ne da bi se zanašal st - sati, bar odvetniki povedo/ , Taka odvetniki bodejo z siinm 1 odporom gledsfi na sodnika, ki 1 v sam stvar vzame v roko, da jo 1 preišče. Tak odvetnik je v *tra- ; - hu, da če sodnik prestopi svo- 1 - je meje kx>t odlocevatel|, da se j ■ neodvisnost sodnij ne more « I vzdržati, da sodnik prekorači i > svoje meje in se ^>odre cela 2 starvba administracije pravice. « Na drugi strani pa zopet pri- r prost človek se nikafiror ne mO-re spoprijazniti s sistemom, ki a ga prrsili, da najame odvetnika f — posredovalca — celb v traj- . bolj pniprostih zadevah. Pri-prost človek zahteva torej izključitev posredovalca; (kadarkoli je to mogoče,1 in zahteva dSrektem stik s sodnikom. -{ Ije namesto sife; katen»< mora spoštovati in ubogati.. I*n vsakovrstni posredovalci so prišli na površje, ki so defafi zvezo med naseljencem in 'sodnijo. »Pravi 'labirint'jie' tO; podzemeljV ska, zavita pot. Mnogokrat se j zanašajo na polititarj^, da jim j pokažejo pot ven tz pcetavire' zmešnjave. Ih* polStidhir pa ima i zopet svojega posebnega od- ^ vetnika, ki; narad'no» razdeli' dobiček, kolikor ga je pri sod- 4L nji obravnavi^ Vsakovrstna-m sredstva so> uporabljala, da C es izkorišča te nove ameriške m naseljence, bodoče nase najmanjše prestopke in \ težave, delali so jim napačne \ fclike Od sodnikov rn sodnij, da % se tako uttogo žrtev tembolj \ >restra.?i: in naredi voljno, da \ plača svoj delež. Tako je njf- \ stala tudi govorica med nase- J jenci Amerike, da "se da v J Ameriki pravica kopiti na sod- J wjWHT S Prostor ne pripušča, da bi J navajal' posč&ire slučaje in sli- J ie. E,e v splošnem lahko raz vi- J iem pred občinstvom vse zlo. ^ ^"asvetovaiBo se je vse polno ^ zdravit za taJke položaje. Ne- 'm iateri: menijo, da je naseljene M sam kriv rsega. (Mnenja so ta- ^ nega, da silno naseljevanje v # Ameriko iz drugih dežel je v m >rri vrsti odagovorno za šte- i iriTne zločine v Ameriki, Ta tr- — ditev je potrjena od policij skill f? retkordov onih delov mest, kjer »o naseljenci v preteženi večini, ^azni preiskovalci položaja so 1 tar začudeni nad tolikimi' zločini, pa ne vedo razločevali, da se naseljencem večinoma šteje v zločin to, kar ne razumejo od jostave, zato jo prekršijo. Zato pa pridejo pred nas; m zahtevajo najstrožje odredbe za na- VJ seljevanje in jako IVude skušnje ff za pridobitev državljanskih I >ravic. , iDrugi zopet skušajo pro» )lem rešiti na ta način, da v*» gojujefo naseljence in da pomagajo naseljencu v vseh slučajih, kjer se dvigajo proti njim {izkoriščevalci. Eni hi torej radt, da upeljejo vso silo >ostave proti naseljencu, drugi pa hočejo, da postava pomaga nasdjencu. In dočim bi prvo sredstvo izničujoče upljivalo na naseljenca, Ibi mu drugo pomagalo k napredku. iNahajamo se med dvema ekstremoma: cenzorji in obre-kovalci na eni strani, in pridigarji na drugi strani. (Prvi smatrajo naseljence kot hordo grozečilh, vpadajočrh tujcev, dočim drugi smatrajo naseljence kot silo krepkega moštva v žilah našega naroda. Ti stran-karji so brali sarpo eno stran iz knjige naseljencev. Obreko-valci berejo stran, kjer so našteti dolgovi, pridigarji pa stran, kjer je naštet kredit. Ni- L vilno spoznati, ne upojtevafmo ne njegovih dobrih ne slabih stranij, an^k pustiti ga moramo, da se preskusi in dokaže kaj zna. Ravno t&teo se mora delati z naseljencem na sodntji. Namen sodnije mora biti, da do-žene "človeško balanco^ v naseljencu. Tev■ #/i ' ™ Hllf VNvllwlill JLf "W$a "ilvlll" 141 Vlmt lil ^S^BflwS^^ I Sedež: CLEVELAND, OHIO VRHOVNI URADNIKI: PREDSEDNIK. JOHN GORNIK, 6105 BT. CUAIR AVENUE. PODPREDSEDNIK: PRflMOt KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNHK: FRANK HUDO VERNIK, 1062 EAST 6ind BT. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 EAST 62nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. 8 E LifliK A R, 6127 ST. CLAIR AVE. ODBOiRNIKI: I Frank M. JAKSIC, 1203 Norwood Rd. Joa. RUSS, 6712 Bonna avs. Frank ZORI C. 5909 iBrosssr avs. Frank CERNE, 6033 St Clalr a*«. Anton GRDINA. 6127 St. Clalr ave. IgoAc SMUK, 1^1 Addlaon Rd. Anton OflmtR, 1168 E 61at St Sode vrhovnega odbora as vrtijo vsako Četrto nedeljo v mesecu Ob 9.30 dopoldne t pisarni vrhovnega urada. Pisarna vrhovnega urada 11062 E. 62nd St drago nadstropje, ia-daj. Cuyahoga Telefon Princeton 1276 R. Vsi dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaznice, nsj se podlljajo na (vrhovnega tajnika. Zveclno glasilo: "CLEVELAND0KA AMERIKA" ixaaaijevanjc iz a. »ir»m. raziti, kar ,se pa ne more narediti, rarzven da je sistem vlade popolnoma jasen in priprost. Da-govorim v spošnem, sodni -ski oddelek naše vlade je pre-težaven, da bi ga razumela povprečna vlada. iZatorej je najnujša potreba naših sodnij, da se vrše obravnave na najbolj priprost na-; čin. 'Kjerkoli se pronajde, da način postave nasprotuje pravici, se mora takoj narediti vse, da se tak nedostatek odpravi. Priprostost sodnijskih razprav i bo prinesla s seboj še druge | dobičke in dobrote, posebno pa m izključitev posredujočih advo-I katov, in boljše zastopstvo ■ medf' sodnikom in med onim, ■ ki ne tožen. V iNekaj se je naredilo v tem I owiru na clevelandskih sodni-I lah. Glavne točke pri tej meto-/di so: Poziv zatoženega prec ^policijskega p rose ku t or j a, da Hft skušala doseči poravnava ali ia ■zmanjšati vzrok- prepira-lin kdor se pregreši pro-l ti -zdravstvenim postavam, ni 1 takoj kaznovan, ampak ga v Clevelandu pokličejo na sodni-. jo, tam mu lepo razložijo postavo in dovolijo dovolj časa, da ie poboljša. Veliko zapornih/povelj je bilo na ta način prdjM-ečenfh, veliko siromakom se /je prihranfla ječa, ponižanje [n/zasramovanje. Prosekutor-JBv urad je na ta način piostal Kmalu, uradna soba revnejših Rdii, posebno pa naseljencev. Ku so naseljenci prvič spozna-Ri, da imajo javen urad, ki je kripravljen, da jim služi (brez ■plačila, samo da se zadosti pra-Ivici. Nihče ne mara ošabnega, Igospodajočega deposta pa tu-Hdi čednostni pridigar nikjer ni ■priljubljen, dočim je uradna loseba, ki se ti približa kot pri-Ijatelj in ti ljubezensko svetuje, Ikaj je prav, tebi jstko priljubi jeni lOkoli policijskega sodišča v Iztevdandu je kar mrgolelo ta-ikozvanih bondsmanov ali oseb, Iki so postavile, varščino, kdor I je ibil zaprt. Tajna preiskava je /rfqgnala, da so ti bondsmani [Bojevniki te ali one politične [ pranke, ki' skušajo dobiti v pest Srtev. Zgodilo se je navadno, je taka žrtev izročila' vse pjroj'e prihranke tem bondsma-mpsn kot varnost varščine, in K je bila obravnava končana, Raginila vsa ta svota, ne da obtoženec imel splcih kako , Icorist od tega. In največ je bi- 1 [lo naseljencev, ki so padli kot [žrtvrf temu sistemu. I Dfo se ozdravi te razmere, se [je /poskusilo z osebno varščino. P/ J vseh slučajih manjši^ pre<- 1 itdUkov se od jetnika ni zahte-■lo varščine v denarju ali po-Rstvu, ampak se je zatoženec ino podpisal na osebno izja-jS, da pride na sodnijo, kadar ho klican. In stvar je imela ■ ' I - * ♦ • S3 ' uspeh. (Profesijonalni bonds-- mani so zginili, ljudem se je* prihranil denar. Le malo jih je , e bilo, ki so pozabili na svojo f* osebno izjavo in niso prišli, ka-I" dar so bili poklicani. Toda ni* " ti toliko ne kot onih, ki so po-a ložili svoto v denarju, da pridejo na sodnijo. a "Zaslišanje skičajev na policijski sodniji se je včasih vršilo po sistemu, ki je bil v resnici a vse obsoje vreden. Predsedujoči sodnik je stAtral za svojo glavno nalogo, aa se čim hitre-L je reši zaslišanja. Mnogokrat v so zaslišali po 150 raznih obtožencev v treh urah. Oprosti- rt * j tve, obsodbe, kazni, to je šlo eno za drugim kot bi kdo čital 3 iz knjige. Včasih je nastopil za l' obtoženca kak odvetnik, in slu- j ^ čaj se je podajjšal. ( iLeta 1908 je nastal nov si- . stem v dvoranah policijskih so- j dnij v Clevelandu. Skrivne kon- ] forence med politikarji, odvetniki in sodniki so prenehale. Sodnijski uradniki so dobili po- , velje in svetovali vsem, ki pridejo na sodnijo. Nastavljeni so , bili tolmači, ki so la. HJradne ure: 9—12 dop. in 1—5.30 pop. Ob pondeljkih, četrtkih in sdbotah zvečer. Vse delo garantirano. 'Zobe deremo brez b<^ečin. SLOVENCEM želim naznaniti, da sem otVo-rif svojo lastno krojačnico na 5113 St. Clair ave. kjer imam že sedaj trgovino z moško o-pravo in čevlji. Oblake, katere naročite pri tneni, bodejo vedno narejene po najnovejši mo^i. Dobro d«*-lo in trpežno vam vedno garantiram, kajti dolgotrajna skuš-dja v tem poslu me je dovolj laučila. Rojakom -se priporočam v obilen obisk. Naznanjam tudi, da sem dojil v zalogo spomladanske čev-je in vso drugo moško opravo. Pošiljam blago v staro domovino zanesljivo in točno. (34) FRANK GORNIK, slovenski krojač in trgovec z moško opravo. 6113 St. Clair ave. ^■ ra|» \ l 11 IBM I Najbolj varno I I mesto. I Stvari, katere ne norete M ■ zavarovati ne sopet kopiti, ■ I katerih sguba > -i b laobtut- M ■ na, stvari, ki ae lahko nni- I I Cijo ali ukradejo, tavaro- I H Talne police, delnice bondi, ■ jig rešiti in dragi vrerni popirji fl j2f rasna slatnina in mnogo B M manjftih gstrari velike vred- rja f.-J Najbetj varan proittr aa v j to j« oklepna blagajna ' T naio banko. Mfl n n .„1 Cena, da hranite t tej bla ffi gajni »voie vrednosti jemanj H kot 2 centa na dan. Ali je H vrednost toliko vredna sa I $ val. S Cleveland Chi&t Company ■ EUCLID AT EAST 9TH i: SVOJE UUE !! a- , USPEtNO, v te- ^^^ ZNANSTVENO « ZDRAVLJENJE a d" POPOLNOMA U a- ^L BREZPLAČNO ^ ZA MOAKE IN ^^T^^^^ZENSKE. W ^^^^^^ Al v- ki Ali vam laal prodfiaano poaujajo , sivi T Ali vam tepadajo laal ? Ali ao vam kuri aiikl aH maatnl? OŽ Ali vas arbi «Iava ali imate prhVjstt? AH ate pleiaaU, ali postajate pie- c taatl? j tvi A ko trpite od katere gori navedene . .u bolezni, potem ne čakajte več, ker i vsako odlašanje je nevarno. Fdšlte 1 in i nam takoj po nafto lluetrdvano kjnjlgo . do naslovom J ".RESNICA O LA8EH," 1 a' Knjiga ima sledečo vaeblno: l Fopia o laaeh; sestava lae ln teme i dj- na, vzroki Izpadanja las In pleAavoatl, kako ae vzdržijo lasi lepi in zdravi, j ia" iapadapje las, brada in brke. Priznane | ni- zahvale od ozdravljenih ljudlj. . Brezplačno poakuianje zdravljenja, i 1111 Ml vaa hočemo^preprtčati o naftlh . ke velikih stroških, da idravilo "OAIiVA- ' CURA" ustavi izpadanfle las, odstrani ] LV" prhljaj ln sdbečnost na glavi in po- j VO apešuje rast laa. Ml vam poftljemo »1.00 vredni lonček •"Calvacura" fitt*. 1. »kupno s gori navedeno knjigo re- "Resnica o lasih", ako nam poftljete rK svoje ime in 10c v srebru ali znam- * ' k ah v pokritje pofttae poftlljatve. ] ga izrežHe spodnji kupon in pofiljite do »a takoj na: UMON LABORATORY, ] BOX 654, UNION, N. Y. £ ..............v------------------------ t — Union Laboratory, Box 564, Union N.Y Priloiemo pošiljam 10c za poštnino i , In vaa prosim, da ml pošljete $1.00 . 10. vredni lonec "Calvacure" Stev. 1. !ka- ] j... kor tudi vašo knjigo "Resnica o la-' »Ih", (Izrefiite ta kupon in prilollte 1 'O- ga pismu. i ie. --- (Kri) - Naprodaj sta dva lofa na vogalu Waterloo Rd. in E. i6oth St. Jako ugodno za kako trgov- j sko podjetje. Poizve se pri last-'te niku M. Plut; 3611 E. 81st St. ^ Newburg, (Fri. June 30) ] ? Pozor 1 1 in, (Čakajte na veliko otvoritev te Kleinove novo opremljiene tr-^ govime z moško obleko in po- c .b- trebščinami. Otvoritev okoli 1. ' a. apriJa. K,lein's 6031 St. Clair t ave. vogal E. 61st St. (29) r POZOR! S t Podpisani naznanjam, da ne i" bom odgovoren za nobeno pla- . čilo, ako bi Elizabeta Hočevar 1 kje naredila kak dolg. Frank a Hočevar, 1007 E. 62nd St. (28) — SPohištvo za tri sObe se proda posamezno ali skupaj po nizki i Kreni. Pridite v soboto, popoldne a ia ali v nedeljo. 1538 E. 32nd S*. I m •_______________ C o- Dve sobi na frontu, 2a fante se | oddajo v najem. Brez hrane/ I ri 5409 Stanard aye. (29) J ^ Išče se priletna ženska ali ud o- I va, četudi ima kakega otroka, J — dobro izurjena v kuhinji, za | j. malo družino. Služba stalna za ( pošteno žensko. Plača po do- | govoru. Poizve se v urediiišitvu. j ---:-^ (30% I POZOR I C Najboljša prilika, da kupite | > konje pri meni. Kdor hoče za J majhen denar »kupiti dober S "tim" in dva voza in vso opra- ( vo, naj se oglasi sedaj pri me- | ni, ker ima izvrstno priliko, da < si naredi denar. Lahko ostane- | jo konji pri meni v hlevu, neo- < ženjen pa je lahko na hrani pri J i meni. Vprašajte pri Ig. Fortu* I na, 15717 Holmes ave. Collin- J wood, O. . (30) j -—0 Trinerjevo vino 65c steklenica. | Soba se da v najem s hrano ali g brez za dva fanta. 1167 E. 58. | St. St. vrat 6. (29) g ->*- I Pozor rojaki 1 Proda se radi bolezni v dru- | žini prav poceni dobro urejena ^ grocerija, dobri in posten! od- 1 jemalci. Vpraša v uredništvu. ■! - (30) o . DELO! DELO! DEKLETA DOBIJO TAKOJ ■ DELO V TOVARNI ZA" PLETENJE. LEPA PRILI- o KA ZA DOBRA DEKLETA, ( DA DOBIJO DOBRO PLA- c ČO. VPRAŠAJTE PRI N. j; j RICH CO. EUCLID AVE. o iN E.' 61st ST. . (30) I POZOR! II ----------______J I store" in nekaj grocerije ter prodajalna s mehkimi pijača- I1 ( mi, prav nasproti hrvatske cer- q| kve, na jako lepem prostoru. Prodi se ra ... 1 k * ' I " ' T' -t* J*" '1 ' ' ' ' H Vstopnina 25, 35, 50c [gra ima tri dejanja in je splošno znana fina hu-noristična igra. Pri igri nastopijo izurjeni igralci društva "Triglav" gODBA POD VODSTVOM g. CHAS. ZORMANA K obilni udeležbi vabi -D-R, T-RIGLA V. ___ _ ____J DENAR —«——■■——>——— Roman ft——dn I Ea^U Zob. PvMtevfl L J. P. IIIMIIIilHIMIlllMIIIIIIIIIIWIMIllllHliMIIII •"Sploh pa j«e imel Gunder-man prav. O ta lopov je srečen, ker nima krvi niti živcev! Jaz sem prest rasten, to je vzrok mojega poraza." Nato mu je vzkipela jeza napram Gtundermanoan. "O ta Gunderman, ta prokle-ti žid sedaj triumfira.. .Ta človek ima že milijardo, kmalu bode imel dve, tri, 5n nekega lepega dne bode postal vladar Sveta." J "Ne govorite tako!" je1 rekla gospa Karolina. "Ni kriv le Gmpnderman, temveč je tudi Delcam1)re dosti k temu pripomogel." Saccard se je pričel smehljati. "O, on se maščuje!" Ker ga je ona vprašujoče pogledala, je rekel: "Da, imava neko staro stvar med seboj...Vem vnaprej, da bodem obsojen." iNato je pričel zopet po pa- . pirjih mešati in v svoji fiksni ideji je nadaljeval: "Draga prijateljica, zelo lepo je od vas, da ste prišli in obljuba t i mi morate, da bodete prišli še.. .O, da bi imel le denar!" "Toda saj imate denarj Imate dva milijona od Sadove in devet milijonov od vaših defc ( MC. "Draga moja," je zaklical, , "jaz nimam niti soua vecl Ali me razumete z drugimi vred sem tudi sam sebe uničil. Mis-lim celo, da sem še nesrečnemu Mazaudu dolžan trideset ali štiridfcsettisoč frankov...... V«e je preč, in nimam nitti soua večl" Ko je gospa KaroKna to zvedela, je bila skoro vesela in se je pričela šaliti. "Meni ^re ravno tako in kadar bode vsega konec, niti ne llllilillliliiiiiiiiiiiiiiiimi»""»"«"","»" vem, če mi bade ostalo, da bom lahko en mesec živela... Ve^no sem rekla, da najden denar ni veliko vreden..." On je vzel papirje z mize in jih zavihtel v zraku: 1 MMoKite, mi Ibodemo še bogati..." "Kako to?" "Ali mislite, da sem opustil -svoje načrte?...Že celega pol leta delam tu cele noči, da vse na novo postavim. Kakor hitro bodlem prost, tedaj bodejo vsi škodoželjni ndkaj doživeli". ' Ona ga je hotela prekiniti, toda on je burno,vstal'in rekel: "Semkaj poglejte! Računi so gotovi, številke so tu!...... Karmel in Turška Narodna Banka to je vse le malenkost! Imeti moram celo železniško i progo v Orijentu, Jeruzalem in Bagdad, sploh celo malo * Azijo! Ali ste si mislili, da bodem telo stvar opustil? Napo- 1 leon se je celo iz Elbe vrnil. Meni se je treba le pokazati, in i vse bode drlo zopet za menoj fl Manjka mi le tristo milijonov, ; in celi svet bode moj." 1 (Prijela ga je za roko in s strahom rekla: 1 "Ne, ne, molčite prosim i vas!" »Proti njeni volji ji je raslo občudovanje do tega moža. < "Vse je prepozno," je rekla -ne da bi spustila njegovo I roko. "Ali se ne morete že vendar enkrat pomiriti in od-počiti?" Ko jo je hotel nato poVjubi- i ti na njene lase, je rekla: l1NV, ne, vse je preč, za ved- i no preč.. .' Vesela sem, da sem vas zadnjikrat videla, da ne bode jeze med nama. Z Bogom!" Sele tri mesece pozneje v sredi decembra, se je pričela « obravnava. Vzlic izvrstnim zagovornikom, kaUre sta imela obsojena vsak na pet let ječe, i ter vsak na tritisoč frankov globe. - Zopet so pretekli trije mese- i ci m gospa Karolina je bila še j vedno v Parizu. Konečno je > vse pospravila in se namenila, t da bode odpotovala. Zadnji dan predi odhodom ji 1 je prišlo na misel, da bi kaj j poizvedela o Viktorju. Spomnila se je, -da ji je rekla Me j chainova, da naj se tozadevno pri njej oglasi. Okoli četrte ure popoldne se je napotila v j Rue Feideau. Mechainova je sedela v ne- 1 kem Bu/schovem naslonjaču, ter pregledovala neke papirje, r "Tako! Vi ste madama! Pri- { de^e f slabem, času, kajti gos- r pod Sigismund je smrtno bo- v lan, in gospod Busch je ves ob- r upan. On ima tako rad svojega ^ brata! Sedaj je ravno odšel po zdravnika." \ Tedaj se je zaslišal iz sosed- g nje sobe nek zamolkel glas. 7 VZopet je pričel gospod Si- r gismund govoriti... Moj Bog, j nekaj se mi na štedilniku smo- ^ di. Ker ste ravno tukaj,'v pro- ,t sini vas poglejte, ako kaj za- ^ hteva." iMedhainova je odšla v kuhi- ^ njo, gospa Karolina je pa vsto- p ipila v bolniško sobo. Na ozki j železni postelji je^sedel bolnik, t podprt s tremi blazinami. z Zdelo se ji je kot da jo bol- <] nik pozna, dasi tudii nista bfla v še nikdar skupaj. n "O, vi ste, milostna gospa... n Videl sem vas v duhu, in kli- ^ cal vas z vsemi močmi!...Pridite bližje, da bodem z vami lahko tifho govoril!..." j- Ona se je vsedla tilk postelje. "Nisem vedel preje, toda se-j daj vem...Moj brat kupčuje s papirji, in tam v njegovi sobi! r sem mnogokrat slišal ljudi pla- n katii/..Moj lastni brat! O, bilo^ mi je ob takih prilikah, kot da bi mi kdo zasadil bodalo v sr- ( ce. Ta rana je še sedaj v nio- r jih prsih, ter me grozno pe- I če...Vem da kadar umrjem, da bode brat prodal moje paipir- -je! Toda tega pa jaz nočem!" 1 eJ no glasneji. w "Vidite miJostiva gospa, tam so moji papirji, tam na mizi le-e- žijo. Prosim podajte mi jih, še zvezala jih bodeva skupaj in je vzeli }ih bodete seboj.. . Klical a, sem vas, čakal sem vasi" Ker je ona omahovala bi mu ji li zahtevano dala ali ne, je pro-aj seče sklenil roke. n- "Za božjo voljo, lepo vas le prosim ..." io Ona mu jih je dala rekoč:» te "Saj veste, da vam to škodu-v je." "Škoduje? O ne!^ Sploh pa, e- kaj je na tem ležeče?..." u, Ko se je gospa Karolina vr-e. nila nazaj v svoje stanovanje, je začela pospravljati kovčeke. Sla je se enkrat v risalno dvo-s" rano bi pogled ji je obstal na | velikih načrtih, kateri so viseli ^ na steni. Namenila se je, da »a bode te plane zvila in vzela se->0 boj. V duhu je še enkrat preživela vse te pretekle srečne ča-1 J" se. Nato je papirje zvila ter jih I z močno vrvico povezala. Na-menila se je ¥ Ri"1. ker tam jo je čakal njen brat, kateri je Ibil > pod varščino spuščen na svo-^ bodo in je v tem času tja po- begnil. Cospa Karolina je bila vzlic vsemu trpljenju, katerega je > prestala, še mladostno sveža. ^ Pri spominu na razmerje, ka- terega je imela s iSaocardom je zarudela, in videla je, da je tu-1" di ljubezen z blatom omadeže-'a vana. Zakaj naj bode torej denar vsAnu kriv? Ali je ljubezen • manje omadeževana, ljubezen, j" katera rodi nova življenja ? 1j Konec. e.j POZOR! je Rojakom- v Taylor, Wash. t>i naznanjamo, da je naš tamoš-i- nji zastopnik lo / Mr. Louis Fink, la »Box 34, Taylor,, Wash, r- On je podblaščen pobirati na-1 > ročnino in dajati pobotnice, e- Rojakbm ga priporočamo. a,' "Clev. Amerika". r--—----— ' Trinerjevo vino 65c steklenica. ^RT I VI mjl*'! ■ ^^ ^^P il IbI I w I* ■H K^jje vzrok, da ste zgubili »petit? Mnogokrat »e zgodi, da nai mahoma zgine apetit in da te nam hrana celo studi. Zdi te kot bi narai hotela zmanjšati uživanje hrane, katere ne more prebaviti. Oslabljeni o gani za prebavo ne morejo delovati in te branijo tprejeti hrano. Ta kaz da je treba organe pojačati, da opravljajo tvoje delo brez truda. Mi žel mo priporočiti Trinerjevo Ameriške GrenKP Vino. To veliko zdravilo bo v prvem mettu očistilo prebavljalne organe in j pojačalo. Zguba apetita in gnjut pred hrano, Bo polagoma zginil in zop bodete imeli ZrdraV apetit, telesno moč in duše%)no energijo. Kakor hitro vam manjka ena izmed teh treh potreb življenja, m rate rabiti Trinerjevo ameriiko grenko vino in potledica vas bo prijeti iznenadila. Rabite ga tudi pri NEMIR PO JEDI, ZAPRTJE, KISLA ALI GRENKA BRUHANJA, MORSKA BOLEZEN, PLINI, KRČ Lahko tte prepričani, da vam prinese Trineijevo ameriiko greni vino zaželjeno pomoč. ' . » . '' ' ' i'. j'» ' % PO LEKARNAH. CENA $1.0 J os. Triner, IZDELOVALEC 1333-39 So. Ashland A*Oe. Chicago, l Vsaka družina bi morala imeli vselej dobro sredstvo proti kaifyu pri roki. I bite TRINERJEV "COUGH SEDATIVE", kjer ni nobenih strupenih primesi, 1 Icor morfin ali kloroform. Rabite ga pri kailju, hripavosti, bronhitis bolečinah v gr • . i /»___ne? * en.____tm.1 O C !- cn. v # THE STAR m i uiuifnn n 5824 ST. CLAIR AVE. BLIZU 55th ST. --Naša vrata so odprta za trgovino-j ZAČETEK V PETEK, 10. MARCA 1916. ob 10. uri dopoldne. POLOVICA CENEJE KOT PREJ. Mi vam tu nudimo blago tvrdke Gross & Feder, 300 Vine St. Lorain, O. ki je postala insolventna in J^ prosila za ban. kerot na sodniji Zjed. držav. Najcenejše pohištvo v zgodovini Clevelanda. V zalogi so krasne poste je iz medenine ze ez-ne postelje, lesene postelje, fina peresa (fedri>, žimnice, peči, preproge, dreserji, bufeji, stoli, gugalniki, mize, vozički itd. JVeK.aj naših posebnih cen: 1 Postelje iz medenine, vredne $20, $30 $12.98 Fini stoli, usnjen sedež, vredni $3 po $1.10 Železne postelje, vredne $4, $5 po . $1.98 Dreserji, cena $12 po . • • ?4.35 Jedilne mize, vredne $15 po . . . $6.95 ' Gugalniki in fine mize . f8c, $ 1.20 m vec Posebnost 5000 metelj po 10c vsaka._