Poštnina plačana v gotovini. .«4ev. 2. Posamezna itev. O in lu. V Ljubljani. dne 9. ianuaria 1936 leto x*y Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/II, telefon 3I22 do 3I26 Izhaja vsak četrtek Naročnina ta tnzemstvo: četrtletno D Din, polletno 19 Din, celoletno 30 Din; a M* lemstvo razen Amerlltei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno tS »I«. Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podrnlnlce v LJubljani, šC 10.711. Kmalu izide druga naklada letošnjih Vodnikovih knjig Kdor jih še nima, naj se nemudoma prijav/ Pripravlja se druga naklada letošnjih knjig Vodnikove družbe. Zaito je še čas za na-ročbo, za pristop k Vodnikovi družbi, ki za letnih 20 Din nudi letos pet knjig. Za vsakogar je v teh lepih knjigah nekaj, kar ga bo zanimalo. Čitatelj, ki ljubi napeto snov, najde užitek ob romanu Pa/vila Breznika »Temni zvezdi«. Ta sodobna knjiga opisuje življenje znanstvenikov, dogodke, ljubezen, strah in popJah pred pretečo vojlno in temno zvezido vsemirja, ki nosi prebivalcem maše zemlje pogin. Kljub čudežnosti so vsi ti dogodki pisani tako, da učinkujejo resno in prepričevalno. Čitaitelj, ki mu ugajajo dogodki iz družabnega življenja inteligentov, bo užival v povesti priznanega pisatelja dr. Iva Šordija. Iz romana bo spoznal bridko resnico, da je lepega in grdega, veselega in žalostnega, srečnega in nesrečnega na tem svetu vselej le polovica. Zato se knjiga imenuje »50%«. Nadvse pa bo vsakomur všeč Vodnikova praitika. Poleg pratikarskega dela, seznama sejmov in ugaink ima pratika kar 35 člankov priznanih slovenskih piscev, med njimi dve novelci. Poleg tega ima množico slik med besedilom in posebej še v bakrotisku. Ker je natisnjena na izredno finem papirju, so slike še posebno lepe, besedilo pa se lahko in prijetno čita. Uredil je pratiko dr. Pavel Karlin. Mnogim čitateljem so pri srcu potopisi. Tem bo ugajala knjiga Davorina Ravljena »Pot k mrtvim bataljonom«. V nji povede pisatelj či-tatelja na naš sinji Jadran, naše široko oko v svet in mu pokale žrtve, ki so nam s krvjo in življenjem darovaJle vse to. Toda ne le Gol-goto, ampak tudi to pot navzgor v lepše življenje, vtiske, opazovanja, naravne lepote, ljudi in dogodke opisuje v lepem silogu in jeziku. Knjigo krasi šest ducatov slik v bakrotisku. In slednjič peta knjiga — jubilejni knjižni dar Vodnikovi družini Vinka Bitenca »Zleuti čeveljčki« s slikami inž. arh. Omahna. Knjižica je prelepo darilo našim malčkom. Prva naklada letošnjih Vodnikovih knjig, ki je bila tiskana v obsegu prijav do prvega decembra lanskega leta, je pošlia v dveh dneh. Zdaj tiskajo tiskalniški stroji drugo naklado. Vsem onim, ki jim je lepa knjiga pri srcu in še niso naročili Vodnikovih kniig, pa tudi vsem poverjenikom pošilja Vodnikova družba zdaj poslednjie poslanico: Pristopite v vrste Vodnikovcev, zberite še nove člane! Letos sredi januarja lahko prejmete vseh pet zgoraj opisanih lepih, obsežnih in zanimivih knjig iz II. naklade. Ne pozabite našega opomina, zakaj zdaj je še čas, da si preskrbi4^ za majhen denar knjige, ki jih boste naovse veseli in Vodnikovi družbi zanje hvaležni. Pohitite torej s prijavami! Uspeh razstave malih živali v Trbovljah Organizacija rejcev malih živali v drav« ski banovini lepo napreduje, kar je zname« nje, da je naš mali človek začel z vso res« nostjo misliti na samopomoč in osamosvo« jitev v teh hudih dneh brezposelnosti in po* manjkanja sredstev za vsakdanje preživ« Ijanje. To je pač danes prava pot k iz* boljšanju slabih razmer. Zelo delavno dru« štvo Rejec maliih živali v Trbovljah se tudi resno prizadeva izboljšati gmotne razmere našega rudarja in delavca v trboveljski kot« lini, V nedeljo 5. t. m. je priredilo že svojo drugo razstavo. Razstavljeni so bili angor« ski kunci in kanarčki v dvorani Fortejeve restavracije. Že dan pred otvoritvijo sta prispela v Trbovlje zvezna ocenjevalca gg. \.untara in Kelnarič, ki sta ocenila uspehe in napredek naših trboveljskih rejcev. V ne« deljo dopoldne je bila otvoritev ob navzoč« nosti številnega občinstva. Razstavo je otvo« ril predsednik Kamnikar. Pozdravili so razstavo tudi zvezni predsednik g. Kunta« ra, zvezni podpredsednik g. Kelnarič in zvezni tajnik in urednik lista »Rejca malih živali« g. Inkret. Razstavo sta obiskala med drugimi tudi g. Konig, odposlanec zagreb« škega društva in g. Vovšek, ouposlanec tiru« štva Rejca malih živali v Guštanju. Vsa razstava je bila razdeljena na tri od« delke. V prvem so bili kanarčki in se je izmed 12 kolekcij kanarčkov odlikovala po« sebno ona g. Rateja Karla, ki je prejela zlato kolajno in diplomo. Dalje sta prejeli diplome kolekcija g. Lapornika Alojzija in kolekcija g. Cahuna Maksa. Posebej je bilo razstavljenih mnogo lepo izdelanih kletk za naše kanarčke, vse ročno delo g. Lapor« nika Alojza in g. Rateja Karla. V drugem oddelku so bili razstavljeni angorska volna, kakor jo pridobivajo rejci Lapija. Prvo nagrado je odnesel angorski kunec g. Kamnikarja. Prav zanimiv je pa bil tretji oddelek, kjer je bila razstavljena angorska volna, kakor je pridobivajo rejci od svojih kuncev, potem v tvornici spre« dena in barvana. Razstavljeni so bili tudi izdelki in razni vzorci iz angiorske volne. Poleg tega so bile prav nazorno pokazane prehrana kunca, nega in vsa oskrba. Lični modeli so prikazovali, kako morajo biti izdelane kletke, da so primerne za naše be« le angorce. Picpoldne je bilo predavanje zveznega predsednika g. Kuntare o angorskih kun« cih. Dvorana je bila premajhna, toliko je bilo ljudstva, ki je z zanimanjem sledilo iz« vajanjem govornika. Sledilo je nešteto vpra« šanj o tej danes najbolj koristni pasmi kuncev in ni bilo ne konca ne kraja korist* nega pojasnjevanja. Celo iz daljnih krajev so prišli zanimanci in je bila posledica tega predavanja tudi sklep ustanovitve dveh no* vih samostojnih društev za pospeševanje reje malih živali. V Ljutomeru se zgradi zdravstveni doni Ljutomer, januarja Že pred leti so usmiljeni bratje iz Vrbia pri Žalcu začeli akcijo za bolnišnico v Liutomeru. Nabralo se je precej denarja, pa tudi zemlišče za zgradbo ;e bilo že določeno. Vendar je vsa reč kmalu zaspala. Ker imamo državno bolnišnico v Murski Soboti in bolnišnico reda mmških vitezov v Ormožu, ni pričakovati, da bi Ljutomer v doglednem času tudi dobil bolnišnico. V zadnj:m času pa se je sprožila misel, da bi se tu zgradil zdravstveni dom, ki bi bil potreben tudi okolici, kjer je mnogo siromašččne in,so zdravstvene razmere slabe. Dokaz temu so pogosti- pojavi griže v nekaterih krajih. Na prošnjo mestne občine se je že oktobra mudil v Ljutomeru šef Higijenskega zavoda g. dr. Pire. da spozna' kraevne razmere. Izjavil je, da je hiša ustanove dr. Gottweisa, tako zvani špital, za omenjene svrlie docela neprimerna, da pa je na drugi stram zdravstveni dom potreben. V niem bi naj bili nastanjen' naslednji oddelki: postaja za prvo pomoč, izolirnica za kužne bolezni, prototuberkulozni d'snanzer. šolska poliklinika, dispanzer za dojenčke, splošni zdravstveni ambulatorj, antivenerčni ambula-torij in javno kopališče. Stavba bi stala do .pol milijona dinarjev. Tudi denarna stran načrta ni neugodna. Predvsem je tu ustanova dr. Gottwi:iisa (hiša v Ljutomeru in vinograd v Desn:aku), ki predstavlja vrednost najmanj 80.000 Din. potem sklad za bolnišnico, nabran od usmlenih bratov v znesku 80.000 Din. Prispevati pa bi morale tudi občine sodnega okraja, banovina in Higijenski zavod. Pred kratkim je inženjer banske unrave pregledal in zmenil stavbišča, ki bi prišla za dom v poštev. Pretepi in poboji brez konca in kraja Ptuj, januar.a. Ptujska bolnišnica sprejema dan za dnevom primere s hudimi poškodbami, ki izvirajo ali iz pretepov ali pa napadov pod'v.ianih fantov. V kratkem času smo zabeležili kar dva uboja, kjer sta izgubila dva moža svoji živl.eni. Poročali smo tudi o fantovskem napadu v Koz-rnnaih, odkoder so v bolnišnico pripeljali dva naravnost razmesarjena mladeniča. Na novo leto pa je bila pri Sv. Tomažu veselica, katere se je udeležil tudi 24-letni posestnikov sin Kra- mar Martiin iz Rakovcev pri Koračacah. Ko se je v družbi tovarišev ponoči vračal domov, je naletel na gručo drugih fantov, ki so se med seboj prepirali. Kramarjeva družba se je hotela prepirajoče družbe izognit1, a med tem je že nekdo skočil pred Kramarja in mu s silo zasadil nož globoko v levo stran prsti tik srca. Kramar se je nezavesten zgrudil na tla. Prenesli so ga v bližnjo hišo, mu rano obvezala in poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico. kjer so ugotovili, da je rana smrino-nevarna. Našteli bi lahko še vrsto takih žalostnih do-godbic, ki so se pripetile prav za praznike, ko nas vera poziva k miru in spravi. A prav na te praznike se na deželi popiva pozno v noč in ss vrše krvavi pretepi. Ali res ni sredstva, kii bi napravilo konec temu sirovemu, naravnost zločinskemu divjanu. Naše časops.e dan za dnevom poroča o teh strašn;h dogodkih, ki so sramota za naš narod Podeželska inteligenca naj se zdrami in naj začne sistematično borbo proti posirovljenju. da ne bodo na deželi res odločevali samo alkohol, nož in kol Z'asti je dolžnost duhovščine, da se z vso odločnostjo Jotii tega za naš narod važnega dela V zvezi s tem še poročamo, da >e državno tožilstvo odredilo aretacijo šestih oseb zaradi suma udeležbe pr; uboju poki n.- ga Kureža Antona, posestnikovega sina iz Ha do* Tak^ sedi v ptujskih sodivh zaporih zdaj radi dveh uboiev II osumljencev. Politični pregled V Washingtonu se je pretekli teden sestal kongres (to je poslanska zbornica in senat)k seji na kateri je govoril predsednik Roosevelt resne besede o položaju v Evropi. Menil je, da nekatere velike evropske diža-ve nimajo dobre volje za mir- Mnogo ev. iopskiih držav, zla-std malih- je zadovoljno s tem. kar ima, in je pripravljeno živeti s so-cedli v prijateljskem sodelovanju. Vendar pa mora neprestano živeti v bojazni, da danes affi jutri "dre neprijatelj na njihovo ozemlje. Glavna nevarnost so avtokratske vladavine, prežete z napadalnim duhom in brez smisla za mir. Narodi v teh državah so gotovo tudi miroljubni, toda so prisiljeni slediti vsemu, kar jim dlilktirajo oni, ki imajo nad njimi avtokratsko oblast. H koncu je iaraziil Roosevelt upanje, da bo kongres odobril njegovo stališče, to je, da mora ostati Amerika zmerom nevtralna, ako ne bo napadena. Po Ro_ osevelitovem govoru je kongres obravnaval načrt zakona o ameriški nevtralnosti. »Excelsior« piše, da je v angleški javnosti čedalje večje gibanje za uvedbo sankcij proti Japonski. Na zadnjem zborovanju angleške lige za DN je vplivni politik Georges Pays:h grajal različno postopanje z Italijo in Japonsko« češ »AM je mikado, ki razkosava Kitajsko, manj kriv kakor Muiseolim?« Ob splošnem odobravanju zborovalcev je pozval vlado, naj najprej prepove uvoe japonskega blaga v angleške kolonije in naj potem prevzame v Žmevi pobudo za sankcije proti Japonski. V angleških političnih vrstah menijo, da bi Zedinjene države podpirale »ankeijisiko politiko proti Japonski. Iz Pariza poročajo, da je sklenjen vojaški dogovor med Anglijo in Francijo Obe državi se obvezujeta, da priskočita za primer napada druga drugi na pomoč. Po časopisnih vesteh je dogovor sklenjen zlasti zaradi Italije in tudi Nemčije. Francija se je z njim obvezala, da bo že zdaj poslala pred Gibraltar svoje glavne pomorske sile, da bi mogle v primeru spora z Italijo takoj nastopiti. Pariški listi, med njimi tudi »Temips«. poročajo, da med vodilnimi državniki Italije ni več one sloge, ki jo je bilo opažati v začetku italijansko—abs^inske vojne. Najnovejša poročiila maršala Badoglia so izzvala celo v velikem fašističnem svetu resne pomisleke proti nadaljevanju sedanje italijanske politike. To je prišlo do izraza tudi na zadnji seji velikega fašističnega sveta- na kateri so nekateri govorniki opozarjali na nedogledne posledice, ki bi mogle nastati, če izide Italija poražena iz abesinske vojne. Vehke pomisleke vzbujajo tudi zahteve italijanskega vrhovnega poveljnika v Abesiniji Badoglia- naj mn pošljejo še 150.000 mož, za kar bi bila potrebna nova mobilizacija. Spričo dejstva pa, da je v zadnjem času ž« ponovno prišlo do uipora oddelkov, ki so bili namenjeni v Afriko, se boje, da bi moglo to izzvaiti nemire večjega obsega. Zlasti nekateri vojaški vodilni možje se zavzemajo za to, da se abesinska vojna čimprej zaključi. MussoKmi sam in njegovi tesnejši somišljeniki pa so odločno proti vsakemu popuščanju, kar je izzvalo veliko nerazpculcženje. Listi o tem ne smejo ničesar poročati, pač pa so morali objaviti izjavo, v kateri se zatrjuje. da vlada v velikem fašističnem svetu popolno soglasje. Po vesteh iz Addis Abebe na abesinskih bojiščih zadnje dni ni bilo posebnih dogodkov zaradi praznikov, obenem pa tudi hudi nalivi preprečujejo večje vojaške operacije. Italijani poročajo, da so imeli na južni fronti večji uspeh- Da je ta vojna zahtevala od Italije doslej že hude žrtve, nam povedo številke ravnateljsuva Sueškega prekopa, ki pravijo, da je do božiča plulo skozi prekop 388 par-nikov s 35.697 ranjenci in bolniki ki jiih v italijanskih bolnišnicah v Eritreji in Somaliji sploh niso mogli zdraviti. Koliko je že smrtnih žrtev, ni znano. Prav tako ni znano, koliko ranjenih in bolnih italijanskih vo jakov leži v eritrejsk i h in somalijskih bolnišnicah. Veliko ogorčenje vlada v vsej Švedski, ker so Italijani bombardirali bolnišnico švedskega Rdečega križa pri Dolu na južni abesinski fronti. Ranjena sta bila dva švedska zdravnika. Ubitih je bilo 30 Abesincev in 50 ranjenih. V odgovor na to bodo Švedi poslali v Abesi-nijo novo, še večjo in še bolje opremljeno misijo švedskega Rdečega križa. Ivan Shvnik: 7 Umdmm l@m)gi Viktor je odtrgal pogled od Beatrike »Ne smeš me napak umeti, Sibila. Moj na* men je bil seveda, da bi se veselil vaše družbe nekaj tednov.« »Upam, da se vendar nisi premislil?« je vprašala hči kakor v tajnem strahu. Zmajal je z glavo. »Ne. ne — narobe — morda ostanem delj, nego sem bil name« njen. Naveličan sem potovanja in rad bi se kje ustavil. Ali pa boni mogel ostati pod vašo streho delj nego nekaj dni. res še ne morem reči Tvoja pastorka, draga Sibila. bi me utegnila imeti za vsiljivca Zato bo mor* da bolj umestno, da se naselim v hotelu.« Beatrika je roteče vzdignila roke. »Tega mi ne smeš storiti. Viktor, Romana je ža* IiboS res nekam malo gostoljubnega znača* ja. Mama ti je hotela na primer odkazati nekdanje . sobe mojega očma, ki jih vendar nihče ne uporablja. Romaoa pa je ogorčeno ugovarjala. Zahtevala .je odločno, da naj te nastanimo v teh preprostih gostinskih sobah- Ti se v njih seveda ne počutiš dobro, zato hočeš v hotel. Oh kako sovražim to Romano!« Viktor Trfnik se je nasmehnil. »Romana! Kako lepo, zvočno ime. Rorpana Severjeva! Kakor sodim po vajinem ooisu.se to ime kaj malo prilega svoji nosilki. Nič mi ni bolj zoprnega od skope in malenkost* no računajoče ženske. Ne bodi huda, Šibi* la. toda besede ti zdaj še ne morem dati. iNajprej se moram seznaniti z gospodično Severjevo. Ne vem, ali bom mogel prena* sati njen značaj!« »O. saj boš imel itak malo posla ž njo! Razen pri obedih jo le redko vidimo. Skoraj ves dan sedi zunaj v tovarni pri svojih knji* gah«, je rekla Beatrika. »Ti sc pač slabo ujemaš s svojo popoli* sestro, Beatrika?« je vprašal Viktor z na* smeškom. prisporeja je v duhu milobno po* javo svoje nečakinje k odurni osebi, kakršno si je bil naslikal Romano Severjevo po zlob* nem opisu teh dveh simpatičnih dam. Beatrika je globoko vzdihnila. »Njen malenkostni, računajoči značaj mi je neznosen; prav gotovo da jo smatram za izpodlezovalko. Ona edina je kriva, da je očem prezrl mamo v svoji oporoki. O, to ti je potuhnjena svetohlinka! V srcu sva, druga drugi povsem tuji. Tudi ti jo spoznaš prej aH slej — še predobro! Naša največja ne* sreča je. da smo tako odvisni od nje«. Viktor je pogledal gospo Sibilo. »Docela te pokojnik pač menda ni prezrl?« »O. pač! Romana je gotovo vplivala nanj pred njegovo smrtjo. Midve z Beatriko sva bili takrat baš v kopališču. Ko sva se vrnili, je bil moj mož že mrtev. In v oporoki je b;>k imenovana Romana takorekoč za našo skrb* nico. Ona je tudi zdaj edina voditeljica tvrd* ke. Tako brezpogojno sem ji dana v roke. da ne morem vzdigniti pri blagajni niti beliča brez njenega dovoljenja«. Viktor je zmajal z glavo. »To mora biti čudna oporoka. Ali je nisi poizkusila ovre* či?« »Ne. Govorila sem pač z notarjem, ki io ie bil napravil Toda rekel je, da bi bilo vsa* ko pravdanje brezupno; on da mi svetuje, naj se mirno pobotam s svojo pastorko« »In to si storila?« Gospa Sibila se je porogljivo zasmejala. »Oh. prej bi izžel iz skale vodo nego iz Ro* mane belič, ki ga ni namenjena dati! Na mi* lost in nemilost sem ji izročena z otrokoma vred, in lahko mi verjameš. Viktor, da je moje življenje v tej hiši hujše od mučeni* štva. Odvisnost <>d nje je res bridka usoda«. Viktor je pomiloval svojo svakinjo. «e bolj pa Beatriko Nezaslišano se mu zdelo, da se mora to ljubko in prelestno bi* tje podrejati osebi, kakršna je Romana Se* verjeva Dami sta ga nato pustili samega, da bi se preoblekel za h kosilu. Poklical je slugo. Kaluti*Baju so bili odkazali sobico nedaleč od gospo'arjevih. Pojavil se je takoj Vik* tor mu je velel, naj iztoži njegove kovčege in mu pomaga pri oblačenju. Nu, Kaluta. kako ti ugaja v tej hiši? Ali si dobro nastanien?« je vprašal služabnika s tisto prijaznostjo, brez katere se ni nikoli obrnil do njega. Tndijec ga je odkrito pogledal s svojimi lepimi temnimi očmi. »Koluta lepa soba, sta* novanje dobro, sahib. Ta hiša zelo velika in lepa. Ima dve leni sahibi. Toda sluga pra* vi, prava gospa sedi v tovarni« »TaW> to tudi že veš? A plavolasi gospe ti ugajata?« »Lena plfva miss,* *ahi'b. ima rože na ust* nicah in solnce v očeh, toda rože in sdnee niso prave. Kaluta zebe im čuti. da za sa» hiba ni dobro v tej hiši«, je odgovoril sluga anglaSko: gospodična. „D0M0V1N\" št. 2 Stran 3 Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: d.beli voV 2.50 — 3, poldebeli voli 2—2.50. plemenski) voli 2—3, biki za klanje 2—2.75. klavne krave debele 2— 2.50, plemenske krave 1.50—2. krave za kloba-sarie 1—1.25, molzne krave 2—2 50, breje krave 2—3, mlada živina 2—3.25, teleta 3-4 D n. Mesne cene: volovsko meso I vrste 8—10, 11. vrste 6—8. meso od bikov krav. telič 4—6. telečje meso I- vrste 8—10. II. vrste 4—6, s^nisko meso sveže 8—12 Din Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (s pr.iicto pr mijo): 1 holandski goldinar za 29.73 do 29 87 Din; 1 nemško marko za 17.56 do 17 70 D n; 1 angleški funt za 215.41 do 217.47 Dn; 1 ameriški dolar za 43.44 do 43.80 Din: 100 francoskh frankov za 289.31 do 290.75 Dn: 100 češkoslovaških kron za 181.33 do 182.44 Din. Avstriiski šilingi v privatnem kliringu so b li po 9.10 do 9 20 Din. Voina škoda «,e tavala po 356 Din. Ssjmi 12. januarja: Liutomer; 13. januarja: Krka. Nova Cerkev, nri Jelšah, Zerovnca: 14. januarja: Sv. Fiilip v Veračah; 17. januarja: Cerklie pri Kranju Kapela pri Brežicah, Kostaniev;ca ob Krki Kotredež. Petrovče. Slovenska Bistrica. Sv Peter (ljutomerski srez). Unec, Videm (Dobre-poVe). Zeleznik1 - Drobne vesti = Dva tečaja za vinogradništvo in sadjarstvo. V času od 1. marca do 30. novembra bo devetmesečni tečaj za vinarstvo, k'etarstvo in sadjarstvo v banov;nskih trsnicah in drevesnicah v Pekrah (p. Limbuš pri Mariboru) in pni Kapeli (p. Slatina Radenci). V tečaja se sprejemajo dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 let napre!. Prednost pri snrfc- jemu imajo sinovi kmečkih posestnikov in vi-ničarjev. Gojenci imajo v zavodih brezplačno stanovanje in oskrbo, pridni in ubcžni dobe razen tega še mesečni prispevek 30 Din za nakup šolskih potrebščin in drugih malenkosti. Lastnoročno pisani in s kolkom za 5 in 20 Din opremljeni prošnji se mora priložit': krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, nravstveno spričeva'o in izdava staršev (ali varuha) mladoletni«)v, opremkm s kolkom za 2 Din, da dovoljue o prosilcu obiskovanje tečaja. Pravilno oprem''ene prošnja na., se izroče ali odpošljejo na.pozneje do 10. febru-ara upraviteljstvu enega 'zmed gori navedenih zavodov, v katerem želi bi«ti vlagatelj prošnje spre et. — Celotni seznam izžrebanih obveznic Vojne škode. Avgust Pertot. uradnik Lmbljanske kreditne banke v Ljublani. ,e izdal v samozaložbi seznam vseh dosedaj zžrebanh obvezne Vojne škode nove emis;:e. Sezn:im stane 20 D n in se naroča pri založtrku Avgustu Per-totu, Ljubljana. Gledališka ubca 13 = Dražba kožuhovine v Ljubljani bo 27. t. m. na velesejmu V neprilikah k; nam jih ustvarja sedanji težavni gospodarski položaj, so te dražbe še umesinejše in koristne.še kakor kdaikoli prej. Cm več lepega blaea se bo zbralo, tem ugodneiše bo vnovčenje lovskega pridelka Kdor ima kožuhov n\ nT jo čimprej pošlje na naslov »Divja koža«. Lubljana — velesejem. — Gorenjski reici malih živali izkušao v skladu l najnovejš.m, odredbami rn.nistrsiva za kmetijstvo uveljavit načrt oaspešev mja reje malih živali. V ta namen sklicu ejo za dan 12. t. m. veliko zborovanje v prosto; e B*ks-Ijeve gostilne v Kranu ob pol 10 dopoldne. Tam bo obenem tudi redni občni zbor. Rejci pridite! = Društvo »Rejec malih živali« se je ustanovilo v Guštanju na novega leta dan Ustanovni občni zbor je vod I predsednik pripravljalnega odbora Gutnik Martin ki je v uvodu pozdravil poslanca g. Doberška in strokovnega tajnika zveze .g. Inkreta iz Šenkovega turna. V poljudnem predavanju ,e obrazloži' g. Inkret pomen reje malih živali za malega človeka, ki nai nudi skromne dohodke našemu delavcu in malemu kmetu. Poslanec g. Doberšek je poudarial vpliv reie mal;h živali v vzgo nem oziru in naglasil pomen samopomoči k izboljšanju današnjih razmer. Prečitana so bila pra* vila in sprejet društveni poslovnik, po katerem bo društvo delilo brezplačno živali med svoje člane, da nud; tako prvo pomoč najpotrebnejšim. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Gutnik Martin, za podpredsednika Krautber-ger Franc, za tajnka Vovšek Ivan, za blagajnika Jamnik Franc, za gospodarja Vovšek Viktor. za odbornike pa Kričejeva Marija. Hotzl Fel ks, Šater Luka Krivobradova Uršula, La-kovnik Franc, Jamšek Robert in Prkršnik Ivan. Društvo ie sklenilo pristop k zvezi društev re cev malih živali v Ljubljani Vabimo rejce 7. Guštanja. Prevalj, Kotelj. Leš Dobje vasi. Črne in Vležice. da sodelujeio z društvom. SV. BARBARA V HALOZAH (Smrtna kosa). Nedavno nas ie zapustil član sokol« skega naraščaja br Anton Šmigoc. po do* mače Kovačev Kratka bolezen ga je iztrga* la iz naših vrst Bil je več let priden in vztraien telovadec in ga bomo težko po« grešali Kako je bil priljubljen, ie pokazal niegov pogreb Ob odprtem grobu rmi je govoril v slovo župnik g Orobler, v imenu coko'a na ie ponovil od niega hr Anton Korenjak Domači pevci so mu zapeli ža'o« stinko Rodi mu žemljica lahka! * Proslava rojstnega dne naše kraljice M ari'o v Bukarešti. Na rojstni dan Nj Vel. jugoslo-venske kraljice Marije 9. t. m. priredi jugoslo-venski poslan k v Bukarešti svečan sprejem, ki bodo nanj povabi en vsi člani rumunske vlade in drugi odličniki. Ta dan priredi' deveti konjeniški polk kraljice Marije v Konstanci kakor vsako leto svečanost v cerkvi, nastop čet, vojaške dirke in druge vojaške prireditve. Ob 17. bo pa svečan sprejem v oficirskem domu v Konstanci. * Nj. Ve!, kralj za zimsko pomoč. Nj. Vel. kralj Peter II. je daroval 100.000 Din kot svoj prispevek za podpore bednim v času zime. Z denarjem razpolaga odbor za zimsko oomoč. v slikovitem jeziku svoje domovine Nujno in roteče je jel prigovarjati gospodarju iz dna svoje zveste vdanosti do njega, zakaj njegov krepki prirodni nagon je slutil, da preti Viktorju nevarnost. Viktor aieiTčtedpsč mlhwy mlhwy mlhwy Viktor pa je smehljaje zmajal z glavo. »Ti vidiš strahove o belem dnevu, moj dobri Kaluta!« Indijec je najprej pobesil oko na prstan čudne oblike, ki ga je nosili na desnici, nato pa je dvignili pogled h gospodarju. »Poslušaj Kaluta, sahib!« Viktor se je spet nasmehnil. »V Jugoslaviji sva, Kaluta. ne v tvoji do* movini. V evropski hiši je človek varen, in ni se mu treba bati temnih nevarnosti«. »Črnih duhov je povsod dovolj. Toda K a* luta čuva svojega sahiba«. S temi besedami je Kaluta«Baj pomiril svoje nejasne slutnje. Viktor je bil med tem dovršil toaleto. V brezhibnem smokingu je odšel iz sobe. ter krenil doli, v salon. Medtem se je bil vrnil Janko. Od razgo« vora, ki ga je imel z Romano pred nekaj dnevi, je bil zelo izpremenjen. Toda niti mati niti sestra nista opazili te izpremembe. Ni jima ostajalo časa niti veselja, da bi se bi'i toliko zmenili zanj. S čustvom, da je doživel nekaj prelestne« ga, je bil odšel od Romane, čeprav se je ču« til tudi ponižanega. Njegova blodna mlade« niiška duša je bila našla vodilno zvezdo, h kateri je mogel povzdigovati oči ter jo ob« čudovati. Tn to. da se-je zdelo Rorrfami vredno spra« viti ga k zavesti m se je trudila zanj ter ga sprejela prisrčno in dobrotno kakoii še nih* če nikoli, ga je povišalo v lastnem spoštova« nju in mu dalo vrednost, ki je ni hotel za« praviti, bilo mu je v oporo In kako zelo je potreboval takšne opore, se je zavedal šele zdaj. Ko je pozdravil strica Viktorja, je storil to povsem drugače, nego je bila sicer n.iego« va brezbrižna in neotesana navada. Vedel se je svobodno in neprisiljeno, hkrati pa tudi vse bolj umerjeno in moško nego do« slej. Viktor mu je prisrčno odzdravil. Janka je družila z njim očividno jaka rodbinska podobnost. Bil je živa slika svojega očeta. In Viktor je ljubil rajnkega popolibrata od srca. Nehote je prenesel zdaj vse to čuv« stvo na njegovega sina. Z radostjo je opa« zil v nečakovih očeh samozavestno odloč« nost, kakršne oče ni imel. Pokramljal je z Jankom živahno in iskre« no ter se ukvarjal ž njim tako dolgo, da je postala Beatrika nestrpna. Zato se je vrne« šala nazadnje v razgovor in priklenila Vik« torja s svojim koketiranjem tako, da ni vi« del kmalu več ničesar razen nje. Ko je' Janko pozdravil strica, je tekel go* ri v svojo sobo, da bi se naglo preoblekel za k jedi. Njegova soba je ležala Viktorjevi malone nasproti. Na dolgem mostovžu, tik nasproti sobam svojega gospodarja, je slo« nel s prokrižanimi rokami Kaluta«Baj v do« stojanstveni pozi: Janko ie osuplo pogledal slikovito tujo prikazen. Obstal je pred In« dijcem ter ga pomeril z očmi. ,Kdo ste?« ga je vprašal po nemško. Indijec je razumel pomen teh besedi. »Kaluta«Baj je sluga sahiba Trtnika,« je odvrnil v polomljeni angleščini. To ie navdalo Janka s silnim zanima« njem Razvil se je med njima pomenek, ki seveda ni bil lahek, ker se je Janko težko izražal v angleškem jeziku. Kaluta, ki je po svoje gladko brbljal angleščino, je po« stal mahoma kaj zgovoren. Tako je Kaluta zvedel, da je Janko nečak njegovega sahiba, in ker ga nagon pred njim ni svaril kakor pred plavolaso mis sa« hib, mu je povedal marsikaj. Pripovedoval je o tistem lovu na tigre, ko mu je sahib otel življenje, ter navdušeno govoril o po« gumu in hrabrosti svojega gospodarja, ki je rešil tudi smrtno ranjenega mladega Nem« ca iz tigrovih krempljev, ne meneč se za lastno nevarnost. Kaluta je zavihal široke rokave svoje obleke ter pokazal Janku stra« šno brazgotino, ki jo je bil pustil opasni doživljaj na njegovi nvšičasti roki. Janko je pozabil vso svojo naveličanost. Z bleščečimi očmi in zastajajočo sapo je poslušal zgodbo o lovski prigodi. Ko je Kaluta končal, je rekel Janko ži« vahno: »Se mnogo mi boste morali pripo* vedov«ti, Kaluta«Bai, kadar bom utegnil.« To rekši se ie noslovil od Indijca in mu krenko stisnil roko. Tujec pa ie zadovoljno gledal za Jankom. Ko ie stopil mladenič k njemu, je bil po» gledal Kaluta«Baj na čudni prstan na svoji desnici. »Mladi sahib ima poštene oči in pošteno srre.« je rekel sam pri sebi. Ko se je .Tanko vrml k ostalim, je prino* vedoval 7. bleščečimi očmi o svojem sreča« nju s Kahito«Bajem. Stran 4 »DOMOVINA« tt. z * Tisoč novih osnovnih šol v desetih letih. Po službenih podatkih šteje Jugoslavija 8300 osnovnih šol. Pred 10 leti jah je bilo samo okrog 7300, tako da se Ja njihovo število v zadnjih desetih letih pomnožilo za tisoč. V primeri z drugimi državami ima Jugoslavija še zmerom premalo osnovnih šol, ker pride pri nas ena šola na 1750 prebivalcev, med tem ko pride v državah severne in zapadne Evrope ena šola na 500 prebivalcev. Osnovne šole obiskuje okrog 1,300.000 otrok. Ker je v Jugoslaviji skoro dva milijona otrok v starosti med sedmimi in 14 leti, je iz tega razvidno, da je vedno še preko 600.000 otrok v šolski starostu, ki ne hodijo v šolo, tudi 6e odštejemo otroke pod 14 krtom, ki obiskujejo srednje, meščanske in druge slične šole. Šolsko vprašanje torej v naši državi še daleč ni zadovoljivo rešeno. * Število slovenskih odvetnikov narašča letno. Po podatkih Odvetniške zbornice ie bilo ob koncu leta v Sloveniji 249 odvetnikov. V Ljubljani jih je 83, tako da pride na 1000 pre-b:valcev Ve-ike Ljubljane že en odvetnik. Maribor šteje 41 odvetnikov. V Celju posluje kar 24 odvetnikov, v Novem mestu jih je samo devet. Prav toliko jih je tudi v Ptuju, kjer je le sedež sreskega sod šča. Murska Sobota ima štiri, Lendava pa tri odvetnike. Lani je tudi v odvetniških vrstah kosila smrt. Umrli so v Mariboru dr. Karel Koderman. v Ljubljani dr. Dragotin Tre© in dr. Henrik Turna, v Murski Soboti pa dr. Slavko Vesnik. * Pristanek angleškega, v AbesinJio namenjenega letala. Zaradi goste megle je moralo pristati najprej na novosadskem. potem pa na beograjskem letališču veliko letalo angleškega Rdečega križa, s katerim potujejo general Rdečega križa Felaut in njegovi spremi evalci v Abesinijo. V Novem Sadu so bili Angleži gosti poveljnika našega letalstva, v Beogradu pa našega Rdečega križa. Obiskali so tudi angleškega poslanika. Iz Beograda so naslednji dan odleteli v Atene, pot pa jih vodi preko ne, pot p; is Abebo. Aleksandrije v Add * Nov načelnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Minister za trgovino in industrijo je imenoval šefa za nadzorovan e izvoza živine dr. Miljufna Petroviča za vršilca dolžnosti šefa zavoda za pospeševane zunanje trgovine. * Smrt uglednega pravnika. V nedeljo zvečer je za zmerom zatisnil oči eden izmed naj- uglednejših ljubljanskih odvetnikov g. dr. Fran Tekavčič. Pokojnik je eden izmed onih starih slovenskih pravnikov, ki so oblikovali slovenski pravniški jezik in nam že v prejšnjem stoletju pomagali dvigati našo sodno upravo na dostojno višino. Dr. Fran TekavSč je bil doma iz Mokronoga, kjer je dovršil ljudsko šolo in študiral nato gimnazijo v Ljubljani. Pravne študije je dovršil na Dunaju in bil vpisan 1. 1893 v imenik odvetnikov v Ljubljani, Takoj spočetka je kazal veliko zanimanje za delo v Odvetniški zbornici in je bil dolga leta njen odbornik. Dr. Tekavčič je izvrševal odvetniško prakso do predlanskim. Ob koncu leta 1933. je stopil v pokoj. Že dalje časa ga je mučila huda bolezen, ki ji je zdaj v svojem 74. letu podlegel. Bodi plemenitemu pokojniku ohranjen najsvetlejši spomin, žalujočim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! 0 Vdova po pisatelju Zbašniku Je preminila. Ni še minilo leto dni, odkar je umrl dvorni svetnik in pisatelj dr. Fran Zbašnik, že mu je sledila v večnost njegova življenjska družica ga. Tilka Zbašnikova. Umrla je nj praznik sv. Treh kraljev. Bjlehala je na pljučih in zato so ji zdravniki svetovali, naj se gre zdravit na Golnik. Toda njeno zdravje je vidno pešalo. Z Golnika se ie vrnila v Ljublano, k er je v starosti 70 let mirno dotrpela. Pokojna gospa je bila doma iz Kamnika, kjer se je ž njo seznanil dr. France Zbašnik in se oženil z njo. V zakonu se jima je rodil sin. ki ie umrl še zelo mlad, in od takrat je gospa Tiika posvetila vse svoje delo bližnjemu v korist. B la je članica in odbornica raznih naših človekoljubnih in narodnih orgarrzaoij, a zlasti jo bo pogrešalo Kolo jugoslovenskih sester. Časten ji spomin! * Smrt originalnega koroškega Slovenca. Zadnji »Koroški Slovenec« je posvetil nekaj vrst e v spomin 78-letnega Ožbeja Jamnika. krojača in mežnarja želinjske podružnice. Mož .ie opravljal mežnarsko službo 45 let. Svo e opravke v cerkvi je točno beležil in tako je iz njegovih beležk razvidno, da je sodeloval pri 731 krstih. 126 porokah in 582 pogrebih. Ko je bil pred leti odlikovan z zaslužno kolajno, se je okrog priljubljenega starčka zbrala vsa župnija. Tudi na niegovi zadnji poti so ga spremljal vsi vaščani. . * Kongres čebelarjev. Nedavno je b;l v Vr-basu kongres č^belarev na katerem se je zbralo nad 250 čebelarskih odposlancev. Sprejeta je bila obširna resolucija, v kateri zahtevajo čebelarji čebelarski zakon ter prosijo državo, naj bi jih podprla s tem, da bi se sadilo za čebelarstvo koristno drevje in da bi smeli čebelarji pasti svoje čebele v državnih gozdovih. Zahtevajo obvezno organiziranje čebelarjev, nadzorstvo nad organiziranimi čebelarji in znižanje prevozne tarife za med. Prihodnji kongres bo v Novem Sadu. ♦ Ženska bolnišnica v Ljubljani ima nezadostne prostore. Na porodniški oddelek državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani je bilo lani sprejetih 2106 nosečih žen. Porodov je bilo 2021 (za 143 več kaikor leta, 1934., za 965 več kakor leta 1925. in za 1208 več kaikor leta 1920.). Tako ogromnemu številu porodnic je bilo mogoče preskrbeti prostor v bolnišnici le na ta način, da se je odvzemal prostor ginekološkim bolnicam in da so otroč-nice po večini že Sedmi dan po porodu odhajale iz bolnišnice. Pri porodnicah je bilo izvršenih 261 večjih porodniških operacij (20 cesarskih rezov, 7 prerezov sramnega stika, 33 obratov in tako naprej). Od porodnic je umrlo sedem v zavodu, ena pa po transportu na dom. Umrljivost porodnic v zavodu je torej znašala 0.35%, to je daleč pod povprečjem zadnjih 10 let. Mrtvorojenih otrok je bilo 62, umrlo pa jih je 73. Odstotek mrtvorojenih je najnižji v zadnjih 15 letih, odstotek umrlih novorojenčkov pa je nekoliko pod povprečjem zadnjih 10 let. Iz porodnišnice je bilo zdravih odpuščenih 1922 novorojenčkov. Po spolu je bilo 1094 dečkov in 963 deklic. Dvojčki so se rodili 36krat. Na ginokološki oddelek ženske bolnišnice je bilo sprejetih 1846 ginekološko bolnih žen. Umrlo jih je 38, od teh 16 za r.-.-kom in 10 za posledicami splava. Izvršenih je bilo 1117 ginekoloških operacij, med njimi 196 prerezov trebuha. V letu 1936. bo ženska bolnišnica pred hudimi nalogami. Navalu porodnic je že komaj zadostovala. Beda bo v prihodnjem letu še povečala število žem. ki bodo iskale pomoči v bolnišnici. Tako to skrb za postelje eno izmed najtežavnejših vprašanj, a druga huda briga bo, kako preprečiti nastopanje okuženj spričo nezadostnih prostorov. Ljubljanska ženska bolnišnica nujno kliče po razširjenju in dolžnost odločujočih činite'jev je, da se tega vprašan ia resno le+iio-Gomie- šfevi'ke so zadosten dnJcaz, da odlašanje kljub splošni gospodarski stiski ni na »To ti je imeniten človek, stric Viktor. Pravil mi je, kako sta lovila tigre in si mu rešil življenje. Res ihrabro si se postavil zanj.« Viktorjevo čelo je zardelo. Nič ni rad slišal pohvale. »Zelo moraš biti pogodu Kal.ut-i. On dru* gače le nerad zaupa ljudem; molčeče i je in oprezen. Samo takšni, ki so mu zelo sim* patični, se morejo pohvaliti, da jih je spo* znal vrednim daljšega pomenka,« se jc po* šalil. Toda P.eatrika je bila slišala bratove be* sede in je takoj spet potegnila vajeti raz* govora k sebi. »Oh, Viktor, o tem lovu na tigre ni moraš obširno pripovedovati!« je vzHiknila in koprneče zavila oči. Tisti hip pa je poklical zvonec h kosilu. [Vstopil je sluga ter odprl duri v obednico na stežai. Ko so stopili vanio, se je poka* zala med nasprotnimi vrati Romana Sever* jeva. Oblečena je bila v preprosto, a izbrano temnovišnjevo obleko brez vsakega nakita. Samo gladka zlata igla je sklepala haljo pod vratnim izrezkom. Viktor Trtnik je ves osupel pogledal to ljubko in plemenito pojavo, ki mu je mirno in ponosno stopila naproti. Ko jo je gospa Sibila predstavila: »Moja pastorka Roma* na!« — se je zdel cel nejeverni Tomaž. Radovedno sta se pomerila z očmi. Viktor Trtnik si je bil naslikal Romano povsem drugače. Težko se je odločil verjeti, da naj bo to fino dekle s simpatičnim obrazom in umnimi, dobrimi očmi pastorka njegove svakinje, ki sta mu jo bili naslikali dami v tako odurnih barvah. Romana pa je zrla s čudno tesnobo v oči Viktorja Trtnika, v njegov zanimivi in zna* čilni obraz, čigar izrazitih črt ni zakrivala brada. Prešinila jo je gotovost, da stoji pred njo cel mož. ne puhlež. kakor si je pred* stavljala svaka gospe Sibile. ampak jaka in imponujoča osebnost. In še nekaj drugega ji je spreletelo dušo. »Ta mož bo tvoja uso« d'!« je rekel notranji glas... V veliki obednici je stala okroala miza, pogrnjena za pet ljudi. Razvrstili so se; Janko se je takoj postaval k Romani ter se* del k nji. Viktor je dobil mesto med gospo Sibilo in Beatriko. Romana je takoj videla, da Beatrika ko* ketira z gostom Spomnila se je, kako je gospa Sibila priporočila hčeri, naj vpiše strica med svoie morebitne snubce. Zdelo se je da se nahaja Beatrika že sredi boja za njegovo srce. Ko je Romana to opazila, je začutila v srcu razločno bol. Skrivaj se je ozrla na Viktorja, da bi videla, kako se ga dojmi to koketiranje. In opazila je, da ie že ves omamljen od lepih Beatričinih oči. Tedaj se ji je storilo žalostno kakor še nikoli v življenju. Enkrat med obedom je srečala njegove temne oči, ki so se zvedavo upiral«, v njene. Z muko in nejevoljo je začutila, kako ji je od njegovega posleda šinila kri v obraz. Toda ni se zavedala, da ni bila še nikoli tako lepa in mična kakor v tej svoji mučni zadktgi. Viktor je za neka i hipov kar pozabil paziti na Beatričino čebljanje. Nehote se je mnral ukvarjati z Romano Severjevo. Za* nimala ga je silno, morda zato, ker ni mo* gel razumeti, kako naj bi se skrivala v tako prijetni in sk'adni vnanjosti tako grda, mas lenkostna duša. A dolgo se ni mogel vdajati temu pre* mišljevanju. Beatrika mu ni dala časa. Na« ganiala ga je, naj ii pove, kako je rešil in* diiskega slugo iz tigrovih krempljev. Viktor je bil izmed tistih ljudi, ki neradi govore o svoiih dejanjih. Zato ie poročal o dogodku, ki =e Sa itak ni spominial z ve* seljem, le kratko in stvarno, prikrivaje po motnosti svojo zaslugo. Toda računal je brez Janka. Fant je po* gledal Viktoria s svetlimi očmi. »Najzanimivejšega pa ne poveš, stric Viks trv Kahita=Baj mi je razložil vse to dosti obširneje.« Viktor se je nasmehnil »Moj vrli Kaluta je nripovedovv, je našla tam na tleh svojega moža mrtvega. Ugotovili so, da se je mož Avgust Ozmec zastrupil z mišnico. Kaj ga je gnalo v smrt, mi znano. * Ogenj. Nedavno je požigalčeva roka zažgala v Semiču hišo Matije Severja, ki je v njej tudi vinska klet, v kateri je imela shranjeno svoje vino Katarina Severieva. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo težavno in je h'š!ca pogorela do tal. * Huda nesreča. 45-letni kočar Marin Jakob iz Botkovcev se je napotil s kolesom k svoji sestri. Na leden' cesti mu je pa kolo spodrsnilo in je padel taka nesrečno, da si je zlomil obe nogi. Našli so ga šele čez nekaj časa mimoidoči, ki so poskrbeli za njegov prevoz v bolnišnico. * Nesreča ne počiva. V Jezercah pri Voj-niku se je ponesrečil 24-letni sin posestnice Srečko Kovač. Ko je tlačil slamo v slamorez-nlco, ga je stroj zgrabil in mu odrezal desno nogo pod kolenom. V Solčavi pa je mlatilnica zgrabila 47-kdno kočarjevo ženo Perpetuo Matiijevčevo za levico in ji odrezala štiri prste Ponesrečenca se zdravita v celiski bolnišnici. * Požar. Nedavno zvečer je začelo goreti pri posestnici Terez:jli Vrbnjakovi v Ihovj v Slov. goricah. Zgoreli so svinjski hlevi do tal, ker so bili leseni. Svnje so rešili. Zavarovalnina je bila malenkostna. Kako je nastal požar, še ni jasno. * Str?šna žrtev električnega toka. Te dni se je v Utiku pri Vod:cah nad Ljubljano pripetila strašna nesreča Dopoldne se je s kolesom pripeljal v vas uslužbenec Združenih elektrarn Jože Puš, da na zidanem transformatorju nekaj popravi. A komaj je začel delati, je iz transformatorja švign'1 velik plamen in v trenutku spet ugasnil. Ljudie so ogenj sicer ooizili, a so mislili, da je Puš še zmerom na delu. Sumljiva se jim je videla reč šele zvečer, ko električne luči niso zagorele. Nekaj sosedov je odšlo k transformatoriu, kjer se jim je nudi! grozen prizor Naslonjen na cementno ploščo je v kotu stal Puš mrtev, skoro čisto zoglenel i Ko je uravnaval žice. ie b:la Puša očitno ubila ' električna iskra. Vodiški orožniki so poklicali monterja iz Komende, nato pa so truplo ponesrečenca spravili v domačo mrtvašnico. Jože Puš je veljal za treznega in za strokovno odlično sposobnega elektrotehnika. V Domžalah kjer je doma, je zapustil ženo s tremi otroki. * Živ fotografiran na mrtvaškem odru. Mi-cika iz obmejnih krajev je služila v Kranju in se seznanila z graničarjem Simo iz Niša. Pravil ji je, da ie sin bogatih staršev. Dobra Micika mu je verjela. Razvilo se je razmerje, katerega posledica je bila, da je Micika rodila nezakonskega otroka. Že poprej je zviti Sitna izginil iz Kranja. Micika ga ie iskala okrog in s pomočjo občine in kranjskih orožnikov dobila obvestilo, da jo Sima v ljubljanski vojaški bolnišnici. Sla je tja. Vojak, ki ga je povprašala, ali je res v bolnišnici ta lin ta graničar, jo je na kratko odpravil. Junija je dobila Micika črno obrobljeno pismo, podpisano od kaplara Kosa-noviča, da je Sima umrl in da se je je na smrtni postelji spominjal. Priložena je bila fotografija, kako Sima leži v krsti na mrtvaškem odru, obdan s cvetjem in venci. Poleg odra e stal vojak s povešeno glavo. Sprva je bila Micika presunjena. Ko pa je začela sliko natančneje motriti, je spoznala v vojaku onega, ki jo je zapodil iz bolnišnice. Kratek sklep. Micka se je odpel.ala v Ljubljano, šla je v vojaško bolnišnico, da povpraša, kdaj je graničar Sima umrl. Vojaki in bolničarji ji niso hoteli dati točnega pojasnila. Nastal je majhen prepir. Mimo je prišel vojaški zdravnik. Začel se je zanimati za reč. Povabil >e dekle, naj mu sledi v prvo nadstropje. Tam sta našla graničarja S'mo. kako je naslonjen na okno kadil cigareto. Ko sta stopila k njemu, je kar okamenel. Pokleknil je na kolena in začel prositi: »Zlata Marica, oprosti!« Vpričo zdravnika ie priznal, da je oče nezakonskemu otroku. Pomirjena je Micika šla. Sima je kmalu zapustil bolnišnico. Sled za njim pa je bila izbrisana. Naposled so dognali, da je pri obmejni četi v Slovenjgradcu. Moka je vložila pri ljubljanskem okrainem sodišču tožbo na odškodn-no 12 000 Din. Izvod tožbe z naznanilom, kdaj se bo vršila razprava, je bil poslan Simi v Sloven;gradec. Toda Sime ni bilo k razpravi. Prišla pa je tožba vrnjena na sod šče s pristavkom, da je Sima odpuš"en iz graničarske službe in da ie odpotoval na svoj roistni dom v biižini Niša. Kako se bo končala ta žalostna pravda še ni znano. * Otrok se je zadušil v dimu. Tragična smrt }e zadela 2-letno Reziiko Kurbusovo v Spodnjem Jakobskem dolu. Deklici je umrla mati že pri porodu. V oskrbo jo je vzel njen stari oče viničar Jakob Kurbus. V isti viničaniji ie stanoval tudi Kurb\isov sin Janez z ženo Jo-žefo. Na starega leta dan so odšli vsi z doma po opravkih, otroka pa so zaklenili v viničarijii. Jožefa Kurbusova je še pred odhodom zakurila železni štedilnik, v katerem so se sušila- jel-ševa drva. Ko se je okrog poldneva vrmiil_ domov stari oče, mu je pri vstopu v hišo udaril hud dim nasproti. Tlela so drva na preveč razgretem štedilniku. Na tleh pa je ležala mala Rezika zadušena. Vse prizadevanje, da bi Jo z umetmim dihanjem spravili še k življenju, je bilo zaman. * S kroglo dum-duin si je končal mlado življenje. Popoldne na novega leta je pretresla vaščane v Počeniku pri Sv. Jakobu v Slov. goricah grozna vest, da si je vzei življene 22-Ietiri posestnikov sin Franc Roj. Po kosilu je nesrečnež šel v svojo sobo in mso domači ničesar hudega slutili. Ko so slišali strel, so mislili, da je domači sin, ki je bil vnet lovec, streljal na vrane v bližnjem vrtu. Ker ga nekaj časa ni bilo na spregled, je stopil oče v sinovo sobo, kjer ga je našel z razstreljeno lobanjo. Poleg stola e ležala na tleh v mlaki krvi puška, iz katere si je pognal nesrečni mladenič kroglo dum-dum v glavo. Ker je bil še živ, ko ga je naše' oče, so takoj poklicali zdravnika g. dr. Sentočnika iz Št. Ilja, a je bil ves trud zaman. Ka] ga je gnab v tako žalostno smrt, ni znano. Prav gotovo je izvršil grozno dejanje v popolni duševni zmedenosti. Bil je priden in pošten kmečki iant, ki so ga vsi radi imeli. * Ogenj je nastal te dni pri.posestniku Mlakarju Ivanu v Jurovcih. Zgorelo je vse poslopje z vsem živežem. Na pomoč so prihiteli domači gasilci, ki so preprečili še večjo nesrečo. Ugotovilo se je, da je ogen; nastal zaradi slabega dimnika. * Huda avtomobilska nesreča. Blizu Trojan se je zgodila avtomobilska nesreča. Z avtomobilom sta se peljala po opravkih uradnk Kmetijske družbe v Ljubljani g. Grom in gostilničar na Tržaški cesti v Ljubljani g. Franc Modrijan. Ko ie šofer spremenil prestavo v prvo brzino, je. volan odpovedal in avto je zavozil v bližnji brzojavni drog in ga z^mi' na kose. Naposled sta prišli v samoten drevored in Perina je zagledala tam razen grofice še Poprovca. očeta Krapa in slaščičarja iz so« sedne hiše. Grofica je bila oblečena v črno in Poprovec prav tako. Oče Krap ni imel več svojega rjavega predpasnika ampak lep suk« njič. ki mu je segal skoraj do tal. Dolgo so jo molče gledali, potem pa je dejal Poprovec: »Samo to bi ti rad rekel .. samo to bi ti rad rekel, da lahko ostaneš v naši hiši ko« likor dolgo hočeš in da ti ne bo treba pla« čevati prav nič najemnine«. »Če boš hotela«, je dejala grofica«, boš lahko hodila z menoj po ulicah prepevat...« » Če te pa veseli pekarstvo«, ie potem vzkliknil slaščičar«, se greš lahko k meni učit. Naš poklic ni slab in utegne se ti še kdaj dobro goditi v njem ...« Oče Krap ni ničesar rekel, toda videlo se mu.je. da bi ji bil tudi on rad kai obljubil, če bi bal Ie imel. Potem se je nečesa spomnil in vzkliknil: »Kadarkoli se ti bo zljubilo juhe, pridi kar k meni Zmerom jo boš dobila«. Te ponudbe so ganile Perino do solz, ki so bile kakor balzam po grenkih solzah zad« njih dni. »Kako dobri ste vsi z menoj!« je nazadnje Šepnila. »Storili bi pač radi, kar je v naših močeh«, je rekel Poprovec. »Ubogega dekleta, kakor si ti, ne smemo kar tako prepustiti usodi«, je dodala grofi« ca. »Pa ne bom ostala v Parizu«, jim je pove« dala Perina. »Takoj bom morala odpotovati k svojim sorodnikom ...« »Sorodnike imaš?« jj je segel Poprovec v besedo, hkratu pa pomenljivo pogledal svo« je tovariše, kakor bi hotel reči: »No, lepi sorodniki morajo to biti«. »Kje pa stanujejo?« je nato vprašal. .Nekje blizu Amiensa«. »In kako misliš priti v Amiens? Ali imaš sploh še kaj denarja?« »Za železnico premalo«, je odvrnila Peri« na. »Del poti bom morala prehoditi peš«. »Ali poznaš pot?« »Zemljevid imam«, je povedala Perina. »Ali je na zemljevidu napisano tudi to, kje moraš hoditi po Parizu, da boš prišla do ceste proti Amiensu?« »Ne Če mi hočete vi povedati, vam bom prav hvaležna«. Tedaj so jo začeli vsi hkratu poučevati, toda tako zmedeno, da Perina ni vedela, nri čem je prav za prav. Nazadnie pa ie le Po« provec dvignil roko in ji začel sam razla« gati: »Če se nočeš v Parizu izgubiti, se pelji s cestno železnico. Ta gre do poti proti Ami« ensu. Trideset centimov te bo stalo, pa boš vsaj zanesljivo prišla tja. Kdaj pa misliš od« potovati?« »Še danes. Materi sem obljubila, da se bom takoi odpravila na pot«. »Mater je treba ubogati«, je dejala gro* fica. »Pogumno dekle si in zato ti to ne bo pretežko«. Objela je Perino. Poprovec, Krap in sla« ščičar pa so ji stisnili roko. — Odločila se da bo zda; zapustila pokopališče, toda nekaj jo je sil.lo naj še ostane in naj se še egkrat poslovi od svoje mrtve matere. Grofica, ki je uganila njene misli, je stopila pred njo in ji tiho rekla: »Ker že moraš iti, je bolie. da greš takoj...« »Da, tako stori!« je dodal Poprovec. Tedaj se je Perina obrnila k vsem svojim znanim, molče pokimala in lim še enkrat podala roko. Potem se je obrnila in šla. »Na kozarec vina vas vabim.« je rekel Poprovec ko je že izginila za ovnkom. »To bi se pa res prav prileglo,« je takoj odgovorila grofica. Oče Krap, ki je dotlei mirno stal ob strani, pa je tiho de.al: »Uboga sirota, bog ve ka.i bo z njo ...« Ko ie Perina stopila v vagon cestne železnice. je vzela iz žepa zemljevid Franc':e, ki ga je že uporabljala, kar je zapustila Italijo. Videla .e, da teče pot iz Panz? v Anrens skoraj naravnost. Ker je zna'a tud prbližno oceniti z zemljevida, kako dolga ie pot :e hitro izračunala, da bo potrebovala do Ma-raucourta pet ali šest dni, če bo prehodila na dan po trideset kilometrov. Toda ali bo mogla tako hitro hoditi? Al' ne bo morda že drugi, tretji dan omagala? In kaj bo, če bo med potio začelo iznennda deževati in ne bo nikjer dob:la zavetja? Poprovcu ie rekla, da ima za pot dovolj denarja S tem je mislila da jn ga ne bo zmanjkalo, če bo potovala peš seveda če ne bo imela na poti nepričakovanih zadreg. Ko je zapustila svoj dosedanr dom. e imela v žepu pet frankov in trideset centimov. * Otrok pod gorečo odeio. V Hotinji vasi pri Slivnici se je pripetila usodna nesreča. Žena železničarja Dolenca je položila 20 mesečnega sinka v zibelko k počitku. Imela je opravka pri sosedih, pa je postavila zibelko na toplo v kuhinjo poleg zakurjenega štedilnika. Zaradi žarečega štedilnika se je vnelo perilo, ki je b!lo obešeno na vrvici nad štedilnikom. Zareče cunje so padLe v zibelko na spečega fantka. Kmalu je bila vsa odeja na otroku v plamemh. V tem trenutku se je vrnila mati nazaj. Na pragu kuhinje je okamenela od strahu, ko je videla, da se v zibki zvija otrok v strašn.h bolečinah pod gorečo odejo. Zagrabila ie otroka ter ga rešila iz plamenov. Obrazek malčka je bila ena sama rana, prav tako je imel strahovite opekline na prsih in trebuhu. Mati se .ie s prvim vlakom odpeljala z nezavestnim otrokom v bolnišnico po pomoč. Bilo pa je že prepozno in je otrok kmalu umrl. * Smrtna nesreča v hrastniškem rudniku. Zgodaj zjutraj na novega leta dan se je po Hrastniku razširila žalostna vest, da je postal žrtev nevarnega dela v rovih 22-ktni rudar Viktor Smollč. Na Sivestrov večer se ie zdrav in vesel napotil v jamo na delo. Pri delu pa je s polnim vozičkom premoga strmoglavil 30 m globoko v jašk in obležal mrtev. Pred 10 leti je ubilo v jami Viktorjevega "ofie»ta, nekaj let prej pa njegovega strica. Viktor je bil zelo priljubljen. V hrastniški osnovni šoli je bil dober učenec in kmalu je dobil delo pri rudniku, ki ga je vestno opravljal do poziva v vojaško službo. Pred nekai meseci je odslužil kadrski rok in se vrnil domov. Bodi dobremu mladeniču blag spomin, njegovim svojcem pa naše Iskreno sožalje! * Smrt » kralja mešetarjev«. Na Ptujski gori so našli mrtveca, o katerem so dognali, da je Alojzij Jerič, ki je b i svojčas v Mariboru znan kot »kralj mešetarjev«. Mariborska policija je vršiila za njim poizvedbe poldrugo leto. * S stričevimi tisočrki je silvestroval. Predzadnji torek je prispel v Celje 23-letni ključavničar Vili iz Ljubljane, namenien. da prav pustolovsko preživi Silvestra Okrog 20 se je peljal z avtomobilom iz Celja k Sv. Petru pod Sv. gorami. Tam je obiskal strica in mu v ugodnem trenutku izmaknil 70.000 Din Z denarjem se je vrnil v Celje in v družbi znancev preživel nekaj veselih uric. Izkazal se ie ka-valir, saj je med drugim plačal tudi 17 stekle- Ko je plačala za vozni listek pet in dvajset centimov, jii je ostal še srebrn k za pet frankov in novec za pet centimov Kadar se je premaknila, je slišala v žepu žvenket srebra in bakra. S tem denarjem bo torej morala živeti pet ali še več dni na poti, potem pa še v Marau-courtu tako dolgo, dokler ne bo prišla do kakšnega zaslužka. Ali pa bi to mogoče? Take misli so se ji med vožnjo nepr v.ano podile po glavi in preden si je mogla dati nanje odgovor, je cestna železnica obstala in Pe-rina je morala izstopiti Zdaj je vedela, da mora iti naravnost naprej. Ker je bilo solnce še visoko na nebu je upala, da bo prišla še precej daleč, vsaj do konca pariških predmestij, ki se vlečeto zelo daleč na deželo. Toda mestnih hiš ni hotelo biti konec, čeprav je hodla Perina že štrašnc dolgo. Povsod je videla same dimnike, ki so silil1 pod nebo in se kadili. Iz tovaren se je čul hrušč strojev in ljudi. Ko so postajale hiše redkejše, se je spomnila, da b' bilo dobro, če bi si kupila kaj za želodec. Čeprav prav za n^v ni bila lačna, je stopila v prvo pekarno ob poti. »Dajte mi pol k;le kruha« se deiala pekovki. »Aiu imaš denar?« je vprašala ženska ki ji Perinina obleka ni zbujala prav mnogo zaupanja. »Tu je pet frankov.« Preden je ženska odrezala od velikega hleba pol kile kruha, je nezaupn0 vzela novec v roke. | nic šampanjca. Slednjič je naročil avto in se z nekim znancem odpeljal proti Ljubljani. Stric pod Sv. gorami je bil med tem opazil veliko tatvino in je pnihiitel kmalu po Vilemovem odhodu v Celje. Ko je izvedel, da se je Vili odpeljal proti Ljubljani, je še on najel avto in zdirjal čez Trojane. V L.ubljani se je takoj zglasil na policiji. Geljska pol cija je sporočila ljubljanski evidenčno številko avtomobila, s katerim se je bil Vili odpeljal. Ko se je avto na novega leta vračal iz Krana, ga je policiija v Ljubljani ustavila in izvedela od šoferja, da je Vili v Kranju. Vilija so kmalu izsledil1 in aretirali. Pri sebi je imel še 61.000 Din. * Prevejan slepar pod ključem. Policija v Ljubljani je aretirala mladega moža, ki se je po Ljubljani in drugod izdajal za inženjerja in za činiitelja raznih uglednih tvrdk. Svojo srečo je zlasti rad poizkušal pri nežnem spolu in ne da se reči, da je ostal brez uspeha. Od n?ke ženske je izvabil hranilno knižco s precejšnjo vsoto. Fanta so izročili sodišču. * Žrtev pretepov. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 24-letnega usnjarskega pomočnika Srečka Cestnika iz Frama, ki je ori •jomirjc-vanju ob priliki pretepa v neki framsk1 gosti'n' obležal zaboden v prsa. Ko so reševalci pripeljali v Maribor prvo žrtev fantovske podivjanosti, so bdi drugič poklicani v Fram. kjer je nastal v nekem vinotoču krvav spopad. S strto lobanjo in zlomljeno levico je obležal na bo.i-šču 34-letni delavec Franc Bračko, ki so ga odpravili v bolmšnco. Tudi n;egova žena je nevarno poškodovana. * Zaveznik marseiskih morilcev aretiran v Avstriji. Dunajska »Sonn-und Montag-Zeitung« poroča, da so v Hartbergu aretirali 29-letnega Slovenca Marjana Ba.erja. Bajer. ki se je rod ! leta 1906. v Ljubljani in je pristojen v Krani, se je na Silvestrov večer znašel v neki kavarni in pripovedoval, da je bil v zvezah s pobeglimi jugoslovenskimi politiki, kti imajo na vesti razna nasilna dejanja. Pravil je dalie, da je bil v zvezi tudi z marse.iskimi morilci in bi' udeležen pri važnih pripravah za ta atentat. Zatrjeval je, da so ga še med pripravami aretirali in obsodili na 15 let ječe. iz katere pa se mu je posrečilo pobegniti. Bežal je preko Nemčije v Avstrijo, odtod pa je nameraval oditi dale na Madžarsko. Okoli 3. ziutrai je Bajer potegnil iz žepa prašek, ga stresel v kozarec vina in izpil. Bajerja so pripeljali v bolnico. I »Kakšen denar pa je to?« je vprašala. »I saj vendar vidite. Kovanec za pet frankov!« »Kdo pa ti je rekel, da ga poskusi oddati pri meni?« »Nihče. Kruh mi daite in me ne izprašu:te. Ce mi pa kruha ne marate dati, mi vrnite denar, da ga grem drugam kupit,« je odvntla Perina. »Prav nič kruha tii ne bom da'a. In svetujem ti, da čim hitreje izgneš, drugače pokličem stražnika.« »Zakaj stražnika?« je presenečeno vzkliknila Perina. »Da te bo odvedel. ker si tatica!« »Meni hočeš obesiti ponarejen petak! Le hitro izgini pritepenka! Ne, malo počakaj! takoj bo policaj tu!« Perina je imela sicer čisto vest, toda zanesljivo res ni mogla vedeti, ali kovanec morda le ni ponarejen. Pritepenka je bila res — to je morala sama sebi priznati, saj v resnici ni imela ne staršev, ne doma. Kaj bo rekla stražniku, če jo bo vprašal, kam je namenjena? Kako se bo branila če jo bo hotel res odvesti? Kaj bo potem z njo? Vse te misli so se ji podile po glavi. Toda čeprav je bila v hudi stiski, čeprav ji je ta denar pomenil vse. je bil vendar njen strah pred policijo hujši kakor strah pred stradanjem. Vendar je še enkrat poskusila rešiti svoj denar. »Če mi ne marate dati kruha, mi vsaj petak vrnite,« je dejala in nastavila roko. »Da boš Sla dalje ;n sleparila še druge liu-di, kaj ne? Ne, denar- bo ostal pri meni. Če kjer so mu zdravniki rešili življenje. V soboto *je bil iz bolnice odpuščen in takoj areitiran. Med njegovo prtljago so našli ostro brušen nož in razne zmedene zapiske v slovenskem jeziku. Policija je med tem ugotovila, da je bil Bajer leta 1927. izgnan iz Avstrije. Zadevne spise so zdaj odstopili dunajskim oblastvom, ki bodo stopila v stik z jugoslovenskimi. 5 Roparski morilec izročen Avstriji. V Maribor so privedli iz Niša Nemca Siegfrieda Kli-masetskega, ki je bil izvršil v Gradcu strašen roparski umor. Odpravili so ga preko meje v Avstrijo v Gradec, kjer se bo moral zagovarjati pred sodniki. * Ponarejeni lOdinarski kovanci. V mariborskem denarnem prometu so se zadnje dni pojavili ponarejeni 10 dinarski kovanci. Mariborska policija je nekatere zaplenila in se vršijo obsežne poizvedbe. * Žrtve n: padov. 49-letncga posestnika Ivana Kolarja v Razgoricah pri Voinku e udarila njegova žena z motiko po glavi in mu presekala lobanjo. Posestnikov sin Ivan Jazbec z Brda pri Planini je napadel 25-ietnega hlapca Vinka Mastnaka s Plan ne in mu z nožem hudo poškodoval levico. Dnnur Alojz Arbeiter s Tinskega je v Št. Janžu pri Žusmu napadel 29-letnega Jakoba Tičarja iz Babne reke pri Žusmu in ga z nožem zabodel v hrbet. Neznanec je v Rečici zab3del 29-letnega brezposelnega Jakoba Kristana iz Boletine pri Ponikvi z nožem v levo nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski boln šnici. * Med plesom. . . Pri Sv. Martinu blizu Dupleka je izpregovorila strupena ljubosumnost. V neki tamkajšnji gostila so plesali pozno v noč. Le sin nekega posestnika ,e mrk sedel pri mizi v kotu in strupeno gledal mladi par, ki se je med plesom zahubljeno st;skal. Še preden so se ljudje zavedli, se je že zgrudil v krvi plesalec Slavko Šešerko, ki ga je lju-bosummež napadel s kolom in nožem. Sledil je srdit pretep med vsemi, ki so bili v gostilni in šele orožniki so napravili prelivanju krvi konec. Šešerko se zdravi v mariborski bolnišnici. * Kri zaradi sekire. Na Štefanovo popoldne se je v Ptuju neki kolarski pomočnik napil in s sekiro krenil čez dravski most proti Bregu. Za nrm je prišel tudi nekoliko vin:en Mlakar Martin, trgovski potnik iz Ptuia, in I ea povpb'1 v neko srostilno na Breeu k-imir ga hočeš imeti, pokliči stražnika, da mč. Njen mo? je bil ta čas na obisku pri svojem bratu Tonetu v Cirkovcah. Se isto noč ie zvedel za zverinski čin svojega sva« ka. Priskrbel je reševalni avto, ki je pre« peljal nevarno ranieno ženo v mariborsko bolnišnico. Zdravniki so jo takoj operirali. Njeno življenje je v nevarnosti. Brata iso takoj naslednje jutro prijeli poljčanski orožniki. Komandirju Jezerniku je deial, da ie bil pijan od šmarnice in je« zen, ker opoldne ni dobil jesti. Priznal ie, da je sestro udaril. Z varnostnimi organi je imel že večkrat opravka. Nazadnje ie bil kaznovan zaradi pretena lansko leto na šti« ri mesece zapora pogojno. NAŠI NA TUJEM Iz Marla (Nemčija) nam pišejo: Brezpo« selnost je drugod kakor večkrat čitamo v »Domovini«, še hujša kakor pri nas v Nem« čiji. Vendar smo tu še lahko zadovoljni, saj nas nihče ne preganja in smo vsi brez iz« jeme deležni vseh podrvor kakor domačini. V »Domovini« smo tudi brali, da v Franci ii ne postopajo tako obzirno s tujci. — V preteklem letu sta nas za vedno zapustila dva roiaka, .Ternei Kamnikar in pred nekaj dnevi Martin Pfeifer. ki ie štel 72 let Po ro« du je bil iz Kotredeža pri Zagorju. V Nem« st 2 --- čiji je preživel celih 37 let. Bil je zvest Ju« gosiloven, vnet čitatelj »Domovine« in so« ustanovitelj tukajšnjega Jugoslovenskega narodnega delavskega društva, ki mu je bil več let tajnik. Bil je tudi odbornik Zveze jugoslovenskih delavskih podpornih druš« tev. Kako je bil pokojnik priljubljen pri ro« jakih in domačinih, je pokazala njegova zadnja pot. Bodi mu lahka tuja zemlja, so« rodnikom pa naše iskreno sožalje! — Kljub stiski je priredilo Jugoslovensko narodno de« lavsko društvo tudi letos božično obdaro« vanje ubožne dece. Božičnico je otvoril | predsednik društva in po pozdravu podal besedo zveznemu predsedniku g. Pavlu Bolhi, ki je v jedrnatih besedah orisal se« danji položaj in izpodbujal rojake k slož« nemu delu. Nato so govorili še drugi. Za« tem pa se je domači predsednik vsem go« vornikom zahvalil za izpodbudne besede in se naposled spomnil v preteklem letu umrlih članov, ki smo jim stoje zaklicali trikrat »Slava!«. Ko so zagorele svečke na božič« nem drevescu, so harmonikarji zaigrali »Sveta noč ...« ki smo jo vsi pomagali peti. Po petiu je bilo obdarovanje 25 otrok in 15 žena. Za obdarovanje žen je poskrbelo na« še jugoslovensko narodno žensko društvo, ki prav tako marljivo deluje kakor moško društvo. Po obdarovanju se je začela doma« ča zabava, na kateri smo vsaj za nekaj uric pozabili vsakdanje skrbi. Zabavati nas je pomagala tudi harmonika. Iz Selma — Beifanga (Nemčija) nam pišejo: Dne 1. decembra preteklega leta smo obhaali naš praznik uedinjenja in je predsednik g. Franc Anžlovar imel nagovor, na koncu katerega smo zaklicali kralju Uedinitelju trikrat »Slava« in našemu mlademu kralju Petru II. trikrat »Živel!« — Obdarovanje otrok in bole-hnih članov smo tudi imeli. Zahvaljujemo se g. Pavlu Bolhi, predsedniku zveze in vsem drugim, ki so prispevali k obdarovan;u. — Dne 25. decembra je umrl član našega društva g. Anton Vrečer, rojen 1. 1873. v Zavodnja pri Celju. Bodi mu lahka tuia zemlja! — Dne 22. decembra smo imeli občni zbor Jugoslovenskega podpornega društva in so bili v novi odbor izvoljeni: Anton Hostnik. I. predsednik; Jožef Dolinar, II. predsednik; Franc Friedauer, 1. tajnik; Jožef Dolina.r. II. tajnik; Franc Anžlovar, I. b'aga.inik; Franc Drev, II. blagajnik; Ignac Oražen, I. revizor; Ferdnand Zavodniik. II. revizor. Iz Sudenvicha (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensko narodno podporno društvo v Suder-wichu pri Recklinghausnu je priredilo 22. decembra obdarovanje, otrok. Pri tej priliki nas je tudi obiskal naš zvezni predsednik g. Pavel Bolha in daroval za naše malčke lep zavoj slaščic, česar se ie naša mladina najbolj razveselila. Najlepša hvala generalnemu konzulu g. Pantiicu. zveznemu predsedniku g Pavlu Bolhi in vsem v domovini, ki so s prispevki omogočili obdarovan.e Ministru za socialno poI:tiko in narodno zdravje v Beogradu pa se najprisrčneje zahvaljujeta član Jugoslovenskega narodnega društva g. Simon Kasapovič in njegova žena za podporo 50 mark, ki sta iih prejela ob priliki zlate poroke od predsednika zveze g. Pavla Bolhe. /z Niewenha&na (Holandska) nam piše: jo: Jug«slovensko narodno društvo sv. Bar« bare je priredilo len družinski večer z obda« rovanjem otrok. Obenem je bilo obdarova« nih tudi pet družin z denariem. Prireditve so se udeležili st^ri in mladi ro'aki, da so se malo poves^lili in razgovorih o daljni ljubljeni domovini. Društvo želi vsem bralcem in bralkam »Domovine« srečno novo leto! Slovenci v Ameriki. V Clevelandu je umrla splošno znana dobrotnica s'romakov Uršula Sirkova. rojena Puclieva. stara 63 let doma iz Selc pri Dobrničah V Amerik' je bila 45 let. — V B^addocku sq našli mrtvega Franceta Za ca. Zdravniška kom siia >e ugotovila, da se je zastrupil s plinom — V Aurori !e umrl Ludvik Skubic. star 65 let. — V CWelandu ie umrla Marija Beckova, rojena Zupančičeva, = Stran y -- stara 5' let, doma iz Kriške vasi pri Višnji', gori, pdkoder je prišla v Ameriko leta 1902. — V elevelandski bolnišnici ie umrla Marija Rakar-jeva, stara 61 let, doma iz Trž na. BANKA BARCeŠT 11, Kue Aubet, Pariš (9° J od premi j denar v Jugoslavijo najhitreje m pe ves mok°r ;mej potem na toplem in pazi, da se ne prehladi. . Stran 10= „D0M0V1NA „št. 2 ■v Mastne madeže iz ielenje kože odstraniš takole: V vroči vodi raztopi jelenove soli, in ko se voda malo shladi, namoči krpo v vodi in drgni po madežu tako. da se kar pen'. Potem s čisto vodo izpeni in s suho krpo do suhega briši. Moške klobuke očistiš takole; Trak sparaj, mastni madež pa zdrgni s tole mešanico: zmešaj v pol litra vode žličieo cinkove soli (dobiš v drogeriji), potem še s čisto vodo zperi in s suho krpo zbriši Ce je Da v klobuku zamazano usnje, ga zdrgni s tole tekočino: zmešaj v osminki litra vode tri žl č oe salmiaka. potem s čisto vodo zbriši in nazadn.e še s suhimi krpami. Ko si klobuk očistila, prišij zopet trak nazaj. Zamazane ovratnike na suknjah očistiš takole: zmešaj enake dele salmiaka, tople vode in terpentina Krtačo pomakaj v to mešanico in krtač' ovratnik, nato izoeri s čisto vodo in ko se malo posuši, ovratnik zl kaj. Madeže od potu na umetni ali pravi svili očistiš, če jih zmočiš v č^tem špiritu. Nato posuj na madež vinskega kamna zdrgni ta prašek dobro na madež in ga zbriši s krpo, namočeno v čist špir t. ZANIMIVOSTI O lepotičenju nekdanje cesarice Elizabete Na Dunaju živi Elizabeta Schmidova, ki ve mnogo povedati o nekdanji od italijanskega anarhista Lucchenija umorieni avstrijski cesarici Elizabeti, ženi avstrijskega cesarja Franca Jožefa 1. Schmdova je bila sedem let maserka cesarice Elizabete in je obenem opravljala fudi druge posle, ki so spadali v področje lepotii-čenja in telesne nege. Bivša maserka šteje danes 76 let in ima prav dober spomin. Schmidova zanikuje, da bi se bila cesarica kopala v mleku in raznih čudnih tekočinah, kakor se je govorilo po Duna.u in drugod. Res .ie le, da je cesarica Elizabeta polagala veliko važnost na mrzle kopeli, masažo, zrak, gibanje in največjo zmernost v jedi in pijači. Schmidova zatrjuje, da je bila edino v tem vsa skrivnost n;ene lepote. Posebno je ljubila šport in se je edino s tem ohranila še pri 60 letih mladostna :n prožna Da bi se ohranila čim lepša, je precej dolgo spala in je vstala vsak dan šele ob 8. Vsako jutro se je napotila cesarica v kopalnico, kjer so jo z vodo polivali, nato pa masirali. Ko se je cesarica mudila na Bavarskem, se ie vsako jutro ob 7. kopala v jezeru. Po koparnu je bil zajtrk,, nato pa je sledil šport. Pri športnem udejstvovanju je posvetila cesarica Elizabeta najprej eno uro sablan.u, nato je sledila telovadba na bradlji in krogih, zatem pa jahanje. Schmidova je vršla kočljive posle cesari-čine maserke v letih 1876. do 1883. Ni bilo lahko, priboriti se do tega posla. Tako s ponosom zatrjuje Schmidova. Okolnost, da ie bila Elizabeta Schmidova prikupna mladenka, je bila odločilna za njeno nastavitev. Razen tega pa je bilo precejšnje važnosti, da je bila doma iz Ahlave, to je tistega kra.a lep;h in zdravih ljudi, kjer so se po stari navadi jemali uslužbenci in uslužbenke v dvorno službo. Schmidova pravi, da se je morala najprej podvreči preiskavi po cesaričinem osebnem zdravniku. Ko je Schmidova preiskavo dobro prestala, so jo poslali v neko zdravilišče, kjer so jo izučili za maserske posle. Dnevno se je vadila v tem poslu na dveh starejših kmeticah, ki sta zato prejemali posebno odškodnino v znesku treh do petih goldinarjev dnevno iz cesarjevh zasebnih sredstev. Ko ie Schmidova ta svoj tečai končala, je morala prestati še glavno preizkušnjo na gospe pl. Ferencsy evi. Ko je tudi ta izpit napravila, te šele smsla nastopni službo cesaričine maserke. V Črni puščavi ni življenja Raziskovalna družba, ki jo je poslala moskovska akademija znanosti v nepreiskane kraje Azije, se je po dveh letih vrnila. Raziskovala je Turkmenistan in Karakum (po naše črno puščavo). Poročilo, ki ga je sestavil voditelj te družbe Vasilevskij, nam pripoveduje, da so raziskovalci ugotovili marsikatere zanimivosti. Zdaj je dognano. da v teh neizmernih puščavskih delih ljudje ne žive. Na stotine kilometrov naokoli niso našli niti ene človeške naselbine. Vzrok temu je de.stvo, da tu tudi najbolj divji človek ne najde pogojev za življenje. Daleč naokrog nikjer nobenega grma. ne bilke, nič drugega kakor samo razbeljen pesek. V teh krajih so že ponovno ugotovili več kot 75 stopinj Celzija vroč;ne. Ta peklenska vročina ne požiga samo pokrajine, ampak mori tudi človeka in ž val. Velikanski peščeni hribi, s katerimi je pokrita vsa Črna puščava (Karakum). se neprestano premikajo. Nekaj časa poUreo v eni. potem pa zopet v drugi smeri. Družba je to na žalost večkrat na lastni koži občutila, kajti večkrat so se šotori čez noč. čeprav so bili še posebej trdno postavljeni, nenadno podrli. Grozna je bila tudi nadloga strupemh kač in drugega mrčesa. Nekega dne 'e rusko društvo napadla cela vojska velikih in nevarnih škorpijonov Boj proti nrm ie b*l 5'sto brezuspešen in tako ni preostalo nič drugega, kakor da je družba hitro pospravila šotore in pokrajino zapustila, čeprav ie bla prav takrat po tednih nadčloveških naporov in pomanjkanja nujno potrebna počitka. Pomembno delo so pri družbi raziskovalcev opravljali zlasti letalci. Nobena reč j"im ni vzela poguma in neprestano so spet in spet vzletavali in kraje fotografirali. Približno 40.000 kvadratnih kilometrov puščave so mogli s temi fotografskimi posnetki iz zraka končno krajepisno ugotoviti. Pri svojih poletih so se letalci morali boriti ne samo s pekočo vročino, ampak tudi z nevarnimi peščenimi viharji, ki so se nenadno dvignili nad to peščeno morje in tako zatemnili nebo, da bi človek mislil, da je noč. Skoro še bolj nevarno pa je bilo, če je solnce z jasnega neba sijalo na peščeno ravan od katere se ie sij tako močno odbijal, da so se ljudem oči vnemale. Letalec Drišjakov je zaradi tega odbijanja svetlobe začasno oslepel. Šele po tednih se mu je snet vrnil vid. Zvezde so strahotno vroče Pred akademijo znanosti v Londonu je pred kratkm predaval sloveči angleški zvezdoslo-vec James Jeans. Najprej je obravnaval vprašanje, kako topla so nebesna telesa. Pri tem ;e učenjak ugotovil, da je naše solnce razmeroma hladno, dasi znaša njegova toplota 6000 stopinj Celzija. To je silno malo v primeri s 70 000 stopinjami Celzija vročne, ki jo po več:ni izžarevajo druga nebesna telesa. Tudi zvezda Sirij ni preveč vroča zvezda. Ima še 10 do 11.000 stopinj Celzija vročine^, torej dvakrat toliko kakor solnce, toda daleč zaostaja za 70.000 stopinjami drugih nebesmh teles. Za naše razmere na Zemlji je tudi Si-rijeva vročina strahotno velika,- Kaj pomeni "0.000 stopinj Celzija vročine, tega si mi ljudje niti misliti ne moremo. Da bi poslušalcem saj približno dopovedal, kaj in koliko je to. je angleški zvezdoslovec porabil čedno primero. Dejal je: Kvadrafni centimeter površine take zvezde, ki ima "0.000 stopinj Celzija vročine, bi sam izžareval toliko vročine, da bi njena sila bila enaka s li vsega angleškega brodovja. Nato je angleški zvezdoslovec razlagal, da so po njegovih opazovanjih nekatere manjše zvezde snovno tako gosto sestavljene, da že majhen drobec, nič večji ko češn;eva koščica, tehta najmanj eno tono. Ce bi človek živel tam gori, bi lahko v teiovnikovem žepu nosiil stotine ton težke predmete, če bi se žep ne utrgaL Zelo zanimiva je bila tudi profesorjeva razlaga sončnih peg. ki nastopajo v razdobjih po 11 let na solnčni površini ter vplivajo tudi na vremenske razmere na zemlji. Po mišl.en.u tega angleškega učenjaka so solnčne pege posledica plinskih izbljuvov iz notranjosti solnca na njegovo površje. Ti izbljuvi se š'rijo v sve-tovje z naglico skoro dveh milijonov kilometrov na uro. Te plinske megle, vržene v sve-tov.ie, se občutijo na zemlji v obl;ki magnetič-nih viharjev, ki nastopajo nekako 30 u»- potem, ko je na solncu nastal izbl uv x Z bombami nad ognjenik. S Havaskh otokov, ki so pod ameriško oblastjo, poročajo, da je tamkaj ognjenik Mauna Loa že dolgo strah in trepet prebivalstva. Iz ognienikovega žrela se ie nedavno vlila lava. Oblastva se trudijo, da bi tok lave naravnala proti moru. Doslej je b'lo vse prizadevanje zaman. Zdaj pa so nad sovražni ognjenik spustili bombna letala, ki z bombami obmetavajo ognjenikovo žrelo, hoteč ga zamaštii. Cs pa to ne bo nič pomagalo, bodo vojaški pionirji zemljo okrog lavinega toka z dinanvtom tako razorali, da se bo lava morala obrniti proti morju. X Zastrupljen meč ie požrl. Pož'ra!ec mečev Nahami je zbujal v zadmem času pozornost občnstva v nekem zabavišču v Bukarešti. Pri njegovih nastoniih ga je spremi iala izredno lepa, mlada ženska, ki so jo smatrali za n egovo ženo. Te dni je Nahamija v njegovem hotelu obiskala neka druga mlada dama in nekoliko trenutkov pozneje so slišali iz njegove sobe raz burjeno prerekanje, nato pa je mlada dama spet odšla. Zvečer se je pojavila v garderobi zabavišča, kjer je Nahami nastopal Ostala je tam sama nekoliko trenutkov in spet šla. Nahami je prispe'] malo pozneje, se pripravil za predstavo in stopil na oder. Občinstvo ga je sprejelo z velikim navdušenjem. Možak se je priklonil in začel takoj prvo točko, pozi-ranje meča. Komaj je začel, pa se le zgrudil kakor od strele zadet na tla. Nastalo je veliko razburjenje. Na oder je stopil zdravnik, ki pa je mogel ugotov'ti le to, da je Nahami že mrtev. Pozneje so dognali, da je bil meč namazan z nekim strunom. Sum ie padel takoj na neznano mlado damo. Bržkone gre za maščevanje kakšne prevarane ljubice. X Luna bo brie razpadla. Angleški učenjak James Joanes ie opozoril človeštvo, da se bo moralo posloviti od lune. Učeniak Je prepričan, da se bliža luna nevarnemu pasu in da bo razpadla • na kose. Najprej se bo razklala na dvoje, potem razpadeta obe polovici in tako bo šlo do končnega razkroja. Lunino jedro bo v enem izmed razdobij razkrajanja podobno Saturnu z obročem, kajti okrog njega se bodo sukali poedini kosi. Konec lune nastopi kmalu, toda v jeziku zvezdoslovcev pomeni ta »kmalu« nekaj tisočletij, tako da mi, naši otroci in naših otrok otroci tega besnega pojava še ne bodo dočakali. — Neki drugi zvezdoslovec pa napoveduje konec lune šele čez več milijonov let, ko bo tudi konec naše zemlje, ki se suče okrog svoje osi zmerom počasneje. Naposled zemlja ne bo več imela toliko moči, da bi držala svojega spremljevalca in primerni razdalji. Luna se bo približala zemlji in tako nastane strahovita nesreča. Luna pritegne s svojo veliko privlačnostjo nase morja, tako da nastane nov vesoljni potop. Ko bo pa luna oddaljena od zerrflje samo še 20.000 kim. io bo zemlja s svojo privlačnostjo raztrgala in nii.ni kosi padejo na zemljo. S tem zemlja ne bo uničena, toda okrog svoje osi se bo sukala še počasneje. X Tretji največji kos zlata. Pnedlansk m decembra so iskali pri vasi Polevski blizu Sverd-lovska v Rusiji trije kopaS: zlato. Bili so to Ilja Palcev, njegov bratranec Iva Palcev in Raiisa Volkova. Delali so že več dni in hiteli, ker je pritiskal strupen mraz. Začeli so konatfi jamo in čim globi:e so kopali, tem manj zlata je bilo v zemlji. Ze so hoteli poizkusiti svojo , ..DOMOVINA" srečo na drugem kraju, ko ie Ilja Palcev odkopa) z motiko več kamnov Eden ga je presenetil po izredni teži. B i je od gline črn kakor drugi in Paloev je dejal v šali; »Kaj če hi bilo to zlato?« Čeprav nihče temu roi verjel, so kamen oprali in vsi presenečeni opazili. da so odkopali veliko kepo zlata. Bila je skoraj čista kovina. Takoj so opustili delo in šli v drugo vas, kjer so zlato stehtati. Bilo ga je 1.3 kg 787 gramov. To je tretji največti kos zlata, kar so ga kdaj našli na svetu. Enega so našli v Avstraliii, ostale tri pa v Rusiji. Leta 1842. je našel kmet Nikifor Sitkin v južnem Uralu naivečj: kos čistega zlata, kar so ga kdaj našli v priroda. Tehtal ie 24 kg. Leta 1882 so našli tu d' v južnem Uralu 16 kg težak kos zlata. V Sibiriji pa so našli pred leti 13 kg težko zlato grudo. X Povodnji v Franciji, kakor jih ne pomnijo že 50 let. Zaradi nalivov zadn ih dni so posamezne reke v Franciji tako narasle, da so ponekod nastopile silne poplave. Predmestja mnogih mest so pod vodo. Ponekod so morali ustaviti obrate večjih tvornic. V Parizu so moral' na S in ustaviti plovni premet, ker tovorne lade n» morejo zaradi visoke vode pluti pod mostovi. Zaradi pon'av so morali mestoma ustaviti tudi že1ezn:šk; oromet tako med Aneersom :n Nantesom. Tud; na progi Bor-deaux—Toulouse ie promet prekmjen Posebno narašča reka Loizp in ie mesto Nantes pod vn-do. Takih povodnji v Franoiii nisio imeli 50 let. X Za Lmdberghom bo pobegnila iz Amerike pred izsiljevalci tudi Dietrichova. Znanii ameriški polkovnik Lindbergh. ki je prvi priletel z letalom iz Amerik? v Evropo, je nedavno z družino pobegnil v Evropo, da se izogne izsiljevalcem, kii so mu kakor znano že ugrabili enega sinka in ga umorili, ker niso dob^č zanj zahtevane odkupnne. Zdai poročajo, da namerava p) zgledu polkovnika Lindbergha tudi znana filmska igralka Marlena Dietrichova zbežatS iz Amerike. Nien; do]iodk; se cen' o nn preko 5 milijonov dinarjev na leto. takn da soada med naipremožnejše filmske igrnlke. Znano je. da ima Marlena hčerko, na kateri visi z vsem svoiim bHjem Ze dve leti prejema od časa do časa izsiljevalna pisma, ki zahtevajo od ni? velike vsot? denar.a in ji gr^ze z ugrabljenem Irerke. ako zahtevanega dp-naria ne ptoča. Mirlena ;e naiela za sebp :n hčerko posebno stražo k' pazi na otroka noč in dan in ki jo vela več sto tisočakov na leto. KHub femu s° bale n.p r>o*uW varna in se je odloč'a. da bo v na;kra'š"m času zapustil' Ameriko ter se pr°sel'!a v Fvrooo. X Sredstvo za iztreznenje. Neki newyorški časopis prinaša poročilo o izna dbi dveh bostonskih zdravnikov, s katero te mogoče v nekoliko m nutah popolnoma iztrezniti pi;anca. To iztrezn.ievalno sredstvo sestoji iz 90% kisika in 10 ° ogljikovega dvokisa. Ta plinska zmes se daje pijancu pod nos, da .io vd'huje. in v prav kratkem času >e mogoče doseči zaželeni uspeh. Pi-anec se namreč 'ztrezni. Odkar so v Ameriki ukinil: alkoholsko zabrano. bo brez dvoma ta nova izna.dba našla dovolj odiemalcev. X Bajke o letalu kraljice Sabe. Med abesinskim ljudstvom se je obranila stara bajka, da je potovala dozdevna pramati abesinske dinastije kraljica Sabo* nekoč po O n en tu z letalom. V angleškem muzeju hranijo rokopis, v katerem je potovanje kraljice Sabe opisano. To je takozvani roko« pis »Kebra \agast« in stavek, nanašajoč se na Sabo, se glasi: »Kralj Salomon ii je dal poleg drugih reči ladio, s katero je bilo mo* goče potovati po zraku m ki jo je bil Salo« mori zgradil no svojem od Mga danem zna« nju« Ta zrakoplov je bi! erlen 'zmed drago« cenih daril Vi iih ie poklonil Salomon svo« ji vm-V ijuMieni prijateljici, ko se je hotela po velikem državniškem r>osetu vrniti v 6voio prestolnico- baie ie bilo to sveto me« sto At-snm Tz starih spisov ie znano, da ie lepa Arabka zanelievala judovskega kralia ne samo z ugankami, temveč tudi Hmoimi in nogo bolj ženskimi pripomočki. Od Salio« št. 2 moina je dobila poleg zrakoplova in »vse« ga, kar je poželelo njeno srce«, tudi sina, ki se je pozneje imenoval Menelik Ebus Ha« kim in ki velja za praprednika vseh abe« sinskih vladarjev. In okrog tega Menelika Ebusa Hakima se plete druga abesinska baj« ka o poletu. Ebus Hakim je doraščal na dvoru svojega očeta. Nekega dne pa je do« bil v sanjah migljaj, naj zbeži k svoji ma« tri v Abesinijo. Storil je tako. S seboj je pa vzel dvanajst svečenikov, skrinio zave« ze in tablo z desetimi zapovedmi. Salomon je mal begunca zasledovati, toda zaman. Ar« ■hangel Mihael je posodil sinu kraljice Sabe zračni voz, s katerim je srečno prispel v Aksum. Tretja pravljica o poletu ima za glavno osebo svetopisemskega Bileama, o katerem stari zakon tudi pripoveduje mno« go čudovitega. Abesinski kralj Kikonos je odrinil z veliko vojsko na vojno, doma je pa pustil Bileama kot svojega namestnika. Bi« leam pa mu je med tem zasedel prestol. Ki« konos je našel vrata prestolnice zaprta in je upornike oblegal. Zato si je BUeam napra« vi! letalni stroj in odletel s svojima sinovo« ma v Egipt. Tam ga je faraon imenoval za vrhovnega čarovnika in tolmača zvezd. Ki« konos je pozneje umrl in Mojzes je postal abesinski kralj. X Milijarder Rockefeller se je odrekel športu. Znano je. da je bil 96-letni ameriški nrli-jarder Rockefeller strasten sportn:k V tej visoki starosti je bil še posebno navdušen igralec golfa. Zadnje tedne pa se .ie naposled moral odreči svoji na večji strasti — golfu. Zdravniki so mu namreč svetovali, naj vsakršno gibanje opusti, 5e hoče doživeti 100 let. Kar .ie Rocke-felkrjeva največja želja in morda še edina želja. X Prebrisana baoilonska kraljica. Grški zgodovinar Herodot pripoveduje o drugi babilonski kraljici, ki se je imenovala Nitokris, tole dogodbo: Nad mestnimi vrati je dala napraviti svojo grobnico in nad to grobnico vklesati besede: »Kadar bo kak babilonski kralj, ki bo prišel za menoj, zašel v veliko denarno zadrego, naj odpre to grobnico ter naj si iz n e vzame toliko denarja, kolikor bo hotel. To pa naj stori le, če bo v skra:ni sili. sicer bo zagreši skrunitev groba.« Ta grobnica je ostala nedotaknjena, dokler ni babilonsko kraljestvo prišlo pod perzijskega kralja Darja. Ta je odprl grobnico, a v n.ej ni našel pričakovanih zakladov, pač pa kraljičino mrtvo truplo n zraven nje vklesane besede: »Ce bi tp ne bila gnala nenasitnost po ostudnem dobičku, ne bi bil odprl počivališča mrtvih«. x Učenjak strah zločincev. V starosti &o let ie umrl v Londonu profesor dr. Pepper, ki je bil eden izmed prvih in najboljš.h sodnih zdravnikov na Angleškem Njegova slava se je začela 1. 1903. Takrat so odkrili ostanke ženskega trupla, ki je ležalo že štiri leta v zemlji. Profesorju je namreč te da. uspelo, da je to truplo spoznal za truplo neke CamPle Hollandove in še več: odkril je sledove k' so kazali, da je bil neki Samuel Herbert Dougal morilec. Dougal je ta.il, toda Pepper je iz malenkostnih znakov tako točno opisa! potek zločina, da se je Dougal zrušil in priznal svojo krivdo. Še kratko pred svoio usmrtitvijo je morilec izjavil: »Človek bii menil, da ie opazoval, kako sem de>janie izvršil«. Pepper je bil tud; tisti, ki je razkrinkal 1. 1910 dr. Crip-pena. V kleti njegove hiše so našli čisto razpadlo truplo, kii je Pepper o njem ugotovil, da je bila nekoč Crippenova žena Cora. Mož jo e usmrtil, ker je nasprotovala negovemu razmerju do neke asistentke. V južnem de'u Londona sp je zgod la dolga vrsta umorov, ki iih je dr. P?Dper na podlagi malenkostnih znakov razkrinkal. X Učinkovit lek proti hripi. Norveški zdravnik dr. Engstom je iznašel učinkovit lek proti hripi. Gre za izdelek, ki je napravljen iz sestavin želodca morskega psa. Dr. Engstom pravi. da je odkril ta 'ek čisto po nakluču in da zdai raziskuje, zakaj ima ta snov zdravilno lastnost. = Stran 11 — X Strašna železniška nesreča v Nemčiji na sveti večer. Na progi Halle—Erfurt v Nemčiji se je zgodila na sveti večer strašna nesreča pri postaji Grossheringenu Brzec Berlin-Basel je zadel v poštni vlak iz Erfurta Sunek je bil grozovit. Dvajset vozov obeh vlakov se je preobrnilo Žrtve znašajo med 30 in 40 mrtvih, ranjenih pa je okoh 30 oseb Nesreča se je zgodila na tale način: Postaja Grosshe-ringen ima samo eno kretnico Oba tira se križata na železnem mostu preko reke Saa-le tik postaje. Poštni vlak je krenil iz Gross-heringena v pravcu na Halle. pa je prav na mostu zadel vanj brai vlak, ki je pridrdral iz Berlina. Brzi vlak je tako rekoč na kretnci presekal poštnega. Večina vozov se je preobrnila, en voz pa je pade] preko mosta v reko. Poštni vlak je bil poln po^nkov. ki so se peljali vsak na svoj dom. da praznuiejo sveti večer doma. Pomoč e prispela na kra; nesreče Irtro z vseh strani. Začela se je tudi preiskava, da dožene. kdo je kriv strašne nesreče Kaže da je kriv strojevodia brzega vlaka ki ie prevozil dva signala, katera sta mu velevala, naj se ustavi. Strojevodia, ki je hudo ranen. e pri zaslišan u priznal krivdo X Ročne granate za abesinsko armado. Iz Addis Abebe prinašajo listi zanim vo vest, da izdeluje ustanovitelj velike orožarne v abesinski prestolnici Armenec Seferian na dan 1000 ročnih granat za abesinsko vojsko, k' res junaško brani svojo domovino Cesar Haile Se-lasie je sam pregledal v tej tvornici :zde'ane granate in bil .e z njimi zelo zadovoljen Tudi šef abesinskega generalnega štaba general Udoldi Johannes se je zelo pohvalno izraz'1 o kakovosti v Armenčevi tvorn'oi izdelanih granat in takoj je naročil, nai i'h 'zdelue fvormca še več. V Seferianovi tvornici 'zdelana granata tehta 300 gramov in 'ma lesen držaj Spreten vojak jo lahko vrže 50 m daleč Podetie dela noč in dan n je v n.em zaoo*s1enih mnogo izšolanih strokovniakov Omen ti ;e treba da e armenska kolonija v Abesmi'i dokai močna in stara. Armenci se pečajo s trgovmo. :ndustrio in uvozom in izvozom orožia M^d njimi so tudi državni uradniki, zdravnki lekarnarii in obrtniki Razmere Armencev do Abesncev ie priiatel;sko. Mnogi Armenr' so noroč»ni z Ahp-snkanui. k; so zelo marliive in zvesto ?pne. Tudi žena Seferianovega brata ie Abes^nka in govori gladko arm°nščino X Kako nast;ne zemljevid. Ce vzameš v roko karto, ne boš pomislil kako nevarno ie morda bilo včasih meriti neznane pokra.rne. 0 tem nam poroča nek; angleški 'polkovnik, ki je pripravljal zemljevid južnega Afganistana. Na licu mesta ie moral dve in pol leta trdo delati in meriti. Imel je silne težave, katerh vzrok ie bil zlasti težavno ozemlie. Ponekod sploh ni bilo potov in je mora' pota sam delati, če je hotel kam nr ti Za vsako goro, katero je moral prekoračiti, če ie hotel svoi namen doseči so prežale tian nove neznane nevarnosti. Njegova družba nikdar ni bila varna pred diviimi zverinami ali pa tolovajskim- tolpami Strahotno ,e njegovo poročilo dokazano s številkami in podatki, ko oripoveduie o žrtvah nezdravega podnebja Tam se menjavata tropična vročro^afn nevaren mraz Nekatere člane družbe je vrgla vročina drug' so pa dobili ozeblrje. ki so bile smrtno nevarne Mnogo iih ie umrlo za žejo ali od onemoglost' S:lno velike so bile izgube med tovorno ž'vino Popadalo mu ie 4900 kamel 'n 117 kon' deino zaradi kužnh bolezni, delno pa zarad nanorov. Poročilo polkovnika dokazuie. da izdelava zem- 1 evidov ne zahteva le mnogo d^nara. ampak da stane tudi mnogo nevarnosti in požrtvovalnega truda. X Kdaj ustvarjajo ljudje najboljša dela. Ameriški profesor Lanan ie izda' zaninvvo razpravo o raznih dobah človeškega življenja Načelno ugotavlja razprava da :e piodovitost raznih dob kaj različna ter se rod jo naholjša dela v različnh starostnih dobah Pisatelii ustvarajo svo.ia naiboljša dela med 30 in 34 'etom pesnik' med 25 in 30 letom kem ki med 30 in 35 letom, a zvezdoslovci šele med 40 in 45 letom. Stran 1?: »DOMOVINA" št. 2 PCUatj ej si živlevre Življenja moremo podaljšati, bolečine pre-prePiti, bolezni ozdraviti. slabosti ijačiti, nestalne moremo učvrstiti m narečne oa oravit! srečnel Kaj je vzrok vsake bolezni? Oslflbljenje tivcev, potrtost, Izguba dobrih prijateljev ali *Tojab bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo je najbolje zdravnik! So poti. ki le morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pol pa je opisana v razpravi, ki jo že inore vsak do, ki zahteva dohiti takoj in oovsem brezplačno! V tej mali prlroCnl knjižici je raztolmaSeno. kuko morete v kratkem Aasu in brez ovire med (»lom ojačiti »ivee In mišice. odpraviti slabo razpoloženje. trudnost. raztresenost, ■slabljenje spomina, nerazpoloženj*- za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to -azpravo. ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbiraliSfe: Ernest P.-,sternack. Be; in S'). Michaelkirchplatz 13, Abt. 88." NOROST ■ Samo Din 49-50 3t.6_.300. Ank or ala Pravi Svicjir. ftroj Dobra kvaliteta lep k r o m I r a n okrov S pUmen* garandio Din 49-50 M. 52.3(11 IfU t osvetljenimi kazalci In Številčnico. (Rad um) Din s9 Si) iaritevajit cenik, k ga vam oošlje zv -u nj In poštnine sroeto L3UBUANA6 Lastila protoko-lirana tovarna ar v Švici MALI OGLASI HIŠA, v sredini mesta, tristanovanjska naprodaj zaradi potovanja. Gena 100.000 Din. V po-štev pridejo tudi knjižice Ljudske in Mestne hranilnice. — Luibljana . ;°radiška ul. 8'I. Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapetanu v p. Ljubljana, Maistrova ulica št. 14. Priložit) znamke rn oH