Šolstvo in prosveta v dravski banovini (Nadaljevanje.) Podpore. Iz banovinskega proračuna 1932./33. so se podelile v meisecih od januarja do aprila podpore za šolske in narodne knjižnice 5000 Din, za odkup mladinskih knjig 3000 Din, za narodno prosveto iter za odkup iknjig za obmejme kraje in izseljence 73.750 Din. Muzejskim, zgodovinskim ter znan.stven.im društvom 66 tiisoč dinarjev, glasbenim šolam 3000 Din. Iz tekočega banovkiskega proračuna so se podelile podpore: za pedagoške in mladinske knjige 880 Din, za narodno prosveto 29.050 Din, za pospeševanje prosvete v obmejnih področjih 5.200 Din, za knjiž. edicije in časopise 13.000 Din, za naikup umetnin 10.000 Din, za raziskovanje podzemnih jam 1000 Din, za pospeševainje glasbene kulture 10.000 Din, muzejskim in zgodovlnskim društvom 20.000 Din. Visokošolske štipendije. Iz tekočega proračuna se je za kritje štipendij, podteljenih v začetku šol. leta 1932733. izdalo 36.350 Din. V tekočem šolskem letu so se podelile štipendije za visokošolce, ki študirajo izven Ljubljane in v tujini za znesek okroglo 40.000 Din, iz ostalega kredita se podeljujejo podpore in štipendije visokošolcem, ki študirajo v Ljubljani. Pri tem se bo pazilo na ito, da se načeloma ne bodo podeljevale štipendije neposredno, temveč se jim bo v okviru štipendij preskrbela hrana ali stanovanje. Sokolstvo in telesna vzgoja. Na podstavi § 1, 29, in 39 zak. o banski upravi je bil usitanovljeti po odredbi gospoda bana s 1. marcem 1933. pri prosvetnem oddelku kralj. banske uprave dravske banovine poseben :referat za telesno vzgojo in Sokolstvo. S tem referaitom, ki ima točno določen dielokrog, je bil poverjan nastavnik državne učiteljske šole v Ljubljani Jeras Josip, ki je bil v to svrho od ministrstva prosvete dodeljen kraljevski banski upravi na delo. Referait je pristopil k oirganizaciji, iki se je v tekočem letu najlepše razvijala in to v ftelesno vzgojnem pogledu v Tiašem šolstvu vseh vrst kategorij in v smeri sokolstva. Stremljenje gre za pospešenejso ureditev telovadnega pouka v šolstvu dravske banovine in za čim tesnejše sodelovanje s sokolstvom za razmah sokolske ideje med šolsko mladino in narodom. Prva skrb se v tem pogledii posveča našemu osnovnemu šolstvu. V delu je okvirni uoni načrt za narodno in višjo narodno šolo, ki bo obvezen za vse učiiteljstvo, ter mu bo v veliko oporo in pomoček za sistematičen in urejen pouk telovaidbe. Ta načrt je sestavljen na principih sokolske idejne in telovadne vzgoje s posebnim ozirom na šolo. Za dijaške telovadne nastope srednjih in učiteljskih šol? ki so se vršili ob koncu šolskega leta v poedinih mestih in na veličastno uspeli I. pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani je banska uprava storila v polni meri svcjo dolžnost v materialnem in moralnem pogledu. O stanju, gibanju in razmahu sokolske ideje med učiteljstvom narodnih šol prejema banska upirava od sreskib načelstev redno polletna poročila. Iz teh poročil se bo točno ugotovilo delo učiteljstva pri Sotolstvu. S posebnimi okrožnicami se je opozorilo tudi meščanske šole, da naj se posveča telovadnemu pouku prav ista pažnja in skrb, kakor vsem ostalim obveznim predmetom, ter da naj se ta pouk vrši v strogo sokolskem duhu po Tvrševem sestavu. Predlagala se je ministrstvu prosvete namestitev honorarnih učiteljev na šolah, ki nimajo zato spo-so'bnih učnih oseb. Zaradi pomanjkanja učiteljstva na narodnih šolah so se naprosile isokolske župe, da naj prirejajo po možnosti prednjacke tečaje v času božičnih, velikonočnih in velikih počitnic, da bi se moglo na ta način udeležiti tečajev čim večje število učiteljstva. Banovina je podprla poseben soik^lsiki tečaj, prirejen za dipiomkane brezposeline tičitelje in učiteljice, ki čakajo na namestitev. Bansika uprava se je tudi spomnila 60 letnega jubileja sokolskega vodje Engelberta Gangla s tem, da je naročila v&em šolam, naj se govori o tem zaslužnem jubilantu kot Sokolu. Učinkovito j;e delovala odredba gosp. bana na v&e sreze, učiteljske in meščanske šole o sokolskem gibanju in stanju. Zahtevala so se točna in objebtivna poročila o tem, kaj se je storrlo za sokolsko propagando ob začetku leta in o številčnem stanju sokolskih pripadnikov med dijaštvom. Od približno 10.600 dijakov in dijakinj srednjih in učiteljskih šol v dravski banovini je nad 4000 sokolskega naraščaja. Od približno 7600 dijakov in dijakinj meščanskih šol je nad 3000 naraščaja. Referent je v stalnih stikih s Savezom SKJ in z župami v drav&ki banovini. Banska uprava je tudi v 1. 1933. izdatno podpirala sokolske župe in čete iz banovinskih sredsitev. V letu 1933. so se razdelile podpore nastopno: župa Ljubljana 39.500 Din, župa Kranj 29.000 Din, župa Novo mesto 24.000 Din, župa Celje 45.500 Din, župa Maribor 52.000 Din, Sok. društvo Metlika 1.000 Din, Sokolsko društvo Črnomelj 3.500 Din. Skupaj 194.500 Din. 59 sokolsikim četam se je v letu 1933. nakazala podpora od 800—1200 Din v skupnem znesku 72.900 Din. Skupaj se je izplačalo v letu 1933. bamovinske podpore 352.400 Din. Sokolske župe in čete pošiljajo obračune za prejete podpore in tople zahvale. Iz obračunov in zahval je razvidno, da se upravljajo podpore koristno in plodonosno za sokoJsko stvar. V velikih stiskah so nekaitera društva zaradi dolgov na domovih, ki izvirajo večinoma iz prejšnjih let in se jim bo morala posvetiti največja pozornosit. Podmladek Jadranske straže. Podmladek Jadranske straže se je v teku zadnjega leta osobito razvil v dravski banovini, ki tozadevno prednjači vsem ostalim oblastnim odborom JS. Okoli 50.000 mladih čuvarjev in čuvaric našega morja štejemo že med slovensko šolsko mladino. Razmah se lahko računa na 75.000 or.ganiziranih članov in članic, to sta dobri dve tretjini vse slovenske šolske mladine. Malo je še osnovnih šol v banovini brez orgatiizacije PJS. Srednje, strokovne in meščanske šole so vse organizirane. Pri prosvetnem oddelku kiraljevske banske uprave se je ustanovila posebna sekcija PJS, ki vzdržuje živahen stik s svojimi Podmladki potom dopisovanja ter potom skioptičnih predavanj o našem morju in pomorstvu.