NOVICE »Vzajemuost«, drofitvo Uvaatiaskih duhovnlkov, vabl vse svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 20. septembra ob 9. url dopoldne v Celju v zborovalnici Mohorjeve tiskarne, Prešernova ulica 17, pritličje, s sledečim dnevnim redom: 1. Čiianje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in nadzorstvenib članov. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Članarina. 5. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ni navzočih dovolj članov, to je ena desetina vseh članov, se skliče pol ure pozneje nov občni zbor, ki sklepa ne oziraje se na število udeležencev (§ 8). Ker je »Vzajemnost« preiskušena zagovornica stanovskih interesov lavantinske duhovščine, se pričakuje od članov gotove in točne udcležbe! — Odbor. Imenovanje častnim občanom. Vlč. g. Marko Tomažič, dekan v Kozjem, je častni občan treh občin. Občine: Presečno, Prevorje in Planinska vas so enoglasno imenovale častnim občanom vlč. g. Marka Tomažič, konz. svetnika in dekana v Kozjem, v priznanje obilih zaslug, katere si je pridobil v teku 311etnega načelovanja okrajnemu zastopu v Kozjem, in se mu je izročila lično izdelana diploma. Častitamo! Krajevna organizacija Udraženja vojnih invalidov v Slov. Blstrici bo imola v nedeljo, dne 16. t. m., ob 10. uri dopoldne v prostorib gostilne pri »Avguštinu« izredni občni zbor. Vsi invalidi in vdove se pozivljajo, da se tega občnega zbora zanesljivo udeležijo. Dospel bo delegat oblastnega odbora v Ljubljani, ki bo poročal o različnih vpraša njih. Pod vlak radi družlnskih razmer. V Ptuju je imel trgovino 381etni trgo vec Anton Vavpotič. Pred dobrlm tednom mu je pobegnila s trgovskim potnikom žena neznano kam. Pred pobegom je naložila na avtomobil vse, kar Jej je prišlo v naglici pod roko. Celo sedemletnega sinCka je skrivaj spravila k sorodnikpm v Gradec Komaj je izginila žena, že so začeli romati na Vavpotičev naslov računi in tlrjatve, katere je zagrešila žena. Vsl ti žalostni doživljaji so tirali nesrečnega trgovca v smrt. V Varaždinu ee je vrgel pod vlak, ki ga je razmesaril na smrt. V pijanosti zavozil z avtomobilom pod vlak. Šofer Ivan Novak, rodom Iz Trojan, uslužben pri tvrdki Baumann v Zagrebu, je pripeljal v četrtek, dne 6. septembra, zjutraj z avtomobilom iz Zagreba v RogaŠko Slatino kopališkega gosta g. J. Maksimoviča, upokojenega načelnika ministrstva. Ker se je g. Maksimovič nameraval šele zvečer vrniti nazaj v Zagreb, si je šofer krajšal prosti čas popoldne po raznih gostilnah in je bil zvečer že tako vinjen, da se kopaIiški gost ni hotel z njim odpeljati in je odložil svoj odhod na drugo jutro. [VTnJeni Sofer pa je okrog devete ure av«č«r i avtomobilom krenil protl Celju. To je bila njegova usodna ter poslednja pot. Na predzadnjem cestnem železnlškem prelazu pred Rog. Slatlno, kjer nl zatvornlc in kjer je tudl kraj zaradl ovinkov zelo nevaren, je v istem trenutku pribrzel osebni vlak iz Grobelnega. Šofer ni mogel več ustaviti voza, ki ga je lokomotiva zgrabila ter ga kakih 100 korakov vlekla proti RogaSki Slatini, dokler se ni vlak ustavil. Šofer Novak je dobil tako težke poškodbe, da je v nekaj minutah umrl. Avtomobil je ostal popolnoma razbit na tiru in je njegovo železje tudi lokomotivo tako pokvarilo, da so morali naročiti iz Rogatca d-rug stroj, da je potisnil vlak naprej. Vsak je imel krog tri ure zamude. Napad na avtomobil z romarji. V nedeljo popoldne je bil izvršen na av tomobil, ki je vozil romarje od Sv. Jakoba v Slov. gor. v Ruše, napad. V avtomobilu je bilo 20 romarjev in je napadlo voz 6 mož s kamenjem. Kamenje je razbilo šipo in avto je bil prisiljen, postati. Naenkrat je skočil v voz neznanec in sunil z nožem proti enerrm romarju. Samozavesti šoferja Vogrina se je zabvaliti, da so napadalca zgrabili, mu izvili nož in ga predali orožništvu. Težko ranjenega romarja so prepeljali nazaj v Ruši. Ropar na delu. V nedeljo je bil na cesti Lajtersberg—Rošpah napaden od neznanca Franc Pcklar, viničar iz Špičnika. Gnal je proti domu krave in naenkrat se je pognal v nič slabega slutečega neznan človek, ki mu je izmaknil vso gotovino. Ropar je iz ginil po zločinu v gozdu. Iz maščevanja nad Račičem. Pred nekaj dnevi je izbruhnil v gozdovih krog Peči in Dekanov v južni Srbiji grozen gozdni požar, ki je objel 8000 ba. Gozdovi so last Puniše Račiča, ki je streljal v narodni skupščini dne 20. jmiija. Obstoja upravičen siim, da gre pri tem ogromneni požaru za maščevanje. Težka avtomobilska nesreča. V nedeljo, dne 9. t. m., se je zgodila na dir kališču v Milanu na Italijanskem težka avtomobilska nesreča. Vršile so se tekme z avtomobil in je bilo zbranih okrog 80.000 gledalcev. Kar naenkrat pa je zavozil avtomobilist, ki je drvel s hitrostjo 150 km na uro, naravnost med ljudske množice in trčil ob tribuno. Posledice neprevidnega divjanja so bile grozne. Maverati je bil seve pri priči mrtev in poleg njega še 19 drugih oseb. Težko ranjenih je bilo 5, 36 oseb pa lažje. Desetletnica boljševiške strahovlade v Rasiji. Te dni je ravno minilo deset let, odkar so zavladali nad Rusijo z vsemi grozovitostmi boljševiki. V prvih septemberskih dneh 1918 so začeli boljševiški kolovodje s pokoljem meščanskih strank, ki ga nadaljujejo s kratkimi presledki do danes. Nečloveška mati. V sredo, dne 5. t. m., se je doigrala v Rumi v hiši uglednega trgovca Jove Gjuričiča žaloigra, katero je zakrivila mati iz doslej nepojasnjenega vzroka. Gjuričič je imel dva slna: 171etnega dijaka 7. r«alk« in Uletnega dljaka, kl Je konCal 4. razred realke. Oba sta blla zelo marljiva Studenta. Gospa Gjurlčičeva, rodom iz Vinkovcev, je bila dobra In zvesta žena in nobenih znakov iii bilo, da preživlja kako domačo neslogo. V sredo popoldne, ko je mož bil zaposlen v trgovini, je gospa sinovoma in sebi pripravila limonado, ki so jo vsl trije izpili. Nekoliko minut pozneje so se onesvestili ter v hudih mukah umrli. V liraonado je mati prilila znatno količino morfija. Drzen tat ln vlomllec. V četrtek, 6. septembra, se je zgodil v Celju ta le slučaj drzne tatvine in vloma: Družina zobozdravnika dr. Sadnika je bila pravkar zbrana pri kosilu. Zdravnikova pomočnica gdč. Eckschlager je zapazila skozi odprta vrata pisarne neznanega človeka, ki je brskal z vso naglico po pisalni mizi. Stopila je v pisarno in v tem trenutku je pograbil neznanec, kar se je dalo dobiti in hušnil skozi duri. Eckschlagerjeva je spoznala v neznancu nekdanjega zdravnikovega pomoCnika, kl je odnesel 3000 Din v gotovini in pobegnil zasledovanju neznano kam. ORJUNAŠI NA DELU. V petek zvečer se je doigral v Ljubljani umor, ki kaže vso podivjanost ostankov Orjune. 321etni lesni trgovec Egidij Pex#ic je sedel zvečer s svojo ženo v kuhinji in sta igrala domino. Ob četrt na 9. uro je počil strel. Peric je skočil po koncu in zakriča!: »Ustrelil me je! Vode!« Nato se je opotekel iz kubinje na stopnišče, kjer se je zgrudil in izdahnil. Po umoru so poklicali Pericevi sosedi policijo, ki je ugotovila, da je streljal morilec iz okna prvega nadstropja še nedovršene stavbe, ki je ravno nasproti oknu Pericece kubinje. Krogla je prodrla šipo v oknu, prebila Pericu levo roko, šla skozi prsi, zadela v štedilnik in nato padFa v neko posodo. Peric ima prsi čisto razmesarjen», ker je bil, kakor se je ugotovilo, ustreljen z dum-dum-kroglo, izstreljeno iz avstrijske vojaške karabinke. Morilec je po izvršenem dejanju vrgel karabinko skozi okno na dvorišče, kjer so jo vso razbito našli, ter pobegnil. Policjski pes je nekaj časa sledil, nato je pa vsaka sled zginila. Očividno je imel morilec pripravljeuo kolo, na katerem se je odpeljal. Peric sam je bil svoj Cas eden najbolj vnetih orjunašev, ki je znal tudi za vse zločine, katere so zagrešili te bande v Trbovljah, po Mariboru in po Ljubljani. Med Pericem in kolovodjl Orjune je došlo do spora, ki je dosegel ta višek, da so obdolžili orjunašl Perica veleizdaje in je bil zaradi tega tudi 1 mesec v preiskavi. Izpuščen iz zapora, je izjavljal, da bo izdal sodišču vse krvave zločine, katere je počenjala Orjuna v času, ko so bili pri vladnem krmilu: PašiC, PribičeviC in Žerjav. Teh izjav so se nadorjunaši ustrašili in pisarill Pericu pisma, naj si konča sam življenje, ker sicer ga bo ubil eden iz vrst Orjune. Peric se ni pokoril grožnjam in radi tega je došlo do groznega zlofina. Po licija je že zaprla nekatere uglednejše orjunaše in je upati, da bo ta protepaška organizacija prejela iz rok pravice zasluženo plačilo za po nodolžnem prelito kri in razna razdejanja tuje lastnine. Pribičevič m dr. Žcrjav imata zopet en vzgled, kako se zna udejstvovati omladina samostojnih demokratov — Orjuna! Šolskim vodstvom! Na vsa šolska vodstva mariborske oblasti je Tiskar na sv. Cirila razposlala vzorce zvezkov in cenik. Ker se bo šola kmalu začela, se šolska vodstva naprošajo, da blagovolijo naročila sporočiti, da se bodo-mogla pravočasno izvršiti. Vsem &anom šolskih odborov sporoča Tiakarna sv. Cirila v Mariboru prošnjo, da pri seji predlagajo nakup Solskih knjig in drugih potrebščin za domačo šolo pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kjer je najboljše in najcenejše blago, točna postrežba in poleg tega domača tvrdka, ki zasluži, da se jo podpira! Ne pozabite pri sklepanju pogodb, legallzacijah itd., da se je nastanil v Mariboru, Sodna ulica 2 (Pipuševa hiša) naš vrli somišljenik kot notar g. dr. Anton Bartol. Župni uradi, načelniki izobraževalnih društev, orlovske organizacije, naši zaupniki, povejte vsem drugim, da imamo v Mariboru našega notarja. Ne podpirajte nasprotnikov! Dahovniška imenovanja. Stanislav Canjkar je imenovan za študijskega prefekta in docenta bibličnih ved novega zakona na mariborskem bogoslovju. — Dr. Josip Somrek je imenovan za častnega škof. konz. svetnika. —- Martin Vrzelak, kaplan na Remšniku, pride s 1. oktobrom za provizorja v Zagorje pri Kozjem. Obesil se je. V gozdu pri Treh ribnlkih v Mariboru so naSli v pondel.jek obešenega 301etnega natakarja Jožefa Ratej. Samomorilec je bil že dalje časa brezposeln in si je končal mlado življenje iz obupa. Električni tok ga je smrtno opekel. V Selnici ob Dravi je pasel živino 10letni posestnikov sin Tonče Kure. Iz otroške radovednosti je splezal na električni drog in se je dotaknil žice. Električna sila je ubogega otroka tako močno opekla in pretresla, da je na strašnih posledicah umrl v mariborski bolnici. Občlnske volltve prl Sv. Jurlju ob Pesnici. Kakor je že znano, smo pri občinskih volitvah zmagali in si izvolili naSega uglednega moža g. Leberja za župana. Čudimo se, zakaj se bivši župan g. Hlade sedaj toliko raz burja. Proti njemu kot osebi nimamo prav nič. Priznavamo, da je res poštenjak, ali on se je oprijel v volilnem boju Bračkovega Francla in še drugih samostojnežev in je s tem odločno stopil na stran naših nasprotnikov. Naši so ga vabili, naj gre z nami, ponudili so mu kandidaturo na naši listi, ali on je odklonil. Pri agitaciji ni niti z eno besedo nastopil proti kandidatni listi samostojnih demokratov, ampak samo proti listl SLS. Ali morda to nl rcs? Isto je bilo pri volitvi župana. Ce je res ne- pristranski, zakaj pa je pri volitvi župana nastopal proti nam! Mi g. M. Hladeja v vsakem oziru visoko čislamo, ali pri teh stvareh pa mu ne moremo dati nikakor prav. Kriv je on sam, da ni več župan, zakaj pa se je družil s pristaši malovredne samostojne demokratske stranke, ki je nikjer več ne marajo. G. Hlade, pustite raje demokratsko družbo, pa bo vse dobro! Če bo g. Hlade res odpovedal »Gospodarja«, bomo pa za to pridobili deset drugih! Novice od Sv. Antona v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo, dne 16. septembra pojdimo fantje in možje na veliki okrajni shod SLS pri Sv. Lenartu, ki se bo vršil ob pol 11. uri na dvorišču pri Arnušu. Na shodu govorita oblastni predsednik dr. Leskovar in naš poslanec Franjo Žebot ter oblastni poslanci. — Naš Društveni dom bo kmalu gotov in upamo, da ga bomo meseca oktobra že otvorili. — Čudimo se, kako se je trgovec Tušak tako silno intabuliral na znano Gorišekovo samostojno demokratske stranko. On, ki sprejema kot trgovec vendar samo od nas Antonjevčanov kot njegovih odjemalcev denar! Ali je morda lenarški Gorišek znosil Tušaku bogastvo skupaj? Mi Antonjevčani, kmetje, viničarjl in vsi drugi smo njegovemu blagemu očetu in sedaj že leta in leta njemu samemu nosili svoj pošten denar. All namesto, da bi Tušak držal s tistimi, ki so mu ustvarili bogatijo, pa drži z liberalnim advokatom in njegovo družbo. Sokol ski dom, ki ga je zgradil Tušak skupno z Gorišekovim denarjem, je samo za to postavljen, da prinaša v naše kraje zgago in sovraštvo. Sama kljubovalnost je to! Tušak vendar ve, da je cela fara na strani SLS in da samostojnih demokratov ne maramo, saj so jih povsod zavrgli med staro šaro in smetje. — Število naročnikov »Slov. Gospodarju« vedno napreduje. Danes prihaja v našo faro nad 200 izvodov našega najboljšega časopisa. — Vinska letina bo tudi pri nas letos izvanredno dobra. Upamo, da bodo kupci prišli. Suša pa je sedaj že neznosna. Najhuje bo za žlvinsko krmo. Bomo morali vsako bil ko viporabiti. — Antonjevčani, na veselo svidenje oktobra pri otvoritvi in blagoslovitvi našega društvenega doma! Splavarjl iz Dravske doline, pozor! Dravski most v Ptuju je tako pokvar jen. da ga morajo popraviti. PopravIjanje mosta je velika ovira za splavarje lz Dravske dolin«. Splavarj" naj počakajo tako dolgo, dokler ne bo most popravljen, saj se vršijo dela z vso naglico. Nesreča v Zgornjem Dupleku. V pondeljek, dne 10. t. m., se je težko ponesrečil na brodu v Zg. Dupleku posestnik Veber iz Korene. Ker je radi nizkega stanja Drave na brod precej strmo in ni dobro zavrl voza, mu je pognalo voz, ki je zadel ob soho na brodu in se prevrgel ter padel po na vozu sedečem Vebru. Težko poškodovanega je prepeljal rešilni avto v mariborsko bolnico. Zopet en klic po potrebi mosta! Razno od Sv. Lovrenca v Slov. gor. Trtničarstvo je pri nas v polnein napredku, ker imamo trtničarsko zadrugo. Sadjereja je močno razvita v Zagorcih, Hlaponcih in v Senčaku. Letošnji sadni pridelki kažejo prav lepo, sadja je dovolj in je lepo čisto. ^raje vredno dejstvo je to, ker nam kvarijo domači mešetarji sadne cene s tem, da kupujejo še ne zrelo sadje* — V noči od 4. na 5. t. m. je bil zaboden v prsi komaj 171etni fant Alojzij Glažar. Ubijalec je neki nepridiprav, ki bode letos že drugič pred poroto in tretja ga še čaka v decembru. Morilca so izsledili. ZadnjiC smo poročali o roparskem umoru komaj 171etnega Podplatnikovega sina od Sv. Tomaža. Prvotno ni bilo mogoče orožništvu pogoditi pravih krivcev. Te dni so pa orožniki odkrili pravega zločinca v osebi nekega Žinka, ki je doma iz Skorečic pri Sv. Tomažu. Dobili so pri njem krvavo srajco ter uro umorjenega Podplatnika. UboJ na Ptujski gori. Mladi svet je čisto skvarjen, udan pijančevanju in razkošnemu življenju.Na Malo Gospojnico so fantje pili, kakor je navada na Ptujski gori, v gostilni Furman do 11. ure ponoči. Prišlo je do prepira med stogočkimi fanti in med Janezom iz Ptujske gore. Tako dolgo 80 se ruvali In predbacivali drug drn gemu, da je zabodel z nožem mladega Tončka Janez iz Stogovec. Bil je na mestu mrtev. Fantje, ali boste nehall s takim življenjem! Pustite alkohol in začnite boljše življenje! Smrtna kosa. V Mestnem vrhu pri Ptuju je dne 10. t. m. umrl Franc Simonič, posestnik in več kot 401etni naročnik »Gospodarja«, vrl pristaš SLS, v 88. letu svoje starosti. Naj t miru počiva! Avtobusni promet v Ljutomeiu. Ljutomerski gospodarski krogi snujejo družbo za avtobusni promet na progah Štrigova—Ljutomer—Sv. Jurij ob Ščavnici—Radgona in Ljutomer—Slatina Radenci—Radgona. Je popolnoma prav, da se tudi končno pri nas uvede to praktično prometno sredstvo ter prebivalstvo te nove zve ze željno pričakuje. Posebne važnosti je proga za Ščavniško dolino, ki je brez vsake železniške zveze, medtcm ko z drugo progo dobimo poleg živahnejšega lokalnega prometa ie ugodno zvezo 8 sosedno Avstrljo. V kratkem bode več poskusnih voženj, da se zamorejo izbrati avtobu«i, prlmernl ra nai« ce»te. EaJ se je zgodllo prl Sv. Mlklavžu? Pretekli petek se je vrnil iz Cehoslovaške gospod župnik A. Polak. Pred dvema mesecema se je podal na svoj dom v Šleziji, kjer je prebil nekaj dni, potem pa se je zdravil v toplicah. Gospod župnik boleha na želodcu in je že prej moral prestati v Gracu težko operacijo. V toplicah se mu je stanje zboljšalo in vsi mu želimo skorajšnjega popolnega okrevanja. — Mnogo pozornosti je vzbudila sodnijska razprava v Ormožu, ki se je vršila radi 25 Din. Kdo je bil tožitelj in kdo obtoženec, je navsezadnje postrdjiska stvar, naglasiti hočemo le dejsivo, kako žalostno je, ako ljudje radi take malenkosti polnijo žepe advokatov in pred sodiščem iščejo zadoščenje. V našem slučaju je pa še posebno žalostno, da je ena priča pri segla in je bila radi tega obsojena na več mesecev zapora. Vpliv brezverskega mestnega duha se žal tudi že na deželi pozna in mnogo je takih, ki ni majo smisla za praktično krščanstvo. — Zadnja nedelja je bila pri Sv. Miklavžu precej živa. Predpoldne se je vršil pri Jeruzalemu, ki je podružnica Sv. Miklavža, viničarski tabor. Vreme je bilo lepo, zato je prišlo od vseh strani mnogo naroda. Tabor se je začel s sv. mašo, potem pa so bili primerni govori. Govoril je domači oblastni poslanec g. Rozman in več tujih govornikov. — Popoldne po blagoslovu je nastopila v društveni dvorani »Krekova mladina« z lepo ljudsko Igro »Na dan sodbe«. Prireditev je v splošnem uspela. Da obisk ni bil večji, je pripisovati nezadostni reklami in še nekaterim drugim činiteljem, o katerih izpregovorimo še morda ob drugi priliki. — Popoldne so se vršile na travniku g. Tramška gasilske vaje. K vajam sv prišli gasilci iz cele okolice v popolni opremi. Razume se, da so imeli med vajami mnogo gledalcev. Dogodki v Slovenski krajini. Dolnje-Iendavski okraj je dobil novega glavarja v osebi g. dr. Antona Farčnika, vladnega svetnika v Celju. Njegov prednik, glavar dr. Kandrič, pa je premeščen v Gornjigrad, kjer bo opravljal enako službo. — Pretekli čctrtek se je v Murski Soboti vlegla pod večerni vlak neka stara beračica. Pod vlakom je našla smrt. Kolcsa so ji razmesarila gornji del trupla. V smrt jo je gnala beda. — Pomočniku Jožefu Vajda se je pripetila pri umivanju karbidnega soda težka nesreča. Vajda je mislil, da je sod prazen, zato ga je hotel očistiti. Vlil je vanj vode. Ker je rabil luč, je prižgal nad sodom vžigalico. Sod ni bil prazen, kakor je domneval. Karbid se je začel v vodi razkrajati in ko je začola vžigalica goreti, se je plin užgal. Plamen je z veliko silo vdrl iz soda in je pomočnika zadel ravno v obraz. Ponesrečenec je dobil hude opekline in se sedaj zdravi v bolnici v Murski Soboti. V Savi ntonil. Na ^lalo Gospojnico popoldne je zahtevala Sava smrtno žrtev v osebi 171etnega steklarskcga pomagača Antona Toplak. Omenjeni STROKOVNI ZDRAVNIK ZA ŽENSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTVO Med. Ofliv. Dr. Franjo Toplak zopet redno ordinira Maribor, Glavni trg 18 Od io —12. in od 14. do 16. ure 1103 se je vozil v majhnem Colničku po Savi, ki posebno močno dere pri Možini in je ravno ta kraj posebno nevaren. Toplak je bil večkrat posvarjen, naj se ne spušča v to nevarnost, a je preveC zaupal svoji drznosti in izurjenosti v veslanju. Nesreča je pa hotela, da se je čolnič prevrnil dne 8. t. m. popoldne pri Možini. Toplaka je vrglo iz čolna, ker ni znal plavati, so ga požrli in odnesli valovi. Čoln so potegnili iz Save nekaj sto metrov pod mestom nesreče, utopljenca še nimajo. Županom in občinskim odbornikom nalaga njihovo častno mesto veliko odgovornost, kako rešujejo v ob čini socijalno vprašanje. Da bode več spoznanja v tej smeri in smotrenega dela v občini, je nujno, da imajo na razpolago dr. Jerajevo knjigo »Socijalno vprašanje«. Knjiga smiselno razlaga vse obstoječe socijalne zakone in je nujno potrebna za vsako občinsko pisarno, kakor uradni list, ki je le besedilo zakonov priobčil. Priporočamo zato, da si knjigo čimprej naročijo! Stane 18 Din in se dobi v vseh knjigarnah, kakor tudi v obeh prodajalnah Tiskarne sv, Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6. Strahovita železniška nesreča na Cehoslovaškem. V pondeljek, dne 10. t. m., popoldne se je pripetila na postaji Zajece pri Breslavi strahovita železniška nesreča radi napačno postavljenih kretnic. Dunajski brzovlak je zavozil z vso brzino ob na postaji stoječi tovorni vlak. Kraj nesreče nudi strahovito sliko razdejanja. Tračnice so raztrgane in jih je pometal sunek več raetrov stran, pragovi so izkopani, kolesa vagonov so odtrgana. Oba stroja sta popolnoma razbita. Pravih in zanesljivih podatkov o ponesrečencih še ni bilo mogoče ugotoviti ob času, ko beležimo to poročilo. Dosedaj so izvlekli izpod ruševin ter razvalin 17 mrtvih in 25 težko ranjenih. Posamezni ranjenci so ležali po več ur stisnjeni med razvalinami in so jih osvobojevali z žagami, sekirami ter cepini. Na kraju nesreče so se doigravali pretresljivi pri zori, ker je begalo vse v nepopisnem strahu. Šolarji najboljše in najcenejše čevlje, obleke, torbice, 1066 kupimo letos samo pri R. STERMECKI, CELJE