100
N a v o d
za spisovanje županijskih zbornih zapisnikov.
Že v 1. listu Novic obljubljeni izgled: kako naj se zapisniki ali protokoli župani j skih zborov ali skupšin pišejo, da bo prav, — podamo ča-stitim bravcam danes, misleci, da ne pridemo prepozno, akoravno smo se v tem nekoliko zakasnili, ker se ni davnej, kar smo zavolj tega vnovič naprošeni bili.
Preden pa tak zapisnik, ki nam ga je naš v teh rečeh izverstno zvedeni župana-namestnik g. Ambrož za Novice podal, v izgled damo, se nam potrebno zdi, nektere besedice zastran spisovanja tacih zapisnikov sploh omeniti.
Vsaki redoljubni  gospodar si važniši reči svojiga
go-
101
gospodarstva zapisuje, da ima vedno-pregled vsiga. Županija je veliko gospodarstvo, za ktero je župan z izvoljenimi odborniki odgovoren. Tolikanj bolj je tedaj potreba, da se tukaj vse zapiše, kar to gospodarstvo zadeva.
Skupšine župana z odborniki so zlasti zavolj tega imenitne, ker se tukaj županijske reči pogovarjajo in sklepajo. Ti sklepi zadevajo včasih važne reči. Kar se tedaj tukaj sklene, se mora zapisati — in to za-pisanja se imenuje  zborni   zapisnik ali  protokol.
Red je povsod lepa reč, tedaj tudi v zapisnikih, — in kakor je bilo že v 1. listu razloženo, da naj se o zborih vse redovno govori in pomenkuje, tako redovno naj se pišejo tudi zapisniki.
Kjer naglopiscov ni, ni mogoče, da bi se vsi po-menki od besede do besede zapisali, pa tega tudi treba Di, ker se mende v vsih zborih tudi dosti prazne slame mlati, —ali vaz ni si mnenja naj se vunder ob kratkim zapišejo, ker je govorniku, naj že njegova misel obvelja ali ne, včasih za prihodnji   čas dosti nad tem le-
žeče, da njegov nasvet zapisan ostane. Sklepi pa se morajo vselej natanjko, kakor so se storili, v zapisnik zapisati, ker potem se sklepi spolnujejo.
Sledeči izgled bolj obširniga zapisnika pokaže po-polnama obraz ali obliko (Form) kako naj se zapisnik napravi; torej ni treba zapisnikovih lastnost bolj natanjko razlagati — le to še opomnimo, da se zapisnik vsigdar na cele pole po sredi vkup zloženiga popirja tako piše, da na levo polovino (glede pisavcove roke) se pišejo predlogi, pomen ki ali govori, — na konec vsaciga pomenka na desno polovino pa sklep, kakor zdoljni izgled kaže. Taka šega dvojnostranskiga pisanja je pri vsih zapisnikih navadna, in je za to dobra in tudi potrebna, da, če se pozneje v zapisnikih sklepi v ti ali uni reči išejo, se berž in lahko najdejo, ker očividno zapisani stoje. — Vsak zapisnik se zaznamva od zunaj s številko, da, ako se pozneje v pisarniški shrambi iše, se lahko najde.
Po tem uvodu postavimo po g. Ambrožu Novicam podani izgled zborniga zapisnika.                      Vred.