• •



J
ist
34.

m v •
lecaj
XLVI1I.

i
/
n
i

Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr
četrt leta 1 gld. 10 kr
V Ljubljani 20. avgusta 1890
Obseg: Kako semenski krompir ohraniti dober. Zakaj bi udje kmetijske družbe skupnih poučnih izletov ne napravliali ?
__^v t • • i i i *i 1	v»	CT	v .	.	*	J	•
Program.
O
brejih kobilah.
Razne reci.
obrazi.
Naši dopisi.
Novi čar.
Vprašanja in odgovori.
Zemljepisni in narodopisni
Gospodarske stvari.
Kako semenski krompir ohraniti dober.
Zimm
• v
pise
v
nemškem gospodarskem
»
Oekonomu" sledeče: Moja klet je
posta
listu
t po-
dju
j
in tako se mi je uže dvakrat pripetilo, da sem
prišel ob ves svoj
semenski k
Mislil sem
kako



Podoba 1.
temu pomagati, in slednjič dam narediti zaboj
tere gre po 100 do 125 kjg krompirja. Zaboji
v ka
jeni iz štirih vogelnikov, ki so
spodaj
so nare-
ob enem kakih
25
visoke noge. Tla, pokrov in strani so od lat, ki
so pribite s presledki od nekaj centimetrov. Krompir se
jeseni, ko je osušen in izbran, napolni ter pokrije spo-
do pomladi
si bodi prinesti, ne da je treba krompir premetavati
kol
kai
drugo prednost. Kakih
če povodenj preti, morajo se zaboji kamor
zlasti pomladi zelo škodljivo. Zaboji imajo pa še
14
d i ti
elim
predno
krompi
sa-
zaboj (glej podobo 1.) nesti na kak zračen ter ga pokriti s kako rahlo rečjo. Kmalu se narede
kratke, a močne kali
pospešujejo. Tudi b<
jih lahko petem odb
katere obzelenitev krompirja močno
kro m pir j
lahko spoznat
ter
Zakaj
udje
kmetijske družbe skupnih
poučnih izletov ne napravljali?
Letošnja dunajska kmetijska in gozda
razstava
dala mi je povod
edečim
icam. Koliko najzani-
mivejših predmetov iz vseh vej kmetijstv
stopanih? Koliko prekoristnega
sleharni
ni
tam za-razstavi
kmetovalec? Pa kako prilično majhno bode šte-
ue
v
vilo tistih naših kmetovalcev, kate
bo
vse to videli
opazovali ter vsak po svoje doma ukořistili? P
9

m
da
marsikdo izmed imovitih na
pod
kaj rad na Dunaj petoval ko bi imel katerega člo
ki
ga tje spremlj
ga vodil po Dunaj
dunajski
(Klosterneuburg, Môdling
td.)
>
osobito
pa
razstavi. Ker pa takega človeka nima, ostane doma dunajska, reči se sme, velikanska,
po
in
a, prezanimiva, preko ri8tna kmetijska in gozdarska razstava bode zaključena
»
ne da
jo
bil videl. Temu dalo
se pa po mojem
mnenji kaj lahko odpomoči, in sicer tako le. Centralni odbor naše slavne c. kr. kmetijske družbe razpisal naj
skupen razstavni
izlet
udov kmetijske družbe, do-
ločil dan odpotovanju iz Ljubljane, določil pa tudi moža, kateri bi izlet vodil. In boljšega, sposobnejšega Tako ohranim sedaj že več let krompir brez kali benega tajnika gospoda Gustava Pirca dežela
krovom, Ki brani, da se ne primeša druga vrsta krom
pirja.
■ -2 ril
izleta misliti
Na osnovo takega skupnega razstavneg bilo je seveda že pred razstavo pravi
je še vedno, ako se stvar s potrebno urnostjo in ener
9
bila
ajslabša konii
j
kake
čas
No pa čas danes prideljujejo
njegovi sosedje še dan-
In tako nahaja se še marsikje v naši deželi
ali
žijo začne ter izvede
Kaj
na mestu
bil
enak izlet Pa po sosednih deželah, na pr. na Stajarskem, Koroškem
bodoče leto v zlato Prago, ko bodo Čehi veliko deželno Primorskem kako vzgledno
urejeno posestvo, katero
kmetijsko, gozdarsko ter obrtniško rastavo
Taki
si naši imoviti
»
predovanj
želj
skupni izleti bili bi
ploh
gospodarji z največjo
ob vsaki prihodnji razstavi koristjo ogledali, le prilike manjka. Skupni poučni izleti
nas
kranjske kmetovalce je podajali bi pa tako priliko najbolje. Ob takih izletih
na mestu. Pri nas, ali za
to pač nekaj novega, nova misel. Tako ravnajo po drugih 86 seznanili lahko udeleženci tudi z ureditvijo
deželah, kakor na Češkem , Moravském
i
Avstrijskem
>
kmetijskih šol in zavudov, in marsikateri
naših
se preveril
»
Ogrskem itd., koder so taki skupni izleti že več let sem cia Je Pa^ Ja^o malo umno, gospodarstvu namenjenega vpeljani. Bil sem
pet dni na letošnji dunajski raz- slDa 12 gimnazije ali realke h gospodarstvu prestaviti
stavi, pa v tem kratkem času udeležili so seje skup
ne da
ga v kmetijski šoli, katero dežela z velikimi
udj
neke spodnje avstrijske kmetijske skupine (kasino) stroški vzdržuje, dal izšolati. Take izlete
pojili
bi
in udj
kmetijske družbe moravske
Ogrskega pa
j
e
lahko
tudi
z
poučnimi predavanj
z
razgovori
o
bilo prijavljenih Kaj dosti takih skupnih izletov
Pa
ne le ob razstavah, ampak vsako in, ako že ne
se
vsako, pa vsaj vsaso drugo leto napravljali naj bi udje kmetijske družbe skupne poučne izlete po naši in po sosednih deželah. To pa po vzgledu naših gozdarjev,
bi marsikdo
kje
zastopstvu kmetijskega stanu po naših deželnih zborih in v državnem zboru. Ob takih prilikah seznanjali kmetovalci med sabo, marsikateri bi lahko stopil v zvezo za to in ono reč z domačim poštenjakom, a ne občeval
Marsikdo
se s
Koliko koristnega
priliko imel,
nemških čebelarjev itd. na svojem posestvu ne izvedel, ako stvar že izpeljano videti. Letos sem z učitelji ia učenci deželne kmetijske šole v Grmu poučen
s tujim človekom sumnega značaja.
svojo lepo domovino seznanil od blizu: Gorenjec spoznal bi Dolenjsko, Dolenjec Gorenjsko, Kranjec spoznal bi Štajarca, Korošca, Primorca, Štajarac, Korošec, Primorec
izlet
storil na
Kranjca itd. Potovanj
dandanes vendar jako po cen
grajščini grofa Barba v Rakovnik-Dobu in na grajščino barona Berga v Mokronogu. Ko smo polje, hleve, mle-
napredek v kmetijstvu prepotrenen
zato
dlj
ne odlašajmo
ampak osnujmo skupne poučne izlete udov kme
varstvo gospoda grofa ogledovali, mislil sem si
kako koristno
pač bilo, ako bi marsikateri
imovitih gospodarjev zdaj tukaj
bil
5
da
videl
9
kaže dandanes
gospodarstvo
preustrojiti
kako
glejte,
naših kako kaže
tijske družbe.
R. Dolenc.
m
obilno pridelovanje
žita
opustiti
ter
se
živinarstva
in
si,
s tem spojenega mlekarstva poprijeti. Mislil sem Vrhniki dne
konjskih, dirk v trab za 1890. leto prirejenih od ko-njarskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske na
kako
koristno
pač
bilo
sestnika, ki ima obilo senožeti
za marsikaterega po
septembra in v Sent Jarněji na Dolenj
skem dne
Barb
videl
kako se trav
v ravnini, da bi pri grofu
septembra 1.1
s strojem
kosi
s strojem
Dirki bodete na dan premovanja
konj
popoludne
j
■»i
s strojem suši ; kako se komaj pokošena krma v
tako jako dosti stroškov za kaj drage
točno ob
uri.
vloži
in
delavce prihran vremenu vendar
krma pa
pri
najslabšem
deževnem
Dirka treh- in štiriletnih kranjskih žrebcev
in kobil.
le čista, nepokvarjena ohrani.
Določila za dirko na Vrhniki.
Mislil sem si dalje: kako koristno
pač bilo
da
Dalj
1200 metrov. Dar
marsikateri naših gospodarjev videl, kako se da mimo
tedaj
se bodo izplačala
?
ako pride konj vsaj v treh minutah na cilj
Ako
ali še celo po posestvu tekoča voda
za gonitev mlatil
se pa oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo
nice, 8lamorez
reporeznice itd. izkoristiti
tedaj
»
No pri ogledovanji uzornih umetalnih senožeti barona Berga pri Mokronogu sem si zopet mislil : o kako
ako pride v dveh in pol minutih na cilj
Prvo darilo . 40 gld.
prekoristno
spodarjev,
pač bilo
da
si marsikateri naših go
Drugo
Tretje
n
Y1
20 gld. 10 gld.
posestnikov malovrednih , kislih, mlakastih
senožeti ogledal te senožeti
da
se prepričal
i
kako
Določila za dirko v Št. Jarněji. Daljava 1000 metrov. Prvo darilo se bode izplačalo
se da kaj malo vredna mlakasta senožet z umetalnim le tedaj, ako pride
konj
vsaj v treh minutah na cilj
susenjem, spojenim z namakanjem v najboljšo senožet Ako se pa oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo
spremeniti z ozirom na množino, kakor tudi na dobroto sena. Baron Berg prideluje dandanes po svojih umetalnih senožetih do 80% več sena nego ga je pred zboljšanjem
tedaj, ako pride v dveh in pol minutah na cilj.
prideloval, in seno je fino
»
sladko seno
i
poprej pa je
Prvo darilo Drugo „ Tretje „
100 gld 40 gld 20 gld
■
II. Dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil
Določila za dirko na Vrhniki.
. #
Daljava 2400 metrov. Darila se bodo izplačal , ako pride konj vsaj v šestih minutah na cilj.
tedaj
Ako
se pa oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo
tedaj
ako pride v petih minutah na cilj
. 30 gld.
Prvo Drugo Tretje
darilo
r
n
20 gld 10 gld
Določila za dirko v St. Jarněji.
Daljava 2000 metrov. Prvo darilo se bode izplačalo tedaj, ako pride konj vsaj v šestih minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo tedaj, ako pride v petih minutah na cilj.
Prvo darilo . 50 gld.
Drugo
Tretje
T)

25 gld 10 gld
III
Dirka za konje brez razločka starosti in
spola

tudi za valahe. ki so najmanj eno leto
lastnina kranjskega posestnika.
Določila za dirko na Vrhniki.
Daljava 2400 metrov
Prvo darilo bode se izplačalo
tedaj
ako prida konj vsaj v šestih
minutah na
Ako se pa oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v petih minutah na cilj.
Prvo darilo .
Drugo Tretje
n
rt
25 gld 15 gld, 10 gld
Določila za dirko v Št. Jarněji
Dalj
tedaj
avo 2000 metrov. Prvo darilo bode se izplačalo ako pride konj vsaj v šestih minutah na cilj.
Ako se pa ogla
samo en tekmovalec, dobi prvo darilo
tedaj
ako pride v petih minutah na cilj
Prvo darilo
Drugo Tretje
rt
n
40 gld 20 gld 10 gld
Udeležitev pri dirki je z glasiti pismeno
ali pa na dan
dirke tudi u*tno.
jpozneje
do 12. ure
opoludne občinskemu Jarneju.
uradu na Vrhniki oziroma v
Kdor se ni zglasil v pravem času, ne sme priti
s svojim konjem na dirjališče.
5. Ako se zglasijo
vsaki
dirki manj nego trije
tekmovalci, onda veljajo gorenji predpisi in pa določila podpisanega odseka.
Za konje, ki so
nad
let »tari, ni treba po
vedati starosti.
. Dovoljeno je kaki navzoči osebi precej dokazati, da kak konj nima pravice, po gorenjih določilih dirjati v
kateri dirki.
. Voz je vsakeršen dovoljen in za leto 1890. tudi bič (gajžla.)
. Tekmovalci morajo biti na dirjalfšči, to je pol ure pred začetkom dirke. Tu je voznike naznaniti, in tu se pregledajo konji. Kdor pride prepozno, ne sme tekmovati.
10.	Razvrstitev dirjalcev določi žreb.
11.	Vsak tekmovalec dirja sam za se, in za vsakega
po8ebe se določi, koliko časa je dirjal.
12.	Dovoljeno je vozniku, da mu kdo pomaga pred
dirko držati konja, in sicer pri glavi.
13.	Tekmovalci, ki vsem določilom odsekovim no-
čejo ustreči, izključijo se od dirke.
14 Konja, ki med vožnjo prične iti v galop, pognati je precej v trab. Ako konj prestopi prostor med dvema zastavama (25 metrov) v galop, ali če pride v galopu
na konec
j
izgubi
pravico
do darila
vsakim tekmo-
valcem se pelje član odbora kot priča.
"j®
15. Ugovore zarad nepravilne vožnje je precej naznaniti razsojevaluemu odooru.
Ljubljani, 1. avgusta 1890.
Konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe
kranjske.
Franc Povše, podpredsednik.
brejih kobilah.
brejimi kobilami treba posebno skrbno ravnati
ker vsled napačnega ravnanja kobila rada povrže
ali
Za udeležitev v III. oddelku plačati je pri zglasitvi je žrebe spačeno ali šibko, tako da ima vsekakor konj
gld. kot vstopnino.
Pri dirki veljavne določbe.
rejec škodo. Vsaka breja žival je veliko bolj občutljiva
zatoraj jej vnanji
pli
pa tudi hrana hitreje škodujejo
Razsojevalci so odborniki podpisanega odseka nego nebrejim živalim.
in za to odbrani veščaki.
Breja kobila lahko dela do enega meseca, predno
sojevalci.
vseh prepirih razsojujejo z večino glasov raz- 8e ožrebi, samo presiljevati se
zdrava in obilna, nikakor se
sme
breji
in II. dirki
so
pripuščeni
na
Hrana mora biti kobili ne sme po-
3. Proti
rojeni konj
od
tretlega leta naprej
To
Kranjskem kladati krma, katera provzroča grižo ali zaprtje, dokazati z koncu jej ni smeti dajati krme, ki potrebuje mnogo pro
listkom
j
katereg
je dobila konjeva mati pri oplemenitvi. 8tora, da ni žrebe prenatesnem v maternem telesu
III. dirki
80
pripuščeni
Dajmanj eno leto
od dneva dirke
pretrgano v lasti kranjskega posestnika z županskim potrdilom.
Če
se kobila nezmerno krmi, pa odebeli, zatoraj se teže ožrebi in ima manj mleka. Brejim kobilam je po štiri-To je dokazati krat pokladati, da laže prebavljajo. Tudi jih ne smemo
tisti Konji, ki so .zaj šteto
ne
dolgo puščati v hlevu, ker potem jim otrpne organizem
>
*
2GH
plod v telesu se povolj
ne
ožrebi
ija, in kobila se težko
pivom
Polži
ubij
pivo čez vse, zlezejo v podstavke
nati
Kdor noče z brejimi kobilami dosti skrbno in lepo
in potonejo. Nekdo je samo z dvema podstavkoma
naj ne plemeni
ker
mu
ega uspeha
Mnog
naši kmetj
pe dohodke, toraj jim bode koristno, da
ni pričakovati ugod-pa imajo od konjereje
končal 470 polžev na istem mestu
*
po
in z malimi stroški
besede in se ravnajo po
njih
pomnijo naše
predno jih pouči škoda
brajdah koristnim
mnogobroj
Rdeči fižol kot brajdna rastlina. Če hočemo
ograjah, plotovih, stenah itd. lepo združiti
s
»
primernejše rastline mimo fižola. Nj
Razne
v ■
reci.
ai rdeči ali beli svetovi so vselej pravi okras in se premene pozneje v velike in mesnate stroke, ki
imajo dober okus, če tudi niso ravno tako slastni kakor stroki turškega fižola.
* Vrtnice
popkov, dokler
cveto
dalj
casa
j
če
potrgaš polovico
so prav mladi. Tako boš imel dolgo ne
mnogo, temveč tudi popolnoma razvitih vrtnic
Vprašanja in odgovori
*
Preprosto sredstvo
nemškem
njenje krav.
neki kmetovalec sledeče
, ker
, s katerim se pospešuje go-
listu „Oekonom" piše o tem „Pred 25 leti nisem imel bika
mi je bil vedno drug na razpo-so bile dobro rejene in zelo mlečne.
Minul je teden za tednom.
Vprašanje 168
pri svojih kravah, laganje. Krave moj Gonili so jih na pašo
nobena se ni gonila. Rabil sem različna znana pa brez uspeha. In tedaj mi je znan kmetovalec
kako se dobiva
Odgovor :
kakor iz češarkov mora le na to.
Blagovolite sporočiti v „Novicah
macesnovo seme?
v
L.)
Dobiva se seme iz macesnovih
ešarko
drugih
jelovih dreves ; gledati
7
se
pa
redstva, nasve-
sicer bi izlezla smola iz njih
da se ne devajo na prevroče peči sušiti

in
se za8molili
odprli
Po Koroškem in Tirolskem
ne pa
veliko macesnovega semena
de vaj
koder potrebujejo
češarke. predno jih
----j--j v ^ ^ " ůmuiuraici iiasve-	..	"	'	^voutau, yiou
toval to le : Dobodi sveže namolzenega mleka od kake P08tavii° ûa »olnce ali na peč, v velike škafe v
kra
ki
se goni, in ga daj kravi svoji kolikor moči
iz žleba tekočo
vodo,
da se smola dobro odmoči. Macesnovo
vežega in gorkega. Smijal sem se temu svetu, pa ven- 8eme Je Podobno semenu črnega bora
dar sem poskusil. Zvečer dali smo kravi mleka, in drug
aan se
že
del popoln
peh
To sredstvo sem tudi
nekoliko manjše
24 ur v vodi
o
lato
in
Pred
volj
sejanjem treba seme namakati
debele
in
pozneje rabil v podobnih slučajih uspehom. Ugovarjal bode morda kdo, da
skoro
pripetilo. To pa ni verjetno glede
vselej z le slučajno
cediti in posušiti toliko, da
kože : nato
tako
Naj
mnogokratni uspeh
vsak sam poskusi, da se prepriča
Kako se obvaruje sir plesnobe? Da sir ne spi
rad
kakor seme hoj
Vprašanje 169
se mora prese ne sprijema. Seje pa se
Ke
le samo bolj redko, mi lisice delajo veliko škode
j
lin
kako. Prosim pouka
s strupom zaudal, a ne vem, s katerim
ugasi živega apna ter ga, kadar razpade, prese] skozi gosto sito. S tem apnom potresi po vrhu sirove hlebce
Ap— ... i on, ui aui. UM, im niiRiíí HA rQ IZA	^httitt |Q
Odgo
Lisicam
(ki se
v lekarni
G. v L)
najboljše zaudati s strihninom
ka-
dobi z receptom zdravniškim)
godi sir, brani, da ne postane tako brž črviv
terega se namaže na kos jeter. Paziti
popolnoma odvrača plesnobo. Na ukus sirov
pra
nič
pno ne
ne more
blizu.
i
da druga ži
Vprašanje 170. Imam
gredo s šparglj
kateri
so
#
Maža za konjska kopita. Vzemi po en funt voska
kolofonija, medu, terpenti
Vse to stopi v posodi in
olja. To tekoči
»
in štiri funte svinjske masti
j
raz8topi
mešaj, ko se hladi
enakomerno pomešaj
pita
Ta maža pomaga, če pokaj
»
ker kopito omeči in mu pospešuj
rilij funt lanenega
sestavine
3 ko-
da
0	^""O'J'i O.U.UOH
mi mnogo let dobro uspevali. Letos se je pa pnka po rastlinah neki mrčes
ga pregnal ? (Fr.
nam morali ta mrčes po
ki mi dela mnogo škode. Kako
v Lj.)
Odgo
Pred
vsem
asi
pisati ter povedati, kakšno škodo in kako jo dela. Skoraj gotovo bode špargljeva muha (latinski crioseris asparagi.)
*
Kumarne peške namočene
gredo sem posejal s kumarami, pa nobena
v petroleji. Veliko šparglj
Škoduje muha in nje lič;nke
gl
(črvi)
y
kate
samica v
Ko sem
njivo
preiskal
videlo se je, da so vse peške izvodili mrčesi
sem seme, kolikor ga mi je bilo ostalo
piše sodelavec „Oekonoma
. Vzel
ni ozelenela. ogledavati špargelj
zalega. Pomoč proti
nadležnežu je
dn
močil ga pol
Muha
in sicer zjutraj prav za rano, vse-
Takrat sede muhe prav mirno
in treti.
v petroleji in pocejal ga baš po istih mestih, koder
je pa
poprej, in glej ! v kratkem
Od tistih dob vselej
času je vse seme ozelenelo
nekaj ur namakam v petroleji
kumarne peške, predno jih sejem
;
*
Proti nagim polžem po zelenjakih je dobro
kakor pa pred solncem
po špargljevih glavicah, zato jih je lahko obirati
ima rdečo glavo, rdeči prsi in noge, hrbet
sivo zaprašen in nejasno progast. Samica ima dolgo
rjasto bodalce, s katerim jajca vsaja za luske gljeve
sasta. Te lise so popolnoma čiste in prozorne
na špar
glavice. Tudi krila so rjavkasto črna in belo li-
Vrtnarji
vadne podstavke za cvetlične lonce
na
imajo za izvrstno sredstvo proti spargljevim muham
J
kadar se začne mračiti
*
%
v tla zakopati in g°8t0 škropljenje s takovo visoko napolniti 8
odo
po
Podučile stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
183.
Kermesovec. Poljski črvec. Lakovec.
Tudi stari in srednji vek je imel prekrasno rudečo barvo. Barva ta je bila cd starodavnih časov poznata z imenom kermes. Starodavni Grki in Rimci so jo dobro
po
in
pozneje so jo po Evropi razvozili, z grškega otočja, z južne Španjolske in Francoske. Ameriška košenilka in anilinske boje so potisnile kermes malo ne do celega z Evrope. Obdržal se je še edino na vzhodu,
fese še dandanes s kermesom barvajo, in ta barva je izredno lepa, kakor znamo.
južnej Evropi, tudi v Dalmaciji, potem po vsem vzhodu raste hrast kermesovec, na katerem ti črvci žive. Ako je zima blaga, pomladi pa ni mraza, tedaj se črvci
izredno zarede.
Navadno
se v enem
letu
razvije samo
jeden zarod, in zato se črvci samo enkrat pobero. Kedar pa je ugodno leto, zaredi se še drugi zarod, in tako morejo dvakrat črvce ogrebsti. Početkom marca so črvci še drobni kot proso, aprila pa porastejo do dobrega ter
so veliki kot grah
maju polagajo samice jajčeca in
potem poginejo, ali telo jim ostane kot ščit nad jajčeci
Ako vzdignemo ta pokrovček, moremo
najti pod njim
1800 do 2600 jajčec. Kedar se živalice ne morejo več
kot samo enkrat zaploditi
tedaj
naneso hilno množino
jajčec
črvce
nabirajo, ondi ne čakajo, da samice
obiranjem
a
jajčeca izneso, temveč jih pobero popřeje, rvcev se bavijo največ pastirji, deca in ženske. Da jim delo laglje gre od rok, puste, da jim nohtovi porastejo, in 8 takimi velikimi nohtovi prav spretno in brzo pobirajo živalice, tako da jeden na dan po
Nabrane črv
nabere
pomore, s kisom
polij
• ■
suše. Živalice so rujave, a porudeče še le od kisa
in na solcu po
Ker
mes še dandanes prihaja na trg. Tudi o njem so nekdaj
sodili
da
je plod 3 fesov
za barvanje vina, likerjev in sladčic
stlinstva. Pravi kermes upotrebljajo pa tudi prav pogosto za barvanje
Poljski črvec
bil v Evropi s kermesovcem uže
davno pred odkritjem Amerike dobro poznat, ker so tudi od njega dobivali lepo rudečo barvo. Rudeča barva, ki so jo od tega črvca dobivali, bila je najbolje priljubljena
pri Slovanih, zlasti v Poljskej in Ruskej. nabrali na leto do 1000 funtov suhih črvcev
Podolj
so
funt so
dreves, na katerih živi črvec lakovec. Po naših tratinak
poznamo sivkasto zeleno rasti
iz katere se cedi belo
mleko ako je pretrgamo. To je mleček, in s te familij imajo v Indiji drevo (Croton laccifer), na katerem kovci najrajše žive. Našli pa so jih tudi še na nekih smokvah in na drugih drevesih. Kedar se samice oplode, zbero se na vršičkih in zabodo tu svoje rilce, da se na-srkajo soka. Od obilne hrane se napno živalice tako, da na njih ni razpoznati ne nog ne glave, videti so kakor
mehurček, V istem času
začne
vršičkov cediti neka
smolnata tvar, in to na onem mestu, kjer jé rilček zaboden. Smola zalije živalico, ali je ne zaduši, ker je
tvar polna luknjic, skozi katere zrak k živalici prihaja Kedar je samica za potomstvo poskrbela, pogine kmalu
njej se je razvilo 20 do 30 črvcev, kateri se v desetih mesecih skozi smolo pregrizejo, in tako na svet dojdejo. Vsaka taka mladika izgubi kmalu perje in se posuši, ali je zato vsa osmolena, katero smolo na trgu gumijev lak nazivajo. Samice so polne rudeče barve, in ta barva preide tudi v smolo, katera je radi
tega vedno
koliko rudečkasta.
Posušene in osmolene
po ne-
čke trgaj
1 j u d j
in do
našajo na trg z imenom drevesni lak (Stocklack). Keda se lak razstopi in v kosce zlije, prodaja
se z imenom
kepnati lak (Blocklack)
Tretj
vrsta laka je zrnati lak
ki se z vej postrže, v zrnje zdrobi in z vodo izpere
temnorudečih vrst izvlečejo posebno rudečo barvo.
Iz Od
svetlega laka, kakor tudi od onega, iz katerega so barvo izvlekli
j
sedaj
napravljajo navadni šelak, ki je sedaj narančast
rudečkast
sedaj zopet belkast. Pravi šelak radi
tudi umetelno belijo. Šelak se dandanes v obrtu vrlo
raznovrstno upotreblja
Delaj
ž njega pokost, pečat
osek
in upotrebljajo ga še v mnoge druge svrhe
(Dalj
prihodnjič.)
/
184.
Sydney. Bushrangerji. Dingo.
Dae 13. avgusta
1864
sem se spustil s svojega
rojstnega kraja T. drugič v Avstralijo. Pot me je vodil preko Berolina in Hamburga v London, od tu
ladij
M
Nourmahal
v
Sydney. Jesenski vetrovi
pa na niso
plavbi v Avstralijo nikdar posebno ugodni, in zato smo
potrebovali celih deset dnij, preden smo s kanala
la
se nam
prodajali po 8 do 10 forintov
Manche na širno morje pripluli. Na obzorj
pokazal otok Tenerifa, potem Palma. Blizu kapoverdskih otokov nas je ujela grozna nevihta, morda najgroznejša kar sem jih skusil na svojih morskih vožnjah. Keda
9
črvce še dandanes in to koncem julija, kedar so samice
ruskej ukraûni nabirajo izbučala, pokazala sta se nam ob afriškej strani morska
polne jajčec in polne rudeče barve. Poljski črvec živi Jacksonu
smrka. Po štinmesečnej plavbi smo vrgli mačka v Port
na korenju nekih peskovitih rastlin.
Rudeči pečatni vosek je vsakemu dobro poznat, ali vendar morda ne ve vsak. da se napravlja od tva
dospeli smo v Sydney
bolj
Novice o zlatih poljih avstralijskih so bile čedalj
vznemirljive, govorilo se je že to, da je Avstralij
s svojim zlatom pri kraju. Na stotine diggerj
------ —»oan., ua »o uapravija ua ivari, s svojim ziaiom pri Kraju, w
katero črvci po rastlinah napravljajo. V Indiji je več vračalo v Ameriko, da bi ondi
se
j
e
obili zaslužka. Jaz sem
bil že popřeje za trdno sklenil, da se spustim s Sydneya
na daljno pot naravnost na severo-zahod, in to v nasel- s civilizovanih domačinov
oster nos pri zasledovanju tolovajev. Te pomočnike jemlja
bino queensland8ko.
Ta čas so te krajine zelo nadlegovali tolovaji,
dohajale v glavno mesto novice o divj
9
izredno dobro jim služijo v
in
naselbini queenslandskej, kjer tolpe domačih divjakov še vedno delajo veliko
so
pogosto
njihovem postopanju. Voditelji tem tolpam so bili Danijel Morgan, Ben Hall
nadlego lastnikom govejih čred
naselbini Novega južnega Walesa so pospeševal razvoj tolovaj8tva potomci bivših deportovancev. Depor
, če
John Gilbert in Dunn, mladenič pri tacija je vsekala sploh tej naselbini zelo hudo rano
sedemnajstih letih. Za glavo vsakega teh štirih bushran- tudi se ne dade tajiti, da britská kolonija ima se njej
gerjev je vlada obljubila tisoč funtov šterlingov. Policija zahvaliti
za
svoj
waleška je poskušala vse, da
jih dobila v pest, ali mlado naselbino
postanek. Vsa beda je navalila na
ki je
počasi z naselbine zločincev
.. ko so
ves trud je bil dolgo časa zastonj. Nasproti pa so do-	se vzdignila na naselbino pastirjev. Od 1788.
hajale od dne do dne v Sydney novice o novih moritvah	prvi obsojenci dospeli v Botany Bay, spremenile so se
in drugih groznih činih imenovanih štirih bushrangerjev.	mnogo družabne razmore v tej naselbini. Potomci zlo-
Te tolpe tolovajske so bile ta čas na poseben način	čincev so svobodni, in tudi premožni, v občinskem in
urejene ; imele so svoj
kroj
in svoje vla8tno velenje. državnem življenju pa so ravni ostalim naselnikom.
Rudeča kapica, siva suknja in tesne hlače potisnjene za Vendar do celega še ni izbrisan sled, in občna nevarnost visoke škornje, to je bila navadna oprava avstralijskega pokazuje še dovelj jasno, s kakimi življi je Anglija ob-bushrangerja. Dva ali trije revolverji so mu tičali za ljudila to krajino. Pa tudi priroda sama je šla na roko
širokim pasom
»
in
kedar je šel na plen, počrnil si je tolovajstvu po teh končinah. Tu so visoke gore
9
mnoge
kosmati obraz, da bi ga policija tako hitro ne spoznala, ovčarne, gosto grmovje in lesovje, vse to pa bushran Na čelu vsake]' takej tolpi je bil načelnik, čegar samo gerjem ponuja varnih skrivališč. Če uvažamo vse to ime je bilo žt dovolj, da se je vsa krajina tresla strahu potem se nam ni čuditi, da so prav tu avstralijski tolo
in groze. In kje so se jemali ti ljudje ? Digger, ki je v vaji tako grdo nekolikih urah zapravil ves dobiček dolgoletnega dela, tudi steze ne, glavničar, ki ga je nesrečna špekulacija ob vse imetje manjša nesreča.
delali. ,Niga
bilo
mesta, ceste
pota

se že ne bila prigodila večja ali
pripravila, potomec deportovančev, v katerem dolgo izgnanstvo ni še zadušilo hrepenenja po zlatu, razuzdani samopašnik,
Potovati po teh krajih je bilo tudi sedaj nevarno
zlasti
*
za nas
9
kajti
ovčarne so ediuo zatekališče utru
ki
VSI
se boji dela, ne pa krivice in zločina: jenim potnikom, vanje pa so pogosto zahajali tolovaji, in taki možaki so se zbrali v jedno družbo, in Ker sem toraj vedel, kake nevarnosti mi groze, orožil
skupna korist je njihovo zvezo še bolje utrdila.
sem se povoljno, da bi se mogel vsak hip braniti.
Avstralijska policija
m
dosta opravila s temi iz- sem dober revolver in lahko kratko dvocevko.
vržki človeštva. Izborno so poznali krajino, katero so si
Imel
Syd-
neyu
sem kupil trdnega, krotkega
konja, založil sem se
za svoje torišče izbrali, in sedeli so
tudi
dobro,
kje
s
potrebnimi
živili,
in
tako
sem
se
spustil
na
morejo v nevarnosti iskati in dobiti gotovega zavetja, severozahod. Bilo je k koncu januvarija 1865. 1, Vročina Gore, visoko grmovje in temni lesovi so jih prekrili je tu ob tem času silna, a
tega
leta je bila izredno
vselaj manj skušenim lovcem. Mimo tega so imeli tolo- silna. Pred letom pa je bila v teh krajih velika povodenj,
več stotni ljudij, ia mnogo živine. Od Sydneya se širijo na sever rodovite ravnine,, prvo darilo prejeli. Te izvrstne konje so z izredno lo- na katerih zori mnogo žlahtnega sadja in grozdja. Zato
vaji izbornih konj, na katerih so uskočili jezdnej policiji, ob katerej je po Imeli so najboljše dirjalce, kateri so pri konjskih dirkah
kavostjo odpeljali iz konjarn bogatih naselnikov.
Po
so tu goste naselbine, in je sploh ta kos sveta dobro
vrhu so živeli v najlepšem sporazumljenju z ovčarji in obljuden. Nekako 15 angleških milj od Sydneya
stoji
malimi trgovci, kateri so jim morali o gotovem času Paramatta. Ta čas so delali mimo železnico na Bathurst.
sporočati
vse,
kar so izvedeli. Na ta način so vedeli Ta železnica bode šla skozi ogromne gore, zlasti skozi
dobro, kaj se godi v okolici, kedaj
katera
pošta pride, tako zvane Modre gore (Blue-Mountains).
in na katero stran morejo brez skrbi iti na plen. Tudi
Naselbina Novega južnega Walesa je večinoma gu-
o pomikanju črne jezdne policije so dobivali vselaj za- rata, nekateri vrhovi so jako visoki. Ko sem bil uaredil
nesljivih sporočil, in tako je vsako zasledovanje minulo
4.0 angleških milj pota, prišel sem
prav v gore. Tu sem
brez pravega uspeha. Ovčarji in
mali
trgovci so bili moral prenočiti. Ko sem si večerjo
skuhal
in začel
so
večinoma primorani, da so šli na roko tolovajem. Slaba slastno použivati, skočili ovčarju, ki je izdal namere in skrivališča bushrangerjev, trije divji psi, dingo nazivani
za tako izdajo so se osvetili na najokrutnejši način.
z
bližnje
gošče
meni
Bilo
mi je to nekaj ne-
navadnega, kajti avstralijski domači pes se redkokedaj Da bi ob takih okolnostih ves trud ne bil čisto upa na človeka. Zavedši se prvega strahu, vržem mej zastonj, moral je guvernement več potov cele čete pro- pse kos mesa, ki sem ga v roki držal. Mej tem, ko so
stovoljcev orožiti, da so šli pomagat. Tudi so spremljali se psi za meso klali, sprožim dvocevko. Eden se je za-policaje tako zvani „blacktrackerji", ki so imeli posebno valil z groznim cviljenjem po tleh, ostala sta izginiia^v
gošči. Ubiti pes je bil zelo star, suh, rujavkaste dlake
Dobrova dne
17
avgusta
Šm
arne
mase
in koca8tega repa. Nekateri avstralijski pri so izredno altar, prenovljena kapel
>
nov
j
nj
krasni; barve so temnorujave ali rudečkaste, pod tre- Ne mine leto, da
slovesno blagoslovljenj
ne imeli pokazati kaj novega na
buhom bele in imajo dolgo svetlo dlako, kakor n. pr. Dobrovski lepi romarski cerkvi „Marij novofundlyndski psi. Na ovčarnah jih ne morejo trpeti, lešovji" tako tudi v obilni meri letos :
Dobrovské v
Ako
kedar se priklatijo, ker delajo preveč škode
cerkev
ravno je
vsa prenovljena in v lepem stanu, ves tlak v
Noč sem prespal dosta pokojno, privadil sem se cerkvi in presbiteriji nov iz cementnih plošč okusno
že šumu, ki celo noč tu trpi. Tudi konj se je držal
zložen, cerkvene stene okusno barvane, deloma malane
mene, da si sem ga fpustil vso drago noč naj hodi in klopi iz hraščine okusno zrezljane
?
orgle
popravljene
'	C" I----- "" ---o	v	---* ----- —~	-	€Jt Vliijuuvj VA^IV ^UpiaTiJ^UW)
se pase, kakor hoče. Za rana sem bil kmalu gotov za veliki luster nov, lep Leyrerjev križev poc v lepe nove
odhod
(Dalje prih.)
okviri
dej
in
M	-	"	__	4M
tron v velikem altarji bogato ozaljšan
9
Naši dopisi.
se je vendar kazalo, da altarji sploh zaostajajo in da kličejo po novih okusnih kamnitih izdelkih, kateri bi mogli stalno kinčati lepo cerkev.
In
letos
storjen je začetek
s
tem
da
jo
na
Vrhnike
17
mili smo ljuba,
avgusta. Danes popoludne spre
pokoju za ves narod naš izglednoga rodo-po8estnika in tovarnarja gosp. Franc Kotnika, ki je po dolgi in premučni bolezni na Velki Šmarn dan
ob
prvem stranskem altarji iz kraškega luknjastega apne-nika, jama in v njo stavljena Lurdska Mati Božja, prav
lepo izdelana iz kamnite mase v Monakovem
Kapela
V212. uri dopoludne, previden s sv. zakrament
svoje
na pokopališči, ki je bila dolgo zapuščena in se rabila za sodnijske obdukcije, je izdatno povikšana, vsa ponov-
zaslužno življenje, polno razumnega, modrega in vspeš- ljeaa ia vaDJ0 dejaa dosedauji stranski altar iz cerkve nega delovanja, delovanja enako vspešnega, kakor vz- 8 Podobo od 8mrti vstalega zveličarja, prikazajočega se
glednega in častnega za ves naš narod premini
i
Magdaleni
Pokojni uživpl je zaupanje svojih rojakov v ob
Vse te nove reči in poprave bile so danes prvo
meri, zastopal je več deželnem zboru.
let Vrhniko, Lož
Je
denarsk^h vprašanjih zelo ve njegovo, kot zvesti sin svojega naroda, bilo je silo
in Po8tojino v enako v gospodarskih, kakor ljaven zastopnik. Ia stališče
te-
nedeljo Šmarnih maš slovesno
blagoslovi
po
pre
vzvišenem škofu Jakobu Missiju, kateri je slovesno sprejet in pozdravljen,
Božj
vodil sprevod z novo podobo Matere
s farovža v cerkev, tako
9
da se je blag08lovljenje
žavno v trgu, kjer je imela nasprotna stranka veliko
zaslombe ; vedno
80
namreč nasprotniki znali
sejati
vršilo z sv. mašo in pridigo vred od poludne.
do
i
2
ure po
razprtije {rw, kakoršnega koli gmotnega povoda ter so to porabljali za svoje politične namene. Začetkom se jim je posrečavalo prodreti s svojim nasprotnim pristašom.
Ljudstva bilo je navzočega zelo veliko, pridigoval
Le modro ravnanje Kotnikovo
9
če

velj
se je bolj
in bolj širila, je spodrinilo nasprotne naklepe in prav njegova oseba je bila, ki je narodni stvari pridobila veljavo in je potem tudi utrdila na Vrhniki.
Za to danes vsak narodnjak, ki je poznal železen značaj in modrost pokojnega in pa našo narodno zgoda je v Kotniku
pa je gospod Kanonik K lun izredno lepo prepevajoč slavo Marije.
Popoludne po litanijah bil je shod volilcev, pri katerem so o svojem delovanji poročali: državni poslanec K 1 u n, in pa deželna poslanca Povše in Ogorelec. Zbrani izrekli so poslancem zahvalo in zaupanje.
do
minulih trideset let. živo
čuti
Iz Izubijane.
Cesarjev rojstni dan
zgubil naš narod eno najkrepkejših svojih podpor, enega najboljših boriteljev ; in gotovo danes žaluje ves narod
naš na gomili prezgodaj umrlega Franc Kotnika.
največjo hvalo pa še štejemo pokojnemu to, da ni pozabil prihodnjosti, temveč, da je pravočasno skrbel za krepek, zavesten zaraščaj. Ako si ogledamo sedajno
uri
razumno mladino Vrhniško
9
prepričamo se takoj,
da
preko8ava enako glede razumnosti, kakor glede goreče
ljubezni
do
naroda vse
9
kar
nam
mogli
pokazati
nasprotniki, z dobro zavestjo smemo klicati : Vrhnika je in ostane naša in to poglavito po zaslugah Fr. Kot-nikovih, zatoraj mu Kličemo : Vedna hvaležnost in blag spomin nepozabljivemu Franc Kotniku!
ki se
jo minuli ponedeljek praznoval po vsi naši državi in tudi daleč čez njene meje, praznoval se je tudi slovesno v Ljubljani. Svoje posebno praznovanje imelo je vojništvo s poljsko mašo, parado, godbo in s skupnim obedom. Za vsa druga oblastva in občiistvo pa je bila ob 10. dopoludne slovesna sv. maša, katero je pel prevzvišeni
gospod knezoškof Missija v stolni cerkvi v navzočosti odličnega občinstva z gospodom deželnim predsednikom baron Winkle r-jem, deželne sodnije predsednikom Kočevar-jem, deželnim glavarjem dr. P o kl u k a r-jem, mestnim županom G ras s e 11 i-jem in uradniki političnih in pravosodnih oblastev in pa drugimi zastopniki političnih in samoupravnih oblastev. Med slovesno mašo pokali so streli topov z grada doli in po maši poklonili
pri gospodu deželnemu predsedniku: deželni glavar
so se
dr. Poklukar v imenu deželnega odbora
9
dalj
pred
2Ï2
sedništvo trgovinske zbornice , predsednik ' kmetijske Rusko časništvo pa spremlja tukajšnjo biva
družbe
M u r n i k
in pa mestni župan G ras sell
končno tudi deputacija ljubljanskih veteranov, ki so iz- pogodbe, ker trdi
s stališča zavisti in ta
, da
jav
2je Bošnjakov imenuje prelom Berolinske
s tem Bosna že dejansko vte«
čin
svoje čestitke, povodom cesarjevega rojstnega dneva lesena z Avstrijo. Upamo
v resnici
ne
bode
in prosili gospoda deželnega predsednika, da blagovoljne
posreduje izročitev najudanejših vošil pri Njegovem Ve Jičanstvu cesarju.
čuje, zaročila se je gospodičim , znane ljubljanske rodbine
eč
Zaroka. Kako
dolgo trajalo, ko se bode vsak Bošnjak čutil doma pri
nas, jezik.
rekoma med Hrvati in Slo
ki govorimo isti
Čuj
Beti baron
Rechbach
)
z gospodom baronom Somaruga v Gorici
vativni list.
e se govorica, da se združita tukajšnji konser
list

Vaterland
in
pa
kot glasilo državno-zborske desnice
Pražka „Politik
Franc Kotnik
rodoljub in tovarnar na Vrdu prevzvišeni
Cuj
se

v en da
grot Egbert Belcredi, predsed
pri Vrhniki, sklenil je Veliki Smarn dan
bolezni
»
svoje
blago
po dolgi mučni
sodišča, nevarno obolel
upravnega
življenje v 62. letu svoje starosti
Pogreba, ki je bil v nedeljo popolud
Kralj in kraljica Rumunska, ki sta v Išlu obiskala
žil
se je vsa Vrhnika in
5. uri udele- našega
na njegov rojsto
dan
bila sta pri dvoru
razun sorodnikov, mnogo Lo- srčno sprejeta in gosta pri cesarski mizi dne 18. t
gačanov, in poleg velikega števila Ljubljančanov, uradov, Listi trdij
m
ljubljanskih pevcev, tudi dežel
glava
dr. Poklukar. dogovorjeno in da
da ie bilo to obiskanje že pred dalj časom
Obširneje poročilo prinašamo v današnjem
političe
Vrhnike
dop
pomen
z
ker
premija pome
tega obiskanja vojno gogodbo
umrl
Grajščak Edvard Urbančič z Dvora pri Kranj
minilo nedelj
ečer v visok
starosti. Pokoj
bil je dolgo vrsto let župan svoje domače občine
časa tudi
nekaj
jako pomenljiv, med državama.
Ogerska. — Nova preiskava 50 pušk repetirk
izdelanih v novo osnovani orožni tovarni ogerski poka
Pravijo
da
stopnik velikega posestva v deželnem zboru, e zapustil veliko premoženje, katero zna
zala za rabo
zopet
da
tam
izdelan
petirke nikakor niso
tem videti je, da je
pripasti daljnim sorodnikom, ker je bil pokojni neoženj
podjetje pokopa
ustanovijo

rsko
za zmeraj
f
Nemška ima te d
na Ruskem
svojega cesarja na popotovanji
cesarja sploh sijaj
sprejemajo
a.
Povodom praznievanja rojstnega Apostolskeg
Veličanstva
Njega ces. in
visok
bari
i
gospod
n k 1 e
presvitlega cesarja
c.
dežel
mi je
pre
And
bodo razgovori obeh cesarjev imeli tudi večje političi posledice, pokazalo se bode gotovo tudi kmalo samo.
se brzojavlja o potovanji cesarjevim
in car peljala sta se danes zjutraj
dn
N
19. t. m. Cesa
z
1 e r izročiti dal dve sto goldinarjev
od katerih je 100 gld. namenjenih ljubljanskim ubož
v Jomburg na kraj vojnih vaj in sta se popolud
doide
čekom, po 25 gld
pa
tukajšnji cesarice Elizabete bol
Nemški cesar ostane tukaj do 21 dne 23. in potem dalje potuje v Kronstadt
vrn^a.
v Peterhof
niči za otroke, varovalnici
lih otrok, deškem
vodstvom dek^'škem
g
grofice Sofije Auersp
tišč
u in pod
toječemu
Grška.
Ateneh bil je včeraj krst novoreje-
Izročuje zajedno te zneske
namenu, smatram
so
dolžnim,
njih- vemu blagemu
toplejšo zthvalo izrekam za velikoduš
mesta ubožčekom naklonjeno darilo.
da potom javnosti naj-
sno stolnega našega
nega prestolonaslednika Jurija, krševal je arbimadrit v
navzočosti vse kraljevske rodbine in pa diplomatiškega zastopstva.
Rim. — V ponedeljek večer nastal je pri Cornico strašanski vihar s točo. Posamezne toče tehtale so do hektogramov. Polje je pokončano, strehe okna in vrata
Ljubljani 16. dan avgusta 1890.
Župan: (rrasselli m. p.
poškodovana.
Laška vlada
nja sv ojim
• 4
m zastopnikom
načrt mednarodne zdravstvene pogodbe za Rucieče morje
Novičar iz domačih
in
tujih
dežel.
Novjork
rja ustano1
Povodom
rojstnega
avstrijskega
jo
pocîpo
avstrijska kolonija v Novemjorku
društvo, za kate
se
Dunaja. — Cesarjev rojstni dan praznoval se dolar)
je sijajno po vsem Dunaji; tudi sedaj tukaj zbrani nemški
podpisalo takoj 1600
pevci so se spominjali cesarja
našega, akoravno sta jih
poslanca Fuss in Weitloff pozdravljala v nepokvarjenem
pozornost obračata nase sedaj
nemškem duhu. Veliko
Žitna cena
v Ljubljani 10. avgusta 1890.
Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr.
tu stoječa bosenská bataljona, katera Dunaj pozdravlja kot „novoavstrijca" ali zarad obleke kot „senice" (Blau-
7 gold.
55 kr.
kr. turšice 5 gold. 87 kr.
sorsice
v •
rzi
4 gold. 71
banaške
4 gld.
r.
maisen), časnikarji pa jih mnogo tudi
ovsa 3 gold. 09 kr.
ječmena 4 gold. 39 kr.
imenujejo „turke." 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov.
ajde 5 gold. 20 kr.
Krompir
Odgovo
urednik Gustav Pire
Tisk in založba
Blasnikovi nasledniki