AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVIN a
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWS P A FEB
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 18, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
,0 ^ stiio* loves*'
1c
jjVJET! NASKAKUJEJO 1 MILJ OD BERLINA
ec
i SV.,J ■
ondon, 17. aprila. — Ruske čete so načele nemško V^bno linijo vzhodno od Berlina, dočim se je L rai'nska armada pod maršalom Konevom pognala na Prej, da se združi s 3. ameriško.
Danes popoldne je nemški radio javljal, da so ruski tanki v akciji vzhodno od Eberswalde, samo 18 milj vzhodno od Berlina, kjer pelje glavna železniška proga in cesta v pristanišče Stettin.
že prej so pa Nemci trdili, da so se spustile ruske padalne čete na ozemlje 23 milj od Berlina.
Nemška propagandna agencija je trdila, da so Rusi na nekaterih točkah predrli nemško linijo pred Berlinom, toda Nemci da so te vrzeli s protinapadi zopet zamašili.
Fakt je, da nemško vrhovno
n je predlagal ^inHodgesa ? generalom
n£ton. __ Predsednik ^ Poslal senatu v ime-,(Jiriim generalom ime-
JieaSmith Patt°n Jr-> ki Hod j ai"madi i" Courtney ■ ges. ki poveljuje prvi
W?erala imata zdaj šar-\JZc!' medtem ko imajo „fali štiri zvezde. Vo-
20
111»
va
liti
in

oba
Je priporočal pred-
* generala za poviša-
P j. ----
«*tJR obletnica
ob .8:15 bo darova-
NEMŠKI CIVILISTI SO UBILI DVA AMERIŠKA LETALCA
Pariz. — Nek Anglež, ki so ga osvobodili Amerikanci iz nemškega ujetništva, priča, da so nemški civilisti ubili dva ameriška avijatičarja. Enega so na-ciji linčali in obesili na svetilko v mestu Chemnitz. Drugega so pa obrcali do smrti, ko je ležal ranjen na tleh.
Anglež pravi, da bo predstavil osebe, ki so bile priča temu barbarstvu in ki bodo pričale pred komisijo, ki preiskuje vojne zločine.
-o-—
Predsednik Truman se hoče sestati i glavnimi zavezniki, pravi
Amerikanci so vdrli v Leipzig in ogrožajo zdaj Magdeburg
Washington. — Predsednik Truman je pri konferenci s čas-poveljstvo ne poroča podrobno-! nikarji izjavil, da bi bil zelo ve-
, _____^,sti s fronte pred Berlinom, kar j sel, če bi se mogel sestati s po-
hL>ov kongresa je že znači, da je za nacije tukaj po->glavarJi ostalih petih velikih za->Veljr0' ker ta dva odi i- ložaj skrajno kritičen.	j veznikov in to kakor hitro mo-
% nista bila že prej Nemško vrhovno poveljstvo
je izdalo povelje na čete vzhod-1 To je bil njegov prvi sestanek no od Berlina z geslom: "Rusi s časnikarji, odkar je predsed-ne smejo tukaj skozi!" Ruski to-j*»ik Zed. držav. Rekel pa je, da povi se razločno slišijo v Bar- »i od svoje strani napravil no-
j,'Vida maša za po-
8V,
railka "Jim" Scullya °bletnice njegove
lin.
Na jugu prodira ruska armada stalno naprej po Avstriji in češki.
■eb* , f 1 si fi^
1 2W
nov
Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama
mi^te.
je delal za Warner & Swasey Co.
n m
benih korakov za tak sestanek z voditelji zaveznikov. Pripravljen pa je sestati se čim prej mogoče i s premier jem Churchillom, Sta-
linom, Kajšekom in de Gaullom. Kot znano general de Gaulle, ki je načelnik začasne francoske vlade,-ni hotel videti predsednika Roosevelta, ko se je ta vračal s Krima.
Povedal je tudi časnikarjem, da se konference v San Frančis-cu ne bo osebno udeležil, pač pa da bo pozdravil delegacijo po radiu. Imel bo tudi setanek z ruskim komisarjem Molotovom, predno bo ta odšel na konferenco.
jne i
j/i

to u '»A

' , un bo darovana
prijatelji vabljeni.
in
V
9o0
12«'
SV
N S a V0Jaška maša Fr»nk Drobni-
Vun'ki
■aCl5> s!" Ant°n Debelak iz sta
S^ilc !l945- da je zdaj
\ v 8ia Prejela karto Ho3a-kijebil po-

hi^m
y
karto tudi jrisu'W* ,	Valerie
Ave., da Va n- Pole8- star Samo še sestro
ref>


i»
R1V "»»-i
l^oto^odide služit
irnži°uis Korošec, .fiij Prank in Ma-/| ^Vf Via Ave. Doma
Mornar Joseph Hren iz 1266
E. 173. St. je bil nevarno ranjen I	_0__
v zalivu otoka Luzon 6. januar- ]Wr RnnenvaH co hn ja. Tozadevno sporočilo je pre- l"rS' MOSeVeil Se DO
jela Mrs. Steve Malavašič, kjer dO SODOte lZSellla je poprej stanoval; Pri mornari- j Washington. — Mrs. Roose-ci je od junija 1944. Prej je de- velt je začela pospravljati svoje lal v Cleveland Twist Drill Co. stVari v Beli hiši, da bo naredi-
la prostor družini novega pred-Cpl. John Skuly. sin Mr. in sednika. Služinčadi je bilo ukaza-Mrs. John Skuly iz 3942 St. j no, da dene vse v red in da bo Clair Ave. je bil osvobojen iz pripravljena do sobote za izse-nemškega ujetništva, kjer je bil litev.
od 25. decembra. Poslati s0 gaj Delo ne bo lahko> ker predsed. morali v bolnišnico, da pride k nik in Mrs Roosevelt sta imela
sebi po stradanju v nemškem ujetništvu.
« ja m
Mr. in Mrs. Joseph Vihtelic,
807 E. 222. St. Euclid, Ohio,
mnogo osebnih stvari, ki sta jih nabavila ali prejela v dar tekom 12 let v Beli hiši.- Predsednik je imel rad take drobnarije, redke
strdobiia7bveštilo,"dajin zanimive stvari- Vse to bo je padel v bojih v Nem-|treba zaviti in spraviti v zaboje
čiji sin Pvt. Joseph W.; Vihtelic in sicer 2. apri
la. Služil je pri 3. ameriški ar madi. Star je bil šele 18 let. Lansko leto je graduiral iz Shore High šole ter bil klican v armado 30. septembra 1944. Onstran morja je bil poslan Žele 1- marca letos.
Bil je član društva sv. Kristine št. 219 KSKJ.	vsega skupaj dozdaj $207.00.
Naj vrli slovenski mladenič (Pray j "hvala v imenu 8ioven. mirno počiva v daljni tuji zem- skih reyežev> ki s0 navezani sa Iji, preostalim pa izrekamo mo na tako podporo. Imena teh iskreno sozalje.	darovalcev bodo priobčena po-
Trumanovi se bodo naselili v Beli hiši začetkom drugega tedna.
-o-
Newburžani za begunce
Rev. Julij Slapšak nam je poslal ček za $51.00, kar je dar newburških faranov za slovenske begunce v Rimu. Prej so New-buržani že zbrali $156.00, torej
A
„0» " P sd>
sq;■ »la*/1 4 leta starega \%u !' bratov in se-
V1 bi se po kon"
zdrav domov k sin Mr. in
K ?iz 20840 Go1-
k0 fz ^orje samo k^h 22 bil že ranjen
%>w^arca- v ar"
^a 1942, prej
zneje.
Dar za pogorelce
Mrs. Josephine Erjavec,
Novi predsednik Zedinjenih držav, Harry S. Truman, ko polaga zaprisego kot 32. predsednik ameriške Unije. Zaprisegel ga je predsednik najvišjega sodišča, Harlan Fiske Stone. Zadej stoji Mrs. Truman, a za njo je državni tajnik Stettinius.
Predsednik Truman zagotavlja vojailvu dobro vodstvo
Washington, X7. apr. — Nocoj ob devetih je govoril predsednik Trumah celokupni ameriški bojni sili. Govor je bil prenašan po radiu in pozneje ga bo preneslo 32 radijskih postaj na kratke valove na vse kraje sveta, kjer se nahaja ameriška bojna sila.
"Vi in mi smo izgubili dobrega voditelja, dalekovidnega državnika ter pravega prijatelja demokracije," je govoril predsednik Truman. "Naša srca so težka. Toda cilji, ki jih je on zasledoval, so tudi naši. On ni nikdar okleval in tudi mi ne bomo.
"Mi se zanesemo na vsakega izmed vas," je zaključil novi vrhovni poveljnik ameriške bojne sile.
m w %
Mr. in Mrs. Mike Hribar, 889 E. 137. St. sta pre;ela v soboto
vest, da je bil ranjen v Nemčiji Mrs. Josephine" Erjavec, gl njun sin Pvt. Stanley. ge nekaj tajnica Slovenske ženske zveze, dni poprej je sam pisal domov,1 nam je poslala ček za $9.00, kar da je zdaj v NemSiji in da je naj bo dar za članice SŽZ, ki so zdrav. Star je šele 19 let. Lan- bile prizadete v razstrelbi pli-sko leto je graduiral iz Collin- name. Podružnica št. 30 SŽZ je wood višje šole, v armado je bil dala $5 iz blagajne, članici Anna poklican pa že 19. julija 1944.; Stariha in Jennie Sintich sta pa Preko morja je bil poslan letos darovali vsaka po $2. Prav lepa v januarju.	i hvala.
Jugoslavija bo ostala naprej oborožena
Moskva. — Maršal Tito je izjavil napram poročevalcu časopisa Rdeča zvezda, da Jugoslavija po tej vojni ne bo. položila orožja, ampak da bo organizirala močno in moderno armado. (Pa smo nekje brali, da se snuje svetovna mirovna organizacija, ki bo garantirala trajen mir. Videti je, da Tito ne verjame v to. op. ured.)
-o--—
Seja in slike
Jutri zvečer bo seja društva sv. Jožefa št .169 K. S. K. J. in sicer v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Po seji, ki bo zaključena nekako ob 8:30, bo prost vstop v dvorano še za druge in sicer k slikovni predstavi. Premikajoče slike bo kazal Mr. Grdina in sicer s pogorišča, iz vojske in druge iz najnovejših dni.
Toži za $35,000
Mrs. Joseph Krečič, ki vodi grocerijo na 1056 E. 61. St. in ki je bila prizadeta v plinski razstrelbi 20. oktobra, toži plinarno in mesto za $35,000. Mesto toži, ker ni zahtevalo izpolnovanje mestnih postav, plinarno pa, ker jih je kršila. V tožbi navaja, da je dobila v požaru hude opekline.
Izdelovanje bombnikov B-24 bodo ustavili
Detroit. — Letalsko poveljstvo bo najkasneje v avgustu ustavilo izdelovanje bombnikov B-24 (Liberators) v Fordovi tovarni Willow Run. Nenadna zrušitev nefnške zračne sile zahteva to spremembo, izjavlja letalsko poveljstvo. Ta zračna trdnjava je imela velik delež in kredit pri razbijanju Nemčije.
Za vojno na Pacifiku potrebujejo težjih in hitrejših bombnikov, na primer take, kot je B-29. Fordova tovarna je v treh letih zgradila več kot 8,000 teh bombnikov.
S tem bo prizadetih 21,731 delavcev v Willow Run in nad 9,000 v drugih Fordovih tovarnah.
Nemška zračna sila je izgubila svoje želo
London. — Nemška zračna sila je faktično že opravila za to vojno, ko so Amerikanci danes razbili najmanj 463 letal. Na tleh so jih razbili 448, ki niso mada zrinila mogli v zrak radi pomanjkartja'mesto
Naciji so danes z veliko silo napadli pozicije 9. ameriške armade pri reki Labi, 45 milj zapadno od Berlina, toda Amerikanci so jih vrgli nazaj, ne da bi izgubili kaj svojih pozicij.
ZAVEZNIKI IMAJO ZDAJ V ROKAH 34 IZMED 58 NEMŠKIH MEST
Pariz, 17. aprila. — Naciji so se danes z vso silo vrgli na pozicije 9. ameriške armade pri mostiču reke Labe, 45 milj od Berlina. Toda Amerikanci so jih pognali ročno'nazaj, ne da bi se sami umaknili niti za las. Tukaj so ameriške čete oddaljene od prednjih ruskih čet še 95 milj.
Prva ameriška armada, ali -——---
njena 69. divizija, se je danes ja vzhodne Nemčije. Zato neka-zrinila v predmestje Leipziga, odkoder ima še dve milji in pol od središča mesta. Tukaj je za barikadami 30,000 nacijev, ki hočejo vzdržati do zadnjega moža.
Južno od tukaj je 3. armada okupirala mesto Plauen, 110,342 prebivalcev, ki je s tem presekala na tem kraju Nemčijo. Od tukaj do češke meje'je še štiri milje. Tretja armada ima od tukaj 87 milj do Prage v sredini <čieške in 75 milj do ruskih čet.
Prodiranje zavezniških čet v Nemčijo se je nekoliko ustavilo. Px\4<^ je v$rok temu to, ker ne morejo tako naglo potrebščine za njimi, drugič pa kažejo Nemci tudi večji odpor v obleganih mestih.
Zavezniki so dozdaj okupirali že več kot polovico vse Nemčije. Do 101,000 štirjaških milj nemškega ozemlja je zdaj v rokah zapadnih zavezniških in ruskih armad. Vsa ostala Nemčija meri 84,000 štirjaških milj.
Tam, kjer zdaj prva ameriška armada naskakuje Leipzig, ki je 5. največjo nemško mesto, je general Blucher potolkel svoje Čase Napoleona.
Tretja armada je poslala mestu Chemnitz ultimat za vdajo. Nemci niso na ultimat nič odgovorili.
Na jugu se je 7. ameriška ar-v slavno nemško Nuernberg. Od tukaj
gazolina
V zadnjih 10 dneh' je izgubila Luftwaffe do 2,000 najboljših bojnih letal.
Zdaj bo ameriška zračna sila lahko posvetila vso pozornost v pomoč četam po Nemčiji, ker ni več nemške zračne armade, ki bi kaj štela. Tako je danes poročal general Spaatz, poveljnik ameriške zračne sile v Evropi.
-o-
Vesela vest Teta štorklja je obiskala prvikrat družino Mr. in Mrs. Henry Jakich iz 4404 Lester Ave. ter jim pustila krepkega sinčka. Mati in dete se dobro počutita v bolnišnici sv. Ane. Tako sta Mr. in Mrs. Joseph Jakich spet enkrat več postala stari ata in stara mama. Mlada mati je iz dobro poznane Strausove družine iz Lester Ave. Mrs. Straus je postala prvič stara mama, zato je še bolj ponosna na vnuka, čestitke !
K molitvi
Članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ naj se zberejo jutri popoldne ob dveh v Želetovem pogrebnem zavodu na 152. cesti, da se po-slove od pokojne sestre Rose Ramundeli, v petek naj' se pa po možnosti udeleže pogreba.
imajo Amerikanci še 90 milj do Monakovega in 153 milj do Berchtesgadena, Hitlerjeve rezidence.
Deveta armada je poslala eno divizijo pehote in eno tankov na mesto Magdeburg, ki leži ob Labi in ki šteje 334,358 prebivalcev.
Zavezniški letalci poročajo živahno premikanje ladij iz Ho-landije, kar znači, da jo bodo Nemci zapustili in ojačili fronto pri Berlinu.
Črta, na kateri so zapadni zavezniki zdaj nekaj zaustavili prodiranje v Rajh, je nekako tam, do koder bo segla ruska okupaci-
teri sodijo, da zavezniki ne bodo segli na ozemlje, katerega namerava Rusija okupirati.
Nemška kljukasta zastava vihra danes samo še na 24 mestih, ki so štela pred vojno več kot 100,000 prebivalcev. Od teh jih je pa 12 že obleganih, ali pa se že vrše boji po ulicah.
Zapadni zavezniki so dozdaj okupirali 30 večjih nemških mest, Rusi pa štiri. Večja mesta, ki so še v nemških rokah so: Berlin, Hamburg, Munich, Dresden, Stuttgart, Kiel, Augsburg, Luebeck, P o t s d a m, Rostock, Harburg, Freiburg,
Oblegana pa so mesta: Leipzig, Breslau, Duesseldorf, Bremen,' Chemnitz, Magdeburg, Stettin, Solingen, Dessau. -o-
Eben Crawford umrl
Sinoči ob 11:30 je umrl Eben G. Crawford, predsednik Cleveland Electric Illuminating Co. Bil je star 61 let in bolan je bil od 11. aprila. Doma je bil iz Franklin, Pa., odkoder je prišel v Cleveland leta 1916.
TRIJE VISOKI NACIJI IZVRŠILI SAMOMOR
London. — Poroča se, da je izvršil samomor nemški feld-maršal Walther von Model, ki je poveljeval nemškim četam v Porurju.
Nemški radio je poročal, da je izvršil samomor general Kurt Dittmar, nemški vojaški komentator na radiu.
Iz Švice se poroča, da je izvršila samomor Gertrude Scholz-Klink, ki je bila načelnica Nemške ženske lige.
"-i—o-
Dar zboru
George Nagode in Mrs. Joseph Perko sta darovala vsak po $2 v blagajno mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Odbor se jima lep0 zahvaljuje.
HITLER JE UKAZAL SVOJI ARMADI, DA UTOPI RUSE V NJIH KRVI PRED BERLINOM
London. — Adolf Hitler je v tutke, pa ostale vlačijo v Sibiri-
svojem dnevnem povelju na armado ukazal sledeče:
"Zadnjič se je zbral naš dedni sovražnik, judovski boljševik k masnemu napadu. Poskuša raz-dejati Nemčijo in spraviti s sveta nemški narod. Vojaki na vzhodni fronti, vi veste, kaj namerava, zlasti kaj čaka nemške žene, dekleta in otroke. Dočim morijo starčke in otroke, ponižujejo žene in dekleta v prosti-
jo.
"Mi smo pričakovali to ofenzivo in od januarja smo skušali utrditi to fronto. To pot bodo boljševiki poginili pred vrati Berlina. Kdor v tem trenutku ne stori svoje dolžnosti, je izdajalec našega naroda. Kdor vam ukaže umik, ga prirnite na m> stu, ali ga pobijte, ne glede na to, kakšno šaržo ima. Evropa ne bo nikdar ruska. Utopita boljševike v njih lastni krvi."
t
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave.	HKnderson 0628	Cleveland J. Ohio.
_ Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do Dofitl, celo leto »7.50. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko In Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznažalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $750 per year. U. s. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $400 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $8.50 Per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
i*i i itwn innn mm«
BESEDA IZ NARODA
ifm»W<IIIMTW|W||||(H<
Dr. Ciril Žeboi pise dr. Furlanu v London
Entered as second-claas matter January 5th. 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No. 89 Wed., April 18, 1945
Mož, ki ni hotel biti predsednik
Harry Truman, sedanji predsednik Zed. držav, si je na vse načine prizadeval, da bi ne bil predsednik. Pa bolj ko se je branil, bolj je rinila usoda za njim ter mu končno naložila to ogromno breme na rame.
Znano j.e, da se je z vsemi štirimi otepal, da bi bil imenovan za podpredsednika na čikaški konvenciji demokratske stranke lansko leto. In ko je bil enkrat imenovan in izvoljen, ga je skrbelo, če bo moral kdaj priti v Belo hišo kot najvišji uradnik dežele. Pravijo, da je bilo v času predsedniške kampanje, ko se je zbudil iz spanja ves premočen. Sanjalo se mu je namreč, da je Roosevelt umrl in da je bil on, Truman, poklican na njegovo mesto. Rekel je potem, da tako strašnih sanj ni imel še nikdar prej v svojem življenju.
i
In zadnji četrtek ga je poklical k sebi načelnik poslanske zbornice, kongresnik Rayburn, ki je hotel ž njim prav o tem govoriti. Rayburn je bil namreč v tesnih odnošajih s predsednikom in je še par dni pred njegovo smrtjo izjavil napram prijateljem, da je Roosevelt zelo bolan mož. In v četrtek popoldne, ko so tekle zadnje minute predsedniku, je šel Truman k Rayburnu. Prav tedaj je prišla pa vest, da je predsednik umrl in da je napočil trenutek, katerega se je Truman tako bal.
Sedanji predsednik Truman je politični čudež, kot je bil, recimo, Calvin Coolidge. Pobral ga je iz urada malega okrajnega sodnika politik Pendergast v Kansas Cityju ter ga nagovoril, naj kandidira v senat. Pa je kandidiral in bil proti svojemu pričakovanju tudi izvoljen.
Potem je bilo na čikaški demokratski konvenciji, ko ga je poklical po telefonu Harry Hopkins, Rooseveltov osebni svetovalec ter mu povedal, da Roosevelt želi, naj bi Truman kandidiral za podpredsednika. Truman mu je povedal, da mu kaj takega niti na misel ne hodi in da stvar tudi ne more biti resna, dokler mu tega ne pove sam Roosevelt. In še tisto noč je dobil telefonski klic od samega predsednika, ki mu je rekel, da bo kandidiral ž njim na demokratski listi. Truman se je vdal, verjel pa le ni, da^o dobil nominacijo.
Drugi dan je sedel Truman zadej za odrom konvenčne dvorane ter držal v eni roki hrenovko, v drugi pa steklenico mehke pijače. Tedaj se pa oglasi predsednik konvencije ter zavpije, naj pride ravno nominirani podpredsednik na oder, da ga bodo ljudje videli. Ime Harry Truman je moralo biti nekajkrat poklicano, da je odmevalo od sten, predno je Harry Truman, ki ni hotel biti predsednik, nehal z malico in stopil pred zvočnik.
Toda čeprav je Truman storil vse v svoji moči, da bi ne bil niti podpredsednik, še manj pa predsednik, pa je treba povedati, da je to mož, ki se ne ustraši nobenega bremena. To je pokazal v senatu, ko je bil načelnik odseka, ki je preiskoval vojne škandale. To se pravi, preiskoval je, če hoče kdo nepravičnim potom obogateti na račun vojnih naročil. Trdijo, da je pri tem prihranil deželi cele milijone. V senatu si je pridobil prijatelje tako med demokrati kot med republikanci.
Truman je prišel na predsedniško mesto ob skrajno kritičnem času. Toda ameriški pionirji, ki so začrtali obliko vladi, so vse ufedili tako, da ni treba predsedniku drugega kot izbrati si dober izvršni kabinet ali odbor, ter istemu zaupati odgovornost pri izvrševanju dela. Predstavniki raznih vladnih agencij naj čutijo, da so za svoje delo odgovorni, pa bodo istega dobro izvrševali. Ako bi pa hotel vse voditi sam, to se pravi, če ne bi zaupal nikomur, potem je naravno, da bo podlegel delu in skrbem.
Truman bo dober predsednik, če ne bo nikdar izgubil izpred oči dejstva, da naša dežela obstoji iz 130,000,000 prebivalcev, da ima ta dežela napisano ustavo, ki razdeljuje delo na več oddelkov, katerih vsak posluje neodvisno.
Franklin Roosevelt je bil velik mož, toda hotel je večina vse napraviti sam. Ni vedel, da je treba delo in odgovornost razdeliti. Zato se je z delom ugonobil. Truman ima tukaj dober zgled, kako ne sme delati, če se hoče ohraniti. S^ii vendar lahko najde zmožne može in žene, katerim bo lahko poveril odgovorno nalogo.
Toda kolikor poznamo predsednika Trumana iz preteklosti, smo prepričani, da je mož, ki si bo znal poiskati zmožne osebe za vlado, katerim bo lahko zaupal. O njem sodijo, da bo njegovo prvo delo, da bo ustvaril dobre vezi med vlado in med obema zbornicama kongresa, kar se je zadnjih 12 let tako zelo pogrešalo. Morda bo skušal ob priliki postaviti v najvišje sodišče može, ki bodo samo sodniki, ne pa glasniki vlade.
Harry Truman bo lahko velik predsednik, če bo imel vedno v mislih to, kaj je najboljše za vso deželo in ves narod, ne pa samo za nekatere klike ali posamezne sloje ali osebne prijatelje. Ako bo imel novi predsednik vedno pred očmi dejstvo, da ie on predsednik Zed. držav in najvišji uradnik .za vseh 130,000,000 duš v Ameriki, potem bo v očeh naroda velik mož in reta 1943 ne bo imel nobene težave biti izvoljen v urad, v katerega je zdaj prišel po političnem čudežu.
(Nadaljevanje)
Po svojem praktičnem nfrodnem delu in svojem narodnem čutenju prof. Ehrlich ne le, da ni v nobenem trenutku svojega življenja bil narodni izdajalec
—	nikdar ni svojega naroda zatajil, nikdar ni bil v službi narodnega sovražnika, storil ni nobenega dejanja, ki bi se moglo označiti kot narodno - izdajalsko — temveč nasprotno z vso pravico terja od svojega naroda, da mu za l^egovo plemenito slovensko srce in pogumno narodno delo, za katerega v življenju ni zahteval ne plačila, ne časti, ne javnega priznanja, po smrti da pravično priznanje: bil je zaslužen za domovino.
Res je, prof. Ehrlich je bil obenem z vsemi demokratičnimi Slovenci, ki so bifi informirani o pravem značaju, namenih in metodah komunistične OF, njei\ odločen in načelni nasprotnik. Do nastopa komunistične OF pa pri nas vendarle ni bil revolver, zahrbtni revolver, suvereni razsodnik v svetovno - nazornih in političnih navskrižjih ter nasprotjih. Niti kot kristjan in katoliški duhovnik, niti kot Slovenec ni profesor Ehrlich mogel sprejeti totalitarnega komunističnega namena, partijskega ekskluzi-vizma in terorističnih metod komunistične OF proti vsem drugače mislečim Slovencem. Pa menda ja ne mislite skupaj s komunističnim vodstvom OF, da pomenja odklonitev take ekskluzivistične, protidemokrat-ske, totalitarne in teroristične strankarske tvorbe, ki je v kritični zgodoviriski uri razkrojila slovensko narodno enotnost,
—	narodno izdajstvo! Proti takemu abotnemu enačenju komunistične partije in njene teroristične partizanske organizacije z narodom; proti taki zamenjavi antikomunizma, an-titotalitarizma in antiterorizma z narodnim izdajstvom kot to dela že tri leta doma pod zaščito okupacijskih razmer komunistična- OF in sedaj za njo to ponavlja vaša radijska propaganda, da je treba v imenu zdrave pameti, morale, pravnega čuta in elementarnih intei'e-sov slovenstva najodločneje protestirati, ljudi če bi se komu v dani zmedi posrečilo ponovno potvorbo vtihotapiti v kak pozitivni državni zakon, je treba že vnaprej z vso jasnostjo povedati, da tak "zakon" ne bi nikogar vezal ne pred Bogom, ne v vesti in ne pred sodbo kulturnega sveta in slovenske zgodovine.
giniti. . . Slovenci čutimo in sedaj vemo iz neposredne izkušnje zadnjih dni (začetek množičnega nemškega preganjanja na Štajerskem in Gorenjskem) . . . da je treba Slovenijo zavarovati od severa; od juga nam nevarnost ne preti. . . Zato se naša življenjska tega glasi: Med Slovenci in severnimi Slovani ni prostora za nemško državo, če hočemo varno živeti. . . Med nami in severnimi Slovani mora biti živa državno - pravno ugotovljena vez. . . Austriam esse delendam! Ta Ehrlichova koncepcija, o kateri ima sicer realni politik — prof. Ehrlich ni nikoli imel političnih ambicij — lahko svoje skeptično mnenje, je iz slovenskega, pa tudi iz zavezniškega vidika gotovo temeljitejša in daljnovid-nejša od drugih zasnov za rešitev slovenskega vprašanja in problema nemške nevarnosti v srednji Evropi in na Balkanu Ta Ehrlichov koncept je znan vsem merodajnejšim slovenskim krogom v Ljubljani in zunaj, ker ga je prof. Ehrlich že jeseni 1941 s svojim polnim podpisom poslal v inozemstvo Na osnovi tega koncepta so po Ehrlichovi smrti njegovi učen ci izdelali obširno in temeljito studijo o slovenskem vprašanju pod naslovom "Narod sre di Evrope."
dobite
Ostane še zadnja možnost, da bi bil profesor Ehrlich zagrešil izdajstvo svojega naroda -s svojo mislijo o slovenski politični bodočnosti po tej vojni. Tudi o tej strani Ehrlichovega slovenstva vem toliko, da smem in morem o njem dovolj jasno izpregovoriti.
Kot izredno bistroumen in razgleden, intelektualec — saj je prehodil skoraj vse evropske dežele in je bil pravcati poliglot — ter bogat izkušenj iz narodnostnega boja Slovencev na ogroženi domači zemlji i v malo za nas čutečem mednarodnem svetu, je prof. Ehrlich imel že poleti 1941 v glavnih obrisih izdelan koncept za rešitev slovenskega vprašanja po tej vojni. Ehrlichova teza se glasi: "Ta doživetja (uničeval-' no nemško postopanje s sloven-j stvom, op. pis.) so nam prika-j zala v popolnoma jasni luči; resnične in dejanske namere i Germanov: Slovenski narod mora med Nemci in jadransko obalo pri Trstu popolnoma iz-1
V pismu ni omenjati še cele vrste važnih dejstev, ki v neposredni ali posredni zvezi prof. Ehrlichom, osvetljujejo njegovo osebnost, delo in po-j slednjo žrtev ter karakterizira jo strašne razmere, ki jih je ustvarila v okupirani domovini trojna sovražna okupacija in bratomorni terorizem totalita-ristične komunistične partije. Dokončna pravda o tem vpra šanju se bo vodila, ko bodo časi dopolnjeni.
Želim Vam samo še predoči-ti, ugotoviti in podčrtati, kako ste s tem, da ste obdolžili prof. Ehrlicha za narodnega izdajalca, grdo in krivično ravnali kot Slovenec proti svojemu naro du. Zaman iščete podobnega primera pri drugih narodih.
Kakor so moralni in fizični "likvidatorji" prof. Ehrlicha zagrešili notorni zločin zasnove oz. izvršitve naklepnega u-mora, ker niso imeli za nasilno ugasnitev njegovega življenja nobene pravne osnove, iz istih razlogov je krivična Vaša ob-dolžitev tega moža, z obtežilnimi okolnostmi, da je bila izrečena po njegovi smrti; v razmerah, k0 Vas trenutno pravica pravno ne more doseči; ker ste Vi pravnik in akademski učitelj in je bil pok. prof. Ehrlich Vaš akademski kolega. Nasproten dokaz resnice bremeni naVaših ramenih in Vas bo težil tako dolgo, dokler ne boste te krivde oprali. Vse dotlej pa govori zoper Vas celo speaker istega londonskega radia, ki je prof. Ehrlicha nekaj dni po umoru komemorativno označil kot splošno znanega."velikega Slovenca in velikega Slovana," njegove zahrbtne morilce pa kot "prodane duše."
Ne, gospod profesor, pok. Larbert Ehrlich ni bil narodni izdajalec. Bil ni samo nadvse plemenit človek in vzoren duhovnik, temveč tudi zares velik Slovenec in velik Slovan. Zasno-vatelji in izvršilci umora tega moža so res bili prodane duše, vseeno, komu prodane, vsekakor prodane stvari, ki ne more biti slovenska, če se v njenem imenu ubijajo taki Slovenci kot je bil pok. prof. Ehrlich.
Prav tako dobro kot jaz veste tudi Vi, gospod profesor, kateri je bil pravi in edini razlog za umor prof. Ehrlicha. Ehrlich ni bil umorjen kot "narodni izdajalec," tudi ne zato, ker bi bil
EKSTRA
Red Points
ekstra'chop!
Ekstra točke morejo mnogo pomagati. Dobite dve rdeči točki za vsak funt porabljene masti, ki jo izročite. Še dalje hranite porabljene maščobe za Bojno Fronto!
"branil vero v navzkrižju z interesi lastnega naroda" (intere-santen sofizem, ki smo pred kratkim čuli razvijati po istem radiu, s katerega ste Vi okleve-tali prof. Ehrlicha). Vse to so izmišljene propagandne bajke, v katerih zgodovinsko vzdržnost pač niti najbolj zagrizeni zasno-vatelji komunističnih bratomo-rilskih grozot v okupirani domovini ne morejo verjeti.
(Dalje prihodnjič.)
Jugoslovanski vojak piše iz ujetništva
Stotnik Leopold Turšič, po domače Kocjanov iz Bezuljaka
Jugoslovanski kapetan Leopold Turšič (sedaj interniran v Švici), po doma/če Kocjanov iz Bezuljaka, piše svoji teti Mrs. Heleni Somrak, na 20260 Tracy AVe. Pismo je zelo zanimivo in zato ga prinašamo v celoti. ,
Draga teta
Vaše pismo z dnem 8. avgusta 1944 z, velikim veseljem prejel, za kar Vam najlepša hvala. Pismo je prišlo v moje roke po slučajnem naključju. Namreč naslov pisma je bil nepopoln, ker sta manjkala ime in priimek. Radi tega so morali tukaj v Švici pismo odpreti in so našli med vsebino pisma na nekem mestu ime "Polde," da me je na ta način pismo našlo. To pa zato, ker se tukaj iz naših krajev nahaja samo še en Polde. Naknadno sem izvedel, da se tudi brat Tine nahaja v Nemčiji in sicer v Knittenfeldu na Koroškem, Jože je na Dunaju, njegova žena pa v Sevnici; Dagomir je nekje ob reki Rheini v Elsassu, Vinko pa nekje pri Salzburgu.
Vinko je bil že 14. februarja 1942 pred italijanskim vojnim sodiščem v Padovi radi odpora proti okupatorjem obsojen na več let robije. Kazen je prestajal na otoku Sv. Vid v Taranskem zalivu v južni Italiji, odkoder se mu je posrečilo uiti lansko leto, a je ponovno padel v roke nemškim trinogom. Tine je bil dolgo časa v internaciji v Padovi, odkoder je tudi njemli lansko leto uspelo pobegniti, a doma vseeno ni mogel ostati Njegova žena je pri sestri Pavli v Ljubljani. Tudi Tone je še v Ljuuljani, ker je precej bolehen. Lansko leto je bil operiran na glavi in tudi njegova žena je bolj bo-lehna.
Borovniški most, ponos gradbene tehnike 19. stoletja, je naše vojaštvo pri splošnem u-miku pred nadmočnim sovražnikom v aprilu 1941 pognalo z ostalimi mostovi v zrak, a I-!
Če
verjamete aP pa ne
<<iHHii!i«mifi>
Naj ima torej naša putka, ki je prišla k meni na posete po tako čudežnih potih, samo toliko potrpljenja, da povem o slavnem meniševskem klavcu Herb-lanu, ki gotovo zasluži, da ga taT le kolona proslavi za vse večne čase. Kot sem že povedal, je za-
talijani so ga bili pozneje' za silo zopet spravili skupaj. Letos v aVgustu (1944) pa so ga ameriški bombardirji popolnoma uničili, pri čemer je vas veliko trpela in tudi človeških žrtev je bilo veliko. Okupator je v naši ožji domovini po-žgal okrog 3000 vasi in veliko, veliko ljudi pobil ali odgnal v suženjstvo, kjer so že mnogi našli smrt od lakote.
V naši rojstni vasi je baje postrelil vse 'hišne posestnike neglede na njih starost. Kar vse berete o naših krajih, je vse le bolj bleda slika glede na dejanski s tan,kajti okupator je imel peklenski načrt, da nas vse v najkrajšem času uniči Z satanskim veseljem gleda sedaj požgane vasi in mesta in tresljaje nedolžnih mas pod svojim nožem; lakoto in bedo naroda, ki je žrtvoval vse za svoje ideale tlačenih, poniža nih in užaljenih. Ljubljana je že ves čas vsa prepletena z žico in bunkerji, radi česar sestra Pavla, ki se nahaja v Tr novem, ne more do staršev \ Rožni dolini.
Glede moje žene in sina sem postal sedaj bolj miren, kajti rešena sta nemških "Kultur tragerjev," od katerih sta morala veliko prestati. Prišla sta ob vse, ker so ju do kože izro-pali, da sta živela od usmiljenja tujih ljudi. Zelo me vese li, ker se je popolnoma uresničilo, kar sem jima re.kel ob slovesu in ob času, ko se je tresla skoro vsa Evropa pred močnim in oholim okupatorjem, ki je z vso svojo vojno silo stal na naši sveti meji grozeč, da nas vse pomandra kot ubogega čr-vička.	t
Takrat sem jim arekel, da naj nikar ne obupavata, kajti prišel bo čas, ko bo nasilnež in pohlepnež po tuji zemlji bežal razbite glave z naše za enkrat še revne ali ponosne zemlje srečenn, če se bo sploh mogel še i-ešiti iz čvrstega in vročega objema maščevalcev. Ne morem pozabiti njiju hvaležnih pogledov, ki so jih povzročile te tolažilne in upapolne besede. Tedaj seveda še niti sanjal nisem, da jih bo okupator popolnoma izropal in gole Vrgel na cesto, kar se je na žalost zgodilo, čeprav mu nista storila nič žalega; njuna edina krivda je bila ta, da sta pripadala narodu, ki se ni hotel za nič na svetu pripogniti in sprejeti njegovo oblast z vsemi težkimi posledicami pokvarjenega naroda.
Meni, osebno, je bila usoda zelo naklonjena in se sedaj začasno nahajam v Davosu, k.L-je bil nekdaj sen svetovnih boga-
<Dal)e na 3 stranl>
klal prašiča, katerega
so Z"
zato!
cej časa palužili v tru®'' bilo pujsku vsega tega <« in obračanja dovolj, Pa in doli po vasi. Vidite zmore vsak klavec, Hebrlen zasluži, da se ga la tukajle kot zgled vae^ tu. Saj je čudno, da mu nišiji niso postavili še si ka, pa kaj bodo, ki nirn3J
vega človeka, ki bi se
dom«;; vediu
Sam"
vzel, odkar mene m
še toliko niso bili zav
Meniševci, da bi bih
krušcov grad, ki je
pomotoma pogorel.
mislite, Menišija Pa oJJ
slavne stavbe, ki bi spd „,5
ta in bodoči človeški ro j
vo Men i ši je!	jJ
Se reče, saj je tani««^
pri Cerknici nekaj J stal nekdW J
lin, kjer je
stan in odkoder je »^jij poverbala svoje inie:,/Vii|iiiM Menišija. Tiste r®z. pravzaprav naše, p* k d ; če pa Cerklani ne	^
Mi bi iz tistega ka"1" ^ ip( napravili čedne	ji
ših ograd, ki bi	ij[)0
meniševskim čadam ^ ^ Cerklanom pa niso 1 ^jj j. drugega, kot da se « f ^ da tam straši m J0 ^ Cerklan je že videl ^ f < in polnoči goreti ta"1^jo® bojazljivci in si ne ^ noči. še če gre tam mimo na K* ^ mimo ra*
F ARAN I SV. VIDA!
pomaga
nbW
pa ne spraviš ^ mimo, pa če bi 11111 ,oto." Kranjsko deželo za y je bilo neke Počl,tn' slo, toda, saj boste l
nisem bil sam-
Z nrv a f
takim poletnikom " ^ šla firbec past tj?1 ^ i sva kmalu oPraVi .„ ^
la, da naju to me
Ampak o Her
rbl »»»S
vedal. Parkrat
gerde pocajhna'. ^
la vedno v jezi L; je ko je bil še pq]jskJ
licer veselo uro ;. v$i ne vem, ali je im'
ne tako rad, da Je 1 ^
.el
P
____________ . 0
moje pastirovanJ^ naše krave tako ^ v f se vedno raje P^ji^.

detelji, kot Pa smo bili ravno ko igro, najsi v
kozo, pa smog!^ hreščeči glas: . „osi ' kje te pa poStM^^rfj mi ne grPš takoj » / detelje, da bi te * ^
bi te, lenoba f/
mana!" ra a rj < pršili, kot	S,
k
gulj. Pri tem sf ~
li, da smo se
Pa smo 3e
visoki*

ga poljskega On je imeinamf ri ^ vado, da je fe si^J Vb debelo gorjaco-	.
da mu je za opf^^i^' ampak pastirčki ^ gače. Lahko P j v
nikdar P^pa'J njegove pahce. Vfii in SP
dob'1, ko sem " j s
m jftfl
poljske^ je Herbla^/
Ali ste že oddali odrezke in denar za prireditev v korist cerkve prihodnjo nedeljo? Ako niste, storite to še danes! Oddajte v župnišču. Ako ne morete med tednom,, pa za gotovo v nedeljo zjutraj v cerkvi.
Pridite *a prireditev v korist vojakcv, v nedeljo zvečer 22. aprila, v dvorani pod cerkvijo, kjer se bodo oddale tudi druge nagrade!
sem njegi rešpekta pak.
In
pastirovanju
ni in sva s
Bil je namreč - .
in kadar nisem ^ f nočeh spati o» j» \J jah marenčko' ^
ml na vas, da P ^
pri njih težav ^ nja lestev	bil ^
drugega, nam J](j „*>» len za petam1- ^
stve pa Mr«ae„,
>
K
V*
»V
pi?., *
k

žnjico na

Seveda,
zabil, f* i® orfe^i; sam mlad i» i(l > i gel gor v neif0 so" tisto fantov^^®
Je
;>i
V« R, 1
se umaknili ^ ps^j
12
nja do nje^;ed; ffiffl če bi nas bil1\ v j ga bili namo^iti » *
tr,h vaških g „ J
očetje	gjje.y
pripravne « spoS'
smo imeli v
li J!''
V1 li
s
ms
'M
ra 80 že trugi' * .ga m , pa iz'! dite, teg®
c zat0 ***
j vsem" amn"1' še sP01 nimii0 se i*41
dom«'
zaved"' bili
je «e!te,
1 &S pa m
Di
ki rod^]
IPr:
ance Bevk
Pravica do življenja
tm
stari'-nek®
o* J
raje
jcrici
m
•ej mu je vrnil "razboj-,{!flat'. ki ga vikar ni ho-Jeti; revo Madaleno je JeZa božje plačilo. Jer-jt eU(iil, ko se fant nič ni ie le trpek nasmeh JJ ustnicah. Življenje . še hujših brc, 1 Je bila vikarjeva je-,otrše božanje. Nazad-® ?°fPod Valant le polj' čimprej izgine, da • fle Colloredo. Saj res Materini smrti še dr.
"ajih?
No.
*k
Vendar mu sr-< da bi šel daleč od nr'bov in dolin.
PPideš?' "Tu je
ga je vpra-zate nevar-
8e
offiil
je bala, da odide. m sama v tisti sa-
"li
D*'M i
vs4 fJ S
l'no!" je Gašper , ameni. "SajKljukec
el
- s f
tam e fll lcdof, tovorj
<

ko
ftevar
vsako
veverico. V
id^ifiie em jim izpred oči %U moram postaviti To sem mu dol-

ze
mi o dolgu," je 1T1i nikar ne upi-
n®
m
i ^
A
h J »li ne bo zadosti
kaj delam.
kočo ali hišo— ^ brano boš skr-attla bo gospodinj i-
tam grenko zamislil. Jerneju ni ušlo, kako živo se ukvarja z gospodinjstvom in si na vse načine prizadeva, da bi mu u-stregla. V svoji vedni brezskrb-nosti se je pomladila, da je bila na oko kakor dekle. Pogosto je brez pravega vzroka udarila v hihitajoč smeh. Jerneja je njeno vedenje kdaj pa kdaj zmedlo, vendar mu je ugajala.
"Pa kako ti je prišlo na misel, da si to posejala?" jo je nekoč vprašal.
"Tako," je zganila z rameni. "Škoda zemlje, da bi brez koristi počivala."
"Za seme sem ti še dolžan. In za delo tudi, seveda."
"Nič mi nisi dolžan. Saj pri tebi jem."
"Pa se tudi trudiš."
Včasih se je Beta tudi trudno zamislila. Oči so se ji sanjavo, nekam otožno upnle v daljavo. Ali pa se je zazrla v eJrneja, ko je zajemal, in pozabila, da mu zija v obraz.
"Beta te bo kupila," je- rekel Gašper.
"Kaj ?' se je Jernej zdramil iz misli. "Aha! Saj ni res. Ne, Beta?"
"Ti vidiš travo rasti," se je sestra razjezila nad bratom.
"Ti pa slišiš polže žvižgati."
Beta se je dvignilain užaljeno odšla.
Gašper se je nasmehnil v bra-
JUGOSLOVANSKI VOJAK PIŠE IZ UJETNIŠTVA
i b'
/ila 6*' ,1a«11 sei11 M lc«PS ' in ^
ski^ii
nel n ^
s
uda"
*avel vii * #
»j 17 4
nila V
■Vfc
s
i do, Jerneju pa je bilo nerodno.
'•j .	| Ni vedel, kaj naj si misli,, pa tu-
a'v' upiral. Po- di ni mnogo razmišljal o tem.
asPer poravna ma-' Ko se je Beta vrnila, je imela niu -
poravna ma-•)e bila le po vo-n skrbi, kako naj S tem se bo za
j« j, V*Je »Ha le po vo-; ruto globoko na oči, zdelo se je, .....i da je jokala. Zagledala je psa,
i Wtai,
Sl;K, Približal svoe Srbeli
II \
ii»e


d
0> * u "r+ot>i ^
u-eč,,
»i P1'1 ;..
<
i
so ga le to-^u naglo sušili; Potrebno orodje, l4cl. ecej denarja. \ 3e nastalo poletni [J.1Samotnem bregu ■>s, tako veselo ko
Ho*	dan od
komaj
Pl'lV08Čili lt)Uciarci sekir, žaga hk ?rkal sveder. Iz-ten'Ca J'e Gašper do-\ Ho lavec. Tudi ni \ ti ^mišljen kakor ie fl°!ranjega zadov-^ je ival obrazu. Sk^fala zarja, je
i:trd£
l«0
na ne-počitka.
risel „

i i
, I
dob'1/ ^ $c
tud' p"
i11 >' Kn
^ A
a <4
* Vi
jeii.1 Jk ;
ie t
ta noč mu jo
^ iiteala sta bruno na MJ^z v sklepih.
" tri \!zbrun,
stala »od.
na zidanem imela desak, uteptala sta
°&njiščem in č N i-, , mi majhnimi
ki sta bije bil pri

da si mu tudi
^ J bo za t0 še po. ^illeskati," je Gaš-
> ]. bo zadostovalo.'
'!il fe \ nič ji ni reči> dokler boš
h:
1
in pokal, skozi kate-
Je


li v ■ S« it ' f
li
O, bo
o. Tiste dni a brezskrbnost
- 2asmejal. , ^ ^delal, da
l s*
mitikš:
i
je

ječmen, v"* slavo.
^uJj^ta?"
' ji je zaklical
i|j i !'i
'i ^ZalU'lesestramal-i1 \ ! < etila z motiko.
m
|0»
> '•1^ y Ve'ika rado-^ 'J Hi ^ VSeh plateh f SS^f^i je kdaj
(Nadaljevanje z 2 strani)
tašev in športnih čampijonov. Nam, ki o tej "sreči" nikdar niti sanjali nismo in ki se že več let potikamo od zemlje do zemlje, od taborišča do taborišča. Usoda mi je bila "milostljiva." Ta kraj je s svojimi planinami jako prijeten, ali ham ne more zamenjati krasnih planin in naših cvetočih krajev, niti nam ne more nuditi to, kar nam nudi naš dom in domovina, po kateri vsi tako 'hrepenimo in radi katere nas vse mori domo-tožje.
Posebno je za nas važno to, kar je naš starina pisatelj Jurčič že zdavnaj napisal v svojih Spominih starega Slovenca," katere sem svoje čase zelo rad prebiral. Vedite, da ko sem še krave pasel po meniševskih senožetih, sem prebral vsemogoče knjige, do kaiterih sem mogel priti in to mi je pozneje v življenju vse prav prišlo in sicer:, "Kdor pravi, da je človek povsod doma, kjer se dobro ima, ta se moti ali pa nima srca." Snov za to je dobil Jurčič od starega Jakša iz Hudega prt Stični, s katerim je v mladih letih jako rad občeval in od katerega je tudi izvedel o njegovih usodepolnih dogodkih iz vojaškega življenja. Tedaj seveda nisem mislil, da bom tudi jaz kdaj doživel slič-ne stvari, kot jih je starina Jakš.
Sicer je vse minljivo in spo-
ogenj gledal smrti v oči, ko so s svojo glavo že od 11. leta in se odigravale žalostne scene sem ves čas imel kaj trdo živ-
nad trpečim in zbičanim narodom, ko mi je pogled prazno blodil po mrzlih valovih Baltiškega morja (Luebeck) ; ko je žgoče in neusmiljeno sonce pripekalo po kameniti'h pečinah, ko sem v neskončnem hrepenenju po domovini, mojimi dragimi in družini, sem se uži-vel v svojstva pobeglega vojnega ujetnika, pri čemer sem neštetokrat tvegal svoje življnje, kajti zasledovalci so mi bili vedno tesno za petami; z divjih in visokih Pijemontskih gora v daljave — glede na moje tedanje stanje in položaj — brez vsega in popolnoma fizično izčrpan v nedoosegljive vrhove Julijskih alp, ali pa čez modre valove krasnega Ligurijskega morja upiral pogled v skalnato obalo Korzike, odkoder sem pričakoval rešitve.
In ko sem končno s skrajnim naporom plezal skozi led in sneg čez visoke švicarske alpe v varno zavetje. Vse to odhaja počasi v pozabo. Tukaj sem si že precej odpočil in popravil razdrapane žiVce, ki so svoj čas zelo trpeli. Sedaj se je pa menda že približal čas mojega odhoda proti domovini. Pot me bo vodila, kakor izgleda, preko Ženeve - Grenobla - Mar-seja - Neaplja - Jadranskega morja in prej, ko boste Vi to pismo brali, bom že zopet po ■dolgih letih ujetništva in poti-kanja po svetu, v naših krajih in če do tedaj še ne bo konec vojne, bom seveda tudi pomagal odgnati trinoge v njihove kraje do uničenja, da bodo tu-
V? hitr
raa-
'	P°zabila
a se.je tu pa,
kako je hlastal za muho, in se je zopet zasmejala.
Koča je bila narejena. Ne kaka mojstrovina, vendar jo je bilo veselje gledati, ko .se je belila v soncu. Beta je splela venec in obesili sQ ga koči na sleme. Tisti dan so imeli majhen praznik. Pili so žganje in prigrizovali potico. Jernej je bil ko zmešan od sreče, misli so mu begale kdo ve kod, duh mu je bil odsoten.
"Kočo imaš, zdaj potrebuješ le še gospodinje," je menil Gašper.
"e veliko reči mi manjka." "Kar še manjka, ti bo prinesla žena."
Beta je drobila kruh in strmela v nasprotno pobočje. Ka-zno je bilo, da je brat bistro uganil sestrino čustvo. Poleg tega ga je skrbela njena bodočnost. Jernej je razumel. Dvignil se je, si potegnil hlače do pasu in se ozrl po bregu.
"Mislim, da mi žena nič ne bo prinesla," je rekel.
Naslednjo nedeljo se je Gašper odpravljal v svet. Znamenja, da že preveč ljudi ve za njegovo prisotnost, so se čedalje bolj grozeče množila. Lahko se zgodi, da nekega dne doživi neprijetno presenečenje.
Po kosilu sta Gašper in Jernej legla pod drobnico in zaspala. Beta je bila pocenila na prag, si položila roke v naročje in se globoko zamislila. Zdelo se je, fla ji duh plava po svetlih pokrajinah vročih želja, potem se je zagledala v Jerneia, kako je spal z rokami pod glavo in s klobukom na očeh.
Nasmehnila se je, kakor <da ji je nekaj šaljivega prišlo na misel, "pobrala je dolgo metenico, tiho stopila do Jerneja in pocenila blizu njega. Poščegetala ga je ob nosu. Jernej se je v spanju zmrdnil, da je bil zelo smešen. Zasmejala bi se bila na ves glas, a si je z dlanjo tiščala usta. Ponovila je igro.
Jerneja zaradi klobuka ni videla v oči, torej ni opazila, da se je prebudil in jo opazuje skozi rahlo priprte veke. Ko ga je tretje poščegetala, jo je zgrabil za roke in jo potegnil k sebi, da sta se jima skoraj dotikali lici.
(Dalje prihodnjič) -o-
min na bližnjo preteklost, v kateri sem nastopil svojo trnie-j di oni okusili kaj je vojna in vo pot in ko sem skozi dim in uničenje, katerega so oni s takim veseljem vršili po tujih krajih.
Upam, da če mi bo sreča mila kot dosedaj, da bom srečno prišel domov in še našel vse žive, kar bi seveda bil dogodek svoje vrste glede na čase, razmere in prilike, v katerih smo živeli. Kot pobegli vojni ujetnik imam v smislu tozadevne mednarodne konvencije pravico zapustiti ta kraj pred koncem vojne in to bom tudi storil s tovariši, kakor hitro se bo vse uredilo glede transporta, na čemer se dela s polno paro. Odhod nam je bil že določen za 22. oktobra 1944, a sedaj pa je bil odložen za nedoločen čas. Zopet pa nam govore, da odidemo v najkrajšem času, a uradnega pa še ni ničesar, le toliko nam je znano, da tukaj ne bomo ostali dolgo. Od doma se mi večkrat oglasijo in vas vse, kakor tudi ostale sorodnike toplo pozdravljajo.
Sam osebno se zavedam, da so naši starši imeli velike skrbi z nami, a mislim, da sem jim jaz še najmanj delal preglavice, kajti v svojem enajstem le-
Nekje na Poljskem. — V neimenovanem kraju na poljskem je fotograf posnel sliko bosonoge matere in njenega otročič-ka, ki je zavit v neko staro zaveso, da ga ne zebe. Milijone ši- j tu se modšel k Vaši, a moji do rom Evrope je še slabše obleče- j bri stari materi v Bezuljak, tiih. Tudi vi lahko pomagate j kjer sem ostal vse do spomladi tem sirotam, da jih obvarujete [leta 1920, ko sem se zopet vr-mraza in raznih bolezni p tem, nil na dom staršev in tam pri-da darujete svoj o ponošeno in še jel za ctelo na železniški progi, vporabno obleko v kampanji odkoder sem jo v začetku ma-United National Clothing Col- ja 1921 pobrisal k vojakom in lection, ki se vrši do konca tega tam ostal. Torej sem bil na-meseca.	• vezan in primoran mislti sam
ljenjsko šolo.
Starši me pač niso mogli šolati in pripraviti na boljšo življenjsko pot, toda sem jim hvaležen, da so mi mesto tega vcepili v srce ljubezen do domovine in poštenja še v moji zgodnji mladosti. Kaj vse to pomeni, sem najbolje skusil v teh letih vseh mogočih neprilik. Zelo me žalosti, ker so moji starši sedaj na stara leta ostali popolnoma sami v velikem pomanjkanju in vednih skrbeh za nas vse, ki smo razkropljeni na vse vetrove skoraj po vsej Evropi. Upam pa, da bo tudi vsega tega kaj kmalu konec in da bodo tudi zanje nastali boljši časi, ko se povrnemo domov. Tukaj sem si preganjal čas z učenjem francoščine in sem prav dobro napredoval, poleg tega pa sem se udejstvoval tudi Iv pevskem zboru ožjih rojakov, da nas je tukajšnji svet skozi našo lepo pesem malo bolj spoznal.
K sklepu želim Vam, stricu ter ostalim sorodnikom prav srečno in zadovoljno leto 1945. Prilagam vam tudi eno mojih slik in pa vabilo na našo domačo zabavo, ki bo po vsestranskem razgledu kaj dobro uspela. Vaš nečak,
Polde.
-o--
Mormoni
V splošnem se domneva, da se je sekta "mormoncev" pričela v Salt Lake City, toda resničen pričetek te verske sekte je v malem mestecu Fayette, v gornjem delu drž. New York. Neki Joseph Smith, ustanovnik te sekte, je trdil, da se mu je prikazal angel-pdslanec božji. Smith in njegovi pristaši - verniki so se pozneje izselili iz države New York v Ohio in od tu v Missouri ter šele od tukaj v Illinois in poslednje romanje pa jih je zaneslo v državo U-tah.
i > lij l,.j,u\
-O-*
Pohlep po zlatu
Pites je bil tako pohlepen po zlatu, da je svojim podložni-kom prepovedal obdelovati njive, ampak jih je poslal v rudnike po zlato. Njegova žena pa je dala narediti hlebec iz zlata in mu ga je položila na mizo. "Kaj bi s tem?" je rekel Pites, "jaz bi rad kruha!" — "Potem pa pusti, da bodo ljudje obdelovali njive," je odvrnila njegova žena.
-o-
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
MALI OGLASI
Stanovanje
Družina treh odraslih oseb išče stanovanje 4 ali 5 sob in kopalnico, naj bo stanovanje spodaj ali zgorej; najraje bi ga dobili od Normood Rd. proti vzhodu kjerkoli že. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 7872.	(92)
Dve sobi se odda
Odda se dve sobi za dekleta. Vprašajte na 1383 E. 53. St.
(91)
Vojna fronta na zapadnem bojišču se pomika v Nemčijo s tako naglico, da so vojaki naše 9. armade poskakali na tanke, da so mogli dovolj hitro za umikajočim se sovražnikom. Slika je posneta na vzhodni strani rek e Rene, kjer so naši vojaki naleteli na jako malenkosten odpor Nemcev?
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
Moško pomoč se potrebuje za
DRILL PRESS, PUNCH SHEAR ENGINE & TURRET LATHES MILLING MACHINE, GEAR CUTTER PRECISION GRINDERS OPERATORS
Potrebuje se jih nujno za prioritetno vojno delo. Plača od ure in povrhu ievrsten bonus od produkcije in šifta. Dolgo establirana tovarna na Euclid E. 212. ulični progi.
Prinesite s seboj listino o razpoložljivosti v naš uradna—
19300 Euclid Avenue
THE OLIVER CORP.
NASLEDNIKI CLEVELAND TRACTOR
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Takoj se sprejme
SQUEEZE MOULDERS METAL POKERS TEŽAKE
za
moderno fondro. Važno vojno delo in izvrstna prilika na delo po vojni
Nočni ali dnevni šift. Plača od ure in overtime Zglasite se
National Bronze Aluminum Foundry Co.
Hamilton 45. cesta ali
34^) E. 93. St.
(Apr. 16, 18, 20)
Dekleta in žene se potrebuje
Assemblers Helpers Kick Press Operators Power Machine Operators
Predznanje ni potrebno. ... Plača od ure ter povrhu še overtime in bonus
The Astrup Co.
MALI OGLASI
2937 W. 25. St.
91)
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze Tia plin in premog. Popravimo vse vrste furneze.
Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E. 200. St. __________(x)
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
Sti Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave. EN 7215.
5 ur na dan
Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafeteriji. Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste.
Vprašajte za Mr. Watts The Colonnade 1501 Euclid Ave. (Bulkley Bldg.)
(89)
Hiša poceni
Naprodaj je poceni lepa hiša za 2 družini, 10 sob in vse moderne udobnosti. Nahaja se v bližini 185. ce ste. Kdor bi rad prijazno hišo po zmerni ceni, naj pokliče lastnika na: WOod-bine 2873. Lastnik prodaja hišo sam brez agenta.	(x)
Gostilna naprodaj
Naprodaj je gostilna in restavracija, ki ima D-3 dovoljenje.; nahaja se v slovenski naselbini. Kogar to zanima,, naj poklice EX 0267. * (90)
Čedna soba v najem
Odda se v najem čedna soba moškemu; vse ugodnosti; vprašajte na 5804 Prosser Ave. (90)
MALI OGLASI
Ugodni nakupi
Sledeče hiš^ so zelo dober kup hitremu kupcu:
7 sob hiša za 1 družino, garaža. V dobrem stanju na E. 155. cesti, blizu St. Clair Ave. in cerkve Marije Vnebovzete. Cena je $5,500.
6 sob hiša za 1 družino, v izvrstnem stanju, na E. 173. cesti. St. Clair ulična železnica. Cena $6,400.
Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, s garaži, na E. 144. cesti. Cena $7,500.
B. J. Hribar
954 E. 144. St.
GL 2500	(93)
Poceni zemlja
Tri milj od Euclid Ave. na Highland Rd. je naprodaj 3 in pol akrov zemlje z lepim gozdom. Davka je samo $12 na leto. Se mora prodati in cena je samo $1,400.
J. Knific 740 E. 185. St.
IV 7540 ali KE 0288

V*-

M. Jacoby - R. Leigh:
POROČNIK INDIJSKE BRIGADE
ROMAN
£
1A
Mislil je na diplomatsko na- nočnem dogodku? logo Sira Harcourta. Zgodilo Ne, to bi ne imelo smisla. Bose bo tisto, česar se je bal. Do Ije bo, da uredi to stvar sam. sporazuma ne bo prišlo, a to je:To je bila ena izmed pogostih pomenilo, da Anglija pretrga j žalostnih iger, ki so se razvija-prijateljske odnošaje z obmej- le na dvorih indijskih knezov:
"Ne, nimate pravice . . ."
"Oprostite . .
"Prosim, kar nadaljujte."
"Hotel sem vam samo povedati, visokost, da moj tovariš Pearson ni niti najmanj kriv. To dekle je samo prišlo v njegovo sobo in on jo je prosil, naj odide . . ."
"Treba je čakati na ugoden trenutek," je odvrnil Surat-kan in še vedno strmel v zaprta vrata.
Ta dva Indijca sta to uro kovala načrte o maščevanju nad Angleži.
Vickers se je vrnil v svojo sobo, kjer je dobil Pearsona, ki
"Nihče ni dolžil vašega prija-'ga je čakal v silnem razburje-
telja. Ali ste prišli samo zaradi tega?"
"Samo?" je vzkliknil Vickers,
nju.
"Vse je bilo tako, kakor sem si mislil. Zdi se mi, da vas je
nimi plemeni.
Ali angleška vlada sluti, kakšne posledice bi to lahko imelo za nadaljnji razvoj dogodkov v Indiji?
No, Vickers je bil častnik, kateremu je prva dolžnost, da da se pokori in da izvršuje dane zapovedi. Kdo ve, morda
plesalka, ki je vso svojo mladost prebila med zidovi svoje zlate kletke, pogosto začuti željo po drugem življenju, po prostosti in po ljubezni, skuša pobegniti ali pa se na prvi pogled zaljubi v tujca, ki po naključju zabrede v te palače, v katerih vladata sijaj in razko-
ima vlada svoje razloge, da rav-|šje ter samopašna oblastno^t na tako? Morda je vse to bilo človeka, ki gospodari nad živ-
dobro premišljeno?
"Jaz sem samo voditelj te odprave in ni moja stvar, da presojam politična ozadja tega odposlanstva! Jaz sem vojak!" je končal Vickers svoje premišljali je.
ljenjem in smrtjo svojih pod-ložnikov.
To se je zgodilo tudi to noč. Mala Arjami se je zagledala v Pearsona.
Ali je iskala svobode ali ljubezni? Kdo bi to vedel. Ni dol-
ki ni rnogel več obvladovati svo-j dekle opazilo, ko je plesalo mi jega razburjenja. "Gre za smrtjrno vas. Odločilo se je, da bo za nasilno smrt dekleta, ki i poskusilo svojo srečo in našlo
morda vasaj za kratke ure po-zabljenje. Morda pa se je namenilo celo, da bo pobegnilo in je hotelo vas prositi pomoči . . . Umorili so jo po zapovedi Su-rat-kana, ki ve, da vi pri vsej stvari niste niti najmanj krivi. Morate iti v svojo sobo in se
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, Sipe Itd, se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich - IV 1874
19001 KILDEER AVE.
Tedaj se je zdrznil, ker je go premišljala. Posrečilo se ji zaslišal nagle korake na hod-'je, da se je splazila mimo vo-niku. Ustavil se je sredi sobejjakov, toda eden izmed vohu-tedaj pa so se odprla vrata, nov, ki z budnim očesom sprem-Pred njim je stal Pearson ves ljajo korake vseh ljudi v ma bled in izmučen, obupan in pre- haradževi palači, je šel za njo strašen.	in ovadil Surat-kanu, kaj se je
"Za Boga, kaj se vam je pa'zgodilo. Sodba je bila nagla zgodilo?"	j in okrutna.
Prvi hip Pearson sploh ni' Toda zdaj je bilo treba premogel do besede. Treba je bilo i pričati kana, da Pearson ni bil nekaj minut, da se je pomiril, prav nič kriv, ker bi sicer ta Potem je pretrgano pripovedo- neljubi dogodek utegnil imeti val svojemu tovarišu, kaj se neprijetne posledice, mu je primerilo.	! Vickers se je zdaj naglo od-
Viclcers se je obotavljal. Ali j ločil, naj zbudi Sira Harcourta in! Udaril je na gong, ki je vi-mu poroča o tem čudnem po-1sel nad počivalnikom. __I Ko je služabnik prišel v sobo, mu je dejal, naj takoj sporoči svojemu gospodu, da želi kapitan Vickersi govoriti z njim o zelo važni zadevi.
Začel se je nato pripravljati za sprejem pri kanu, ker je slutil, da je Surat buden in da ga bo sprejel.
Čez nekaj minut se je sluga vrnil s poročilom, da Surat-kan pričakuje svojega prijatelja Vickersa . . .
Vickers je .v spremstvu dveh častnikov stopal «po praznih dvoranah, ki so bile razsvetljene s slabo lučjo, ki je prihajat la iz malih svetiljk na stenah.
Nazadnje je prišel v kanove prostore. Kan je sedel za pi-salnikom, pred njim pa sta stala častnika.
Vickers je na pragu obstal in čakal, da bo kan izpregovoril.
Preteklo je nekaj minut, preden je Surat-kan nazadnje dal mlademu angleškemu častniku znamenje, naj pride bliže. Potisnil je od sebe nekaj listin, ki so ležale pred njim na mizi, se malo vzravnal, položil roke naravnost predse in zdelo se je, da pazljivo ogleduje svoje tenke prste. "Da? . . ."
Vickers je še enkrat udaril s petami skupaj in stopil nekaj korakov bliže.
"Sedite, Vickers . . . Hoteli ste govoriti z mano o važni stvari. Najbrž je zares važna, če ste se ta nočni čas odločili, da pridete k meni . .
Dokler je kan govoril, ni Vickersa nič pogledal. Šele, ko je sedel, je dvignil oči k njemu.
"Torej ?" "Predvsem vas, visokost, prosim, da mi oprostite, da sem se drznil motiti vaš počitek."
"Nisem spal ... Le nadaljujte .. . Vedno sem pripravljen, da poslušam svoje prijatelje."
"Pred nekaj minutami je v sobi mojega tovariša, podporočnika Pearsona, umrla neHa vaša plesalka . . "Vem . .
"Nimam pravice, da bi presojal vaše ravnanje z . . ."
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi aH ponoči. Delo garantirano ln hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca '
$
JOHN OBLAKA
1146 E. 6lat St.
HE 2730.
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 10 z j. do 4:30 pop., razen v sredo 428 Citizens Bldg.
860 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
je bilo umorjeno v sobi mojega prijatelja . . . pred njegovimi očmi . . ."
"Dragi Vickers, še enkrat vam pravim, da nihče ni dolžil vašega prijatelja ničesar. Vse, kar se je dogodilo, mi je prav dobro znano. Pri nas vladajo drugačne navade kakor pri vasjodpočiti. Vsekakor se morate
na Angleškem . . . Dekle je u-J__________
mrlo v moji palači po moji za-i povedi! Prekršilo je zakon in po našem zakonu ji je bilo sojeno. Sicer pa . . ." in Surat-kan se je pri tem nasmehnil, "mi vojaki vemo, da eno človeško življenje ne pomeni nič, zlasti pa ne življenje ženske . . ,"
Geoffrey • Vickers je vstal.
"Torej ne vi, ne vaš prijatelj nimate razloga, da bi se razburjali ..."
Vickers se je priklonil in pozdravil po vojaško.
"Visokost . . ."
"Lahko noč, dragi Vickers, in dobro spite! Ne vi, marveč jaz moram prositi vas in podporočnika Pearsona, da mi oprostita, da som vaju moral dati vznemiriti. Lahko noč."
Ko je Vickers odšel, je stopil v sobo kanov prvi svetovalec.
"To je bil naš najnevarnejši sovražnik," je dejal kan zamišljeno in ša vedno strmel v vrata, skozi katera je odšel mladi angleški častnik. Gledal je dolgo, a svetovalec se je komaj žaznatno smehljal:
"Še malo, flk btfdb izginili vsi naši sovražniki iz naših krajev! Zdaj, ko nimamo od njih nobene koristi — čemu bi čakali in jim še prizanašali?"
potruditi, da boste zaspali, ker se bo kmalu zdanilo. Ne pozabite, da poj dete jutri na lqy kot maharadžev gost in da ne sme biti na vas videti niti najmanjšega sledu o razburjenju, ki ste ga prestali to noč."
"Hvala vam, Vickers, in lahko noč," je odvrnil Pearson, stisnil Vickersu roko in odšel.
Ko je bil Vickers sam, je spet razmišljal, ali bi takoj sporočil] Siru Harcourtu, kaj se je dogodilo, ali bi počakal do jutra.j
"Ne smem se obotavljati in' bolje je, da stopim takoj do' Harcourta," je dejal nazadnje sam sebi in odšel.
Sir Harcourt je z veliko osuplostjo poslušal strašno zgodbo.
"Upam, da to za nas ne bo imelo nič neprijetnih posledic!"
(Dalje prihodnjič.) -o-
PIJTE TRINERJEVO
}
=,-==-■ i
Vprašajte zanj v gostilni, Mer r° {
dobite na kozarčke ali v stekle"10
. ____ii nh V* t
na kozarčke ali steklenice.
Lahko ga naročite pri me-
JACOB J'
GLAVNI RAZVAŽAL&C
jHf
V mestu Coblenz v Nemčiji, katerega so zavzele čete generala Pattona, so se vršili srditi boji po 0icah, kajti Nemci so se skrivali po hišah in iz zasede napadali naše vojake. Na sliki vidimo enega •naših vojakov, ki leži pripravljen. s strojnico, da■ prežene sniper je iz razvalin v ozadju slike.
tP

"Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov!
w
'Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
"Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
"Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva."
NAZNANILO IN ZAHVAL*
S tužnim srcem naznanjamo sorodniko"1'^ Ijem in znancem, da je naša blaga ma"18 mama
Helen Lavrich
J ^
„„ vedno zatisnila svoje dobre oči dne 13. ^jfC* K večnemu počitku smo jo položili na 1
za
Kal vari j i pokopališču.	. jjavi,e
Naša dobra mama so bili doma iz vasl Novi vasi in so bili ob smrti stari 63 let.
Tem potom se želimo prisrčno zahval1 * jjjvc >.. tus Hribarju ter Rev. Joseph čelesniku za	■
grebne obrede v cerkvi. Lepa hvala ^ vodoma A. Grdina in Sinovi ter Joseph Zel®
K
k b
CI
¥
V
__________w____________________ ____ _ _ jp
odpremljen zadnji sprevod in za vso poinoC'.^ pr'^j fc,,,c •Iskreno se želimo zahvaliti
sorodnikom^
ljem za vsq pomoč v tistih bridkih urah- 0 H1^, najlepši hvala vsem, ki so prišli našo P0*., pokropit, so čuli ob njeni krsti in se udelez1 gfl f^ sprevoda. Enako tudi iskreno hvala vsem. ^ gtfi v
za ''' k. ta
li tako lepe vence in cvetlice, za darove	^
in za avtomobile pri pogrebu.	z<^ !»f®««]
Ljuba in nepozabna mama, počivajte ^ \ v ameriški zemlji in večna luč naj vam sve nega snidenja nad zvezdami.
Vaši žalujoči otroci:
LOUIS, CHARLES, JOHN, ,FRANK,
V rrl5 f
ZALLER, HELEN MIHELICH, Ab^r^
USARE, JOSEPHINE KREMZAR- pA ter 16 vnukov
Cleveland, Ohio, 18. aprila 1945.
S
tki
t >d
K
UČITE SE
ANGLES*"1*
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA
"ENGLISH-SLOVENE BEAD'
kateremu je znižana cena in stane samo:

Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRlft
6113 St. Clair Ave. Clevel"

G