S SEJE OBČCSSKEGA ODBORA ZZB NOV
Borci podpiramo napore, ki jih družba vlaga za stabilizacijo
Po uvodnem poročilu Janka Janše - predsed-nika občinskega odbora so razpravljalci spregovo-rili predvsem u svojem delu in nalogah. Preden pa zapišemo nekaj niisli iz te razprave, zapišimo še to, da je Alojz Škufca - član predsedsfva občin-skega odbora podal izčrpno in celovito varnostno politično informacijo o razmerah v svelu in pri nas.
V našo občinsko organizacijo ZZB NOV je vključno z vojaškimi in družinskimi invalidi vklju-čenih 4062 borcev, ki svoje članstvo povezujejo v 32 krajevnih združenih ZZB NOV ter v 7 združe-nih vojaških invalidov. Invalidskih upravičencev je 610, od tega 266 osebnih in 344 družinskih. V naši občini živi 147 nosilcev Partizanske spomeni-ce 1941, 9 narodnih herojcv, dva španska borca, trije borci balkanske vojne 1912-1918 in 36 bor-cev za severno mejo.
Poleg 13 članskega predsedstva pri občinskem odboru deluje tudi osem komisij. O delu socialno zdravstvene komisije je razpravljala Marija Le-gan. Z ozirom na slabše zdravstveno stanje član-stva je opozorila, da zaskrbljuje dejstvo, ker se člani vse premalo odzivajo na redne sistematske preglede. Pozvala pa je tudi na trajnejšo in popol-nejšo skrb krajevnih odborov do ostarelih in sa-mih članov ZZB NOV. Poročal je tudi predscdnik komisije za LO in DS ter opozoril na vlogo bor-čevskega članstva pri kreiranju koncepta SLO in družbenopolitičnega delovanja. Precej besed je bilo namenjeno tudi v<xlstvom NOB in njihove-mu obeleževanju tako v pisni ali filmski oziroma TV priredbi. Zavzeli so se za pravilen pa tudi izročilu in vlogi NOB dostojncjši način prikazova-nja. Jaka Sedej pa je v svoji razpravi p<xlčrtal vprašanja spomeniške dejavnosti, ob tem pa ape-liral na mladino, ki naj bi prevzela skupaj z zdru-ženim delom skrb za spomenike. Več skrbi pa mora borčevska organizacija namenjati ohranja-nju vrednost NOB, še posebcj pa si morajo za to prizadevati tudi šole srednjega usmerjenega izo-braževanja.kjer teh aktivnosti skorajda ni moč opaziti.
Dobršen del razpravc jc bil namenjen tudi na-logam, ki naj bi jih borci skupaj z ostalimi dejav-niki namenjali večjemu vpisu mladih v vojaške šble.
Borci so sprcjcli na tcj scji tudi akcijski pro-
gram dcla za tekoče lcto. V ospredju bosta vseka-kor dvc nalogi in sicer:
-   aktivno   vključevanjc   v   napore  občinskih struktur in krajevnih skupnosti pri razreševanju družbcnopolitičnih in ekonomskih problemov v občini in širšcm prostoru;
- stalna in ncprestana skrb za borce in invalide. Ob tcm pa so zapisali:
Če je bilo preteklo leto leto kongresov, je leto 1983 leto jubilejev. Proslavljali bomo 40 letnico vrsti zg(x1ovinskih prelomnic v naši NOB. Drugo zasedanje AVNOJA v Jajcu, zbor odposlancev v Kočevju, priključitcv Primorske matični domovi-ni, padec fašistične Italijc in številne zmage naših brigad in divizij mcd njimi tudi padcc Turjaka.
Proslavljali bomo svečano in ponosno, toda skromno, našemu času primerno.
V nas je še vedno dovolj zagona in revolucionarnega duha
V splošnih prizadevanjih in naporih, ki jih vlaga celotna družba za stabilizacijo razmer tudi aktiv-nost in vloga borčevskih organizacij dobiva vse bolj politično vsebino. Čeprav nas pcstijo starost-ne tegobe, je v nas še vedno dovolj zagona in revolucionarnega duha in smo zato vedno pri-pravljeni da prevzamemo del bremena na sebe.
Povzemam nckatera naša vprašanja, ki smo jih zagovarjali v naši aktivnosti in ki so aktualna tudi sedaj:
-  na lanskih kongresih ZK, sindikatov, borcev in mladine smo se opredelili za kurs, ki naj bi dal nove pcrspektive našemu nadaljnjemu razvoju, vendar pa zavest, da po starem ne gre več le počasi prodira v vse pore družbeno političnega življenja.
-  Pri analizah in iskanju razlogov za nastanek današnjih razmcr je še vedno vse prevcč prisotno opravičevanje z objektivnimi pogoji... Liberalen odnos do tega vprašanja pa prav gotovo pogojuje težnjo, da bi ostalo pri starih odnosih.
- Borci podpiramo napore, ki jih družba vlaga za stabilizacijo. Za dosego tega cilja smo priprav-ljcni   tudi   na   slabšanjc  materiulncga  stanja  in osebnega standarda. Vendar smatramo, da bre-mena teh naporov še vedno niso pravično razde-Ijena na vse enako, od krajevne skupnosti do federacije, od krajana - proizvajalca do najvišje-ga funkcionarja v federaciji.
-  Težko je razumeti zakaj se v teh razmerah vprašanje osebne odgovornosti v naši družbi, v ZK, pa še posebej, tako zanemarja. Nam borccm
jc še v svežem spominu, da se je osebna odgovor-nost v oboroženem boju postavljala v ospredje. Razumljivo je, da vojne razmere ne moremo pre-našati na sedanji čas, pa vcndar naj torej tudi danes vsakdo, ki sprejetih družbenih obveznosti ne izvršuje zato tudi odgovarja, kdor pa zato nima sposobnosti naj svoje mcsto odstopi drugemu.
-  Pogrešamo odločnejši in revolucionamejši prislop pri reševanju problemov in smatramo, da bi to moral biti eden od bistvenih elementov bitke za stabilizacijo naših razmer.
-  Sedanji čas ponuja izjemno priložnost, da v življenju  uveljavimo  dragocene  revolucioname vrednote iz naše NOB. Hrabrost, odločnost, skro-mnost,  tovarištvo, podrejanje  lastnih  interesov interesom skupnosti, osebna odgovomost..., to so vrednote za današnjo rabo.
-  In kakšne so razmere v naši občini? Prav gotovo so odraz razmer v Ljubljani in ostalem prostoru Slovenije. Nimam ambicij da dajem oce-no prizadevanj subjektivnih sil pri reševanju eko-nomskih in ostalih družbeno polrtičnih vprašanj, ki jih sedanji čas prinaša občini. Na zadnjih se-stankih družbeno političnih organizacij so ta pri-zadevanja pozitivno occnjena. Ne vidim razloga, da se takšni oceni ne bi pridružili tudi mi. Naj to ne zveni le kot vljudnostna gesta, kajti resnično se vlagajo izjcmni napori za premagovanje tcžav, ki so v danih razmerah še toliko težje, saj sc občina otepa tudi s posledicami, ki jih prinaša rclativna zaostalost gospodarstva.
Tudi za našo borčevsko organizacijo naj bi vcljala ugotovitev, da je naše delo z mladino in naš vpliv na mladino cna šibkejših točk naše aktivnosti. Več razumevanja bi morali pokazati do problemov s katcritni se ubada organizacija naše mladine. Zavedati se namreč moramo, da tudi mladina o svojih močeh in možnostih prispe-va svoj delež pri izgradnji naše družbe in se pri tcm spopadu z lastnimi problemi, težnjami in dilemami, ki jih terja zadnji čas. Povsem razumlji-vo je, da mladina lastne probleme rešuje po svoje, drugače kot jih je svoj čas reševala naša generaci-ja. Mladc Ijudi vcčkrat ne razumemo, nemalokrat jih zaradi njihove mladostne zagnanosti tudi ob-sojamo, ckstremne pojave pa pripisujemo vsej mladini. Naš pristop do mladine je zato često zastarel, tog in temu primerno tudi neuspešen. Ce želimo izpolniti naše poslanstvo glede prenašanja revolucionarnih tradicij na mlado generacijo, tc-daj smo dolžni, da se mladini približamo tako, da nas bodo sprejemali kot svoje vzornike, kot gene-racijo, ki razume sedanji čas in hotenja sodobne socialistične mladine.
Iz poročila Janka Janše