KOMUNE V ŠTEVILKAH
Vodovodi in kanalizacije
na prebivalca
«00-| 0.90-0.60-0.70-0.60-0.50-0.40-0.30-0.20-0,10 -
0,9
0.54
m V0D0V0DNE MREŽE
m3 DNEVN03 KAPACITETa V0O0V0DA
\ m KANALIZACIONE MREŽE
0.65
0,19

0.66
~—-j- 0.21
2i CRA0A
5 NAJVECIH   GRAD0VA
Proučevanje sedanjega slanja vodovodov In karuiizacij v 24 mesiU* Jp pokazalo, da uaia mesta zaostajajo za sodobniml stamLardi, ki računajo z zmog-Ijivostjo črpalnih in potiskovalnih naprav od o.s kub. raetruv na daa m 0-8 aJi 1.3 metra duiJ.uie vodovoda in ka-nuiiiaeije na prcbivalca.
Povprečjc dolžiae vodovodov na prebivalca znasa v teh 24 mestiii t.9 m, /mogljivost   vodovodov   pa   H.U   k-JbitnLb   metrov   na   dan.
Ce iz te skupine izlofimo pet največjih meot (Bcograd, Zagreb, Skopljo, Ljubljano in Sarajevo), bomo ugotovili. da dobimo spet približmi enako pov-prečje. Pri njih uajdemu uezuatno povečan.te, tako znaša dolžina vodovodov 0.94 metrov :' zmo,°ljivostjo U.21 Kub. ineira na dan. Kazuka je tiemama tudi glede kanallzacije. Na vsakega prcbivalca iz cele skuplne anketiranih mest od-pade  0.65  metra  kanalizacije,  za  izločeno  skupino   pa  o.sij  metra.
Steviliia naša mesta nimaju vodovoda, toda tnrti tam, kjer ga imajc, ga zaradi slabe razvitosti uporablja sanio del nc-;r.:..:.i piebivalstva. Podobno Je tudi s kanalizacijo, ker onemogoča razpored kanlo. odvajanje udpadnib ui !z-podnebniti voda z  vsega mestnega ozemelja.
• Beograd, Zagreb, SKoplje. Ljubljana. Saraievo. Kragujevac. NiS, Novi Sad PriStina. Dubrovnlk, Karlovac. Osijek, Pulj, Relca, SpUt, Celje, Maribor, Ban.i-Luka, Mostar, Tuzla, Zenic», Nikšič, Bitolj  tn Titograd.