PcStnina v driavi SHSpavSalirana. Stane: Za celo leto.....K 30 — za pol leta.......15"— za Cetrt leta.....« 7*50 za 1 mesec......« 250 Posamezna Stevilka 80 vin. UredniStvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovzu), pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 21 II. letnik Koalicijska \iada — sestavljena. \ Po dolgih pogajanjih se je posrecilo dr. Vesnicu, sestaviti iz najmofinejSih strank skupno vlado. V pondeljek 17. maja je bila imenovana in zaprisezena nova vlada, v kateri so: dr. M. Vesnic, ministrski predsednik ; Stojan Protic, minister za konstituanto in zenacenje zakonov ; Ljuba Davidovic, minister za notranje zadeve ; dr. A. KoroSec, minister za promet; Marko Trii'kovic, minister pravo-sodja; Pavle Marinkovie, minister vere; Kosta Stojanovic, financni minister ; dr. A. Trumbic, minister za zunanje posle; Joca Jovanovic, minister za zgradbo ; Svetozar Pribieevic, minister prosvete; dr. V. Jankovic, minister za poljedelstvo in vode ; dr. M. Nin-6i6, minister za trgovino in industrijo; dr. H. Krizman, minister za agrarno reformo; general Branko Jovanovic, minister vojne in mornarice ; dr. M. Drinkovic, minister poSte in brzojava; dr. I. Kovacevic, minister za Sume in rude; Zivojin Rafajlovic, minister za naropno zdravje ; dr. Vekoslav Kukovec, minister za socialno politiko ; Risto Jojkovic, minister prehrane. V vladi sta izmed Slovencev dr. Korosec, pa tudi dr. V. Kukovec, predsednik nase JDS. Upamo, da nova vlada pri svojem delu ne bo gledala na osebne in strankarske ko-risti, kakor se je dosedaj cesto godilo in pri-velo drzavo v tezki notranji in zunanji polo-zaj, nego posvetila vse svoje sile samo delu za drzavno korist. Pridobila si bo hvaleznost vsega postenega prebivalstva, ako uredi ne-znosne razmere, v kterih zivimo. Ali nam je alkohol res potreben ? Stal sem pred nekaj dnevi, ~ za Casa generalne stavke pred gostilno. Pribliza se mi starec, zanemarjen, razcapan, glad mu je gledal iz oci, da se mi je smislil. In kaj mi-slite, kaj je hotel od mene ? Kaj je bila njegova edina zelja, da je trepetal in se tresel kakor Siba na vodi ? VpraSal me je, ali se ze zopet toci alkohol, ker je bila vlada to pre-povedala za ta 6as. Hrepenel je ta revez po alkoholu, po tern najhujSem sovrazniku vsega cloveStva, ki vse narode unicuje ze od tistega casa naprej, odkar se njih zgodovina zacenja. Kajti ze od tedaj deluje alkohol pogubonosno na vse narode. Vedno pa postaja ta sovraz-nik mocnejSi, vedno se bolj in bolj Siri. L. 2000 pr. Kr. so ga poznali Se samo Kitajci in ti v taksni obliki, da je imela pijaca le malo odstotkov alkohola. Sedaj ga ze poznajo vsi narodi. Sedaj ze imamo zganje in razlicne sladke likere, ki nam prikrivajo resnicni ostri okus alkohola. Vsakega sovraznika spoznamo po njego-vih dejanjih ; ker pa je v tem slucaju alkohol naS sovraznik, je potrebno, da si ogleda-mo njegovo delovanje, da ga spoznamo kot sovraznika. Ko ga spoznamo, se ga bomo ubranili lazje. Kajti proti heznanemu sovrazniku se ne moremo bojevati. Proti alkoholu pa se ho6emo ! Vlada in drz. pravdnistvo pozor! Jugoslovani smo bili prvotno en sam popolnoma jednoten narod. Neugodni politiSni razvoj dogodkov nas je razcepi). v plemena, posamezna plemena v pokrajine tako, da so vladali nas drugi narodi. Poldrugo tisocletje se nam je godila krivica. Se le sedaj smo se zdruzili zopet v Jugoslaviji in ne more biti nicesar naravne-je nego to. Posamezne renegatske prikazni odpreje, ki so skodovale najve6 naSemu na-rodnemu telesu, so zbezale v Nemsko-Avstri-jo. Le od casa do casa, kadar jih glad pre-vec sili, se vrnejo, ce se smejo. Sedaj pa zvemo iz graSkih listov, da so Ornig, Dolezel, I Giirtler i. t. d. imeli v Gradcu sestanek, pri katerem se je govorilo skrajno sovrazno glede nase drzave. Mi smo gotovo tolerantni ljudje in se radi malenkosti ne razburjamo. Tudi ne stre-ljamo na vrabce s topovi. Preide pa nam >;•*& potrpezljivost, ko moramo citati v graSkih listih, da se kujejo nekako sovrazni na5rt glede nase drzave. Bilo bi ponizevalno za nas in skrajno skod-ljivo za vso driavo, ako bi v takem sluSaju ne nastopili z vso energijo. Predvsem je neobhodno potrebno, da vlada zabrani pri-zadetim zarotnikom za vedno vstop v naso drzavo. Ce bi pa kedo izmed njih prisel sem, se mora nemudoma vtakniti pod kljuc ter postaviti pred sodisce radi veleizdaje. Konecno je neobhodno potrebno, da uvede drzavno pravdnistvo takoj proti vsem zarotnikom, ki so Se jugoslovanski drzavljani ka- Kaj so torej opojne pijace ? Kako neki delujejo na cloveka? Alkoholne in opojne pijace so vse tiste, ki vsebujejo alkohol, zganje, vino, pivo in Se druge. D o k a z, kako alkohol deluje na cloveka, bi vsaj deloma spoznal vsak, ki ni slep in nima zaprtih o6i, ko bi videl, kako je tisti revez pri tisti gostilni trepetal. Kako pa Se je bilo v njegovi duSevnosti ? Ako kdo zauzije le malo alkohola kon-centriranega, mora umreti. In vefiina ljudi misli, da jim alkohol ne Skoduje, da jim celo koristi. Redilnih snovi pa ne vsebujejo opojne pijaSe veliko ali pa nic torej tudi ne ko-ristijo, pa6 pa je Skoda, ki jo povzrocajo, ogromna. Zelo Skodljivo vplivajo na ves clo-veSki organizem, na telo in na duSo. Vpra-Sanje si sedaj lahko stavimo : Zakaj pijejo ljudje ta strup. Ali, ker ne vedo, kako deluje na Cloveka, ali pa iz lahkomiselnosti, ker mislijo, da je to nekaj lepegain moSkega, ker postanejo nekako zgovorni, dovtipni in veseli? Ako pije kdo v takSnem polozaju Se naprej, se prika-zejo ze neprijetnejSi znaki. Clovek postane razdrazljiv, zali sodruge, razsaja in se vede neuravno. NajviSja stopnja pijanosti je neza-vest. Kdo izmed nas Se ni videl pijanca lezati v kakSnem jarku? Kjer^se je zgrudil pijanec, tarn oblezi. Koza poprej vro5a, se mu ohladi. Cesto je posledica vsega tega smrt aii kakSna druga nesre6a. Po zimi je velika nevarnost, da pijanec zmrzne. Ali u6inkuje! alkohol vedno enako ? Ne ! zensko postopanje v smislu doticnih odstav-kov k. p. r. ze v njihovi odsotnosti. Obrtne oblasti pozivamo tudi, da izvajajo svoje kon-sekvence. Kakor mi pustimo mirnega lojal-nega drzavljana drugih jezikov nemoteno ziveti, tako moramo brezpogojno in dosledno naskoCiti in potlaciti vsakogar, ki si le upa 6rhniti karkoli proti nam proti naSemu narodu ali drzavi. f...................................................V.....": V vednost in ravnanje. j UredniStva slovenskih listov v Ljubljani so v sporazumu z izdajatelji in „Udruzenjem jugosl. novinara" sklenila, da bodo otfslej sprejemala druStvene vesti kakor objave o obC-nih zborih, o odborovih sejah, o raznih dru§tvenih prireditvah, izkaze daril itd. samo pri plafcilu dolo5enih pristojbin. V to svrho je ,,Udruzenje" uvedlo pose-ben kolek, s katerim mora biti opremljen vsak rokopis, ki ga poSljejo druStva, korpora-cije ali posamezne osebe redakcijam v objavo. Isto velja tudi za zavode in urade. Za VSako vest, obsegajoSo do 4 tiskane vrste, zna§a kolek dve kroni, za vsaki nadaijni dve vrsti je treba na rokopis prilepiti nov kolek. Izkupilo za kolke pripade pokojninskemu zakladu „Udruzenja jugoslov. novinara." Temu sklepu se je sedaj pridruzilo tudi uredniStvo ,,Ptujskega lista" in bomo od 1. junija naprej sprejemali druStvene objave samo Se proti placilu dolocenih pristojbin v kolkih, kar naj obcinstvo uvazuje. Kolki so dobe v naSem uredniStvu. PTUJ, dne 18. maja 1920. UredniStvo „Ptujskega lista." Ucinek je zavisen od mnozine zauzitega alkohola kakor tudi od njegove kakovosti in Se od telesne podlage pivceve. Do neke meje se nekateri lahko privadijo alkoholu. Ce pije kdo malo in je vrh tega vajen piti, se mu le malo ali prav nic ne pozna. Napravilo se je vec poskusov in se do-gnalo, da Skoduje alkohol najbolj mladini. Saj je to tudi umljivo. Mladenifievo telo in duSa Se nista tako utrjena, da se ne bi dala bolj vplivati nase kakor pri odrastlem cloveku. Z alkoholom se krajSajo duSevne in telesne zmoznosti. Custvena stran pa porabi pijanost kot priliko, da se zdivja. Pijan clovek misli, da so narasle njegove telesne in duSevne zmoznosti, v resnici pa so zmanjSane. Ti u6inki so pri zmernem pitju le nejasni, javljajo se pa pijancu tako jasno, da jih ni mogoce izpregledati. Zauziti alkohol se izlo5i zopet kmalu iz CloveSkega telesa in ko je ponehal njegov vpliv, postane delovanje mozganov zopet popolnoma pravilno. Ako pa pijeS prepogosto, zlasti ce se 6eSce upijaniS, se morel resno poSkodovati in sicer za trajno. Kaj pa je pijanost? Zacasno zastrupljenje. Vsled opeto-vanega alkoholnega zastrupljenja se pokvari mnogo mozganskili stanic in zivcnih vlakenc. Ni 6uda torej, da pojema na§a duSevna zmoz-nost in naSe telesno zdravje. Pijanost je pravzaprav neka vrsta blaznosti. (Koncc sledi.) — 2 — Gospodarstvo. ¦ m :..........................................................t Nekatera vazna opravila v vinogradu. Z rezjo hocemo sicer vplivati na obliko in primerno rodovitnost trsa, ali reznja sama nas ne dovede do zafieljenega cilja. Uspeh reznje moremo Se pospeSevati z oplevanjem ali izlomom nepotrebnih mladik, z obtrgava-njem zalistnikov ali stranskih poganjkov in s prikrajSevanjern mladik, ki so sicer rodue, a nepotrebne za bodoco rez. Na pomlad poze-ne trs mnogo nepotrebnih mladik; so to po-ganjki iz starega lesa, ki niso rodni in ki jih vecinoma ne rabimo za drugoletno rez. Ti delajo le senco in jemljejo mo6 rodnim in za rez potrebnim mladikam. Pa tudi iz ce-pov in reznikov pozenejo mladike, ki ostane-jo jalove in ki so za prihodnjo rez dostikrat odvefi. Vse te nepotrebne mladike je treba torej pravocasno iztrebiti, da prihranimo mo-Si, ki bi jih sicer po nepotrebnem porabile. Cim preje to opravimo, tern boljSe je, ker gre delo rano izvr&eno, radi lazjega pregleda lepSe izpod rok in ker pride preostala moc kmalu v korist ostalim potrebnim mladikam. S priftetkom druge polovice majnika, ko ne preti vec mraz in ko se je pokazal ze ves zarod, je v nasih krajih 6as za to delo. Ob enem se veze. Ako so uporabljane delavne moci razlicno sposobne, se naj uporabljajo pri oplevanju le izurjeni rezadi, ostali pa naj vezejo. Pa tudi na Sparonih ali locnjih najdemo dostikrat mladike, ki nimajo grozdja; teh poganjkov sicer ne izlomimo cisto, pac pa jih istocasno prikrajSamo na 2 do 3 liste, ki pomagajo hraniti trs in grozdje, ker imajo dovolj svetlobe. Z oplevanjem preprecimo goSCavo v vinogradu, zrak, svetloba in top-lota, ti za razvoj traja in grozdja neobhod-no potrebni cinitelji, imajo vsled tega boljSi dostop in trsje postane bolj odpomo proti raznim glivicnim boleznim. Iz navedenega se da torej sklepati, da lahko izvrSuje oplevanje brez Skode le izur-jen rezac. Z oplevanjem pa Se nismo dosegli vse, marvefc je treba po koncaneni cvetju prikrajSati nekatere ostale mladike in zalistnike, da se ne le ojacijo za prihodnjo rez name-njene mladike, oziroma ocesa, ampak da tudi jagodje bolj debeli in lepse zori. Po oplevanju ostale mladike poganjajo ze pred in med cvetjera zalistnike in ce pu-etimo te neovirano rasti, gre to le na ra6un onih oces, ki imajo dati prihodnje leto mlad-je in grozdje. Rodovitnost trsja je tarn, kjer se to deloredno opravljavecja.Razven tegasen-cijo zalistniki trs, kar nikakor ni v prilog razvoju grozdja. Iz teh razlogov je torej zalistnike ovirati v rasti. Nikakor pa jih ne smemo prerano prikrajSavati ali pa popolno-ma odstraniti, posebno ne pri trsih, ki so bujne zrasti. Prerano bi bilo jih prikrajSati, predno trs odcvete, in sicer zato, ker bi v tern slufiaju mocno pognali novi zalistniki, ki ki bi jemali pri zalistnikih stojeCim ocesom hrano in ta o6esa hocemo ravno s prikrajSe-vanjem zalistnikov krepiti. Ako bi pa zalist. nike popolnoma iztrebili, bi dobila omenje-na ocesa prevec hrane in bi zacela poganja-ti Se v istem letu ; to bi pa bilo zopet le na Skodo rodovitnosti v prihodnjem letu. Zalistnike je torej prikrajSavati Se le po-zneje, ko se ni bati, da bi poganjali na novo t. j. n. pr. nekaj casa po cvetju in sicer tako, da pustimo 1 do 2 zalistnikova Hsta. Na ta nacin preprecimo pogajanje novih zalistnikov, ter pri zalistnikih stojecih oces in dosezemo celo, da dobivajo ta ocesa hrano od ze precej razvitih listov, katere smo pri prikrajSanju pustili. Ce pa ti prikraj&ani deli vendarle pozeno nove zalistnike, je te seve-da obtrgati. Pripomniti je, da pri redno h kolju po-vezanih mladikah zalistniki ne poganjajo tako mocno, nego pri mladikah, ki dalj casa navzdolj vise; tudi poganjajo zalistniki pri enih vrstah bolj, pri drugih manj. S pravocasnioi prikrajSevan]em zalistnikov krepimo trs, posebno tiste dele, ki pri-dejo za prihodnjo rez v poStev, ker dobe se-daj ti vso hrano in pospeSimo debeJenje in zorenje sadu, kajti po tern delu ucinkujejo zrak, svetloba in toplota temeljiteje. Poleg prikrajSanja zalistnikov se ima tudi vrSiti prikrajSanje onih mladik, ki so pri pletvi ostale le radi grozdja in ne radi prihodnje rezi. Tako je n. pr. vecinonia vse mladike na locnjih (Sparonih) pa tudi nekatera na reznikih prikrajSati na ta nacin, da ostane nad zgornjim grozdom pri mladiki Se vsaj po 4 do 6 listov. Pustiti manj listov se mora odlocno odsvetovati, ker bi v tern slu-6aju grozdje trpelo na pomanjkanju listov se tvarjajoce hrane, bi torej slabo zorelo in ostalo drobno ter kislo. Iz istih vzrokov ne reze zelenih cepicev brez Skode oni, ki jih odreze ravno nad grozdjem. Ce pozenejo pozneje prikrajSane mladike na vrhu zopet nove mla-dicice, je te odSciniti nad drugim listom. (K<'nec sledi.) * * * ZviSajte zavarovalnino proti poiaru. Polet-ni cas se prav pogostoma pojavljajo pozari, bodisi vsled suBe ali pa strele. Ljudje pri nas imajo zavarovana svoja poslopja vecino. ma Se po starih cenah, kljub temu, da je se-daj denar veliko manj vreden. Tako se do-gaja veckrat, da imajo posestmki zavarova-no samo za kakSnih 10.000 K, v resnici pa bi imeli v slucaju nosrefie vec ko 100.000 K Skode. Potem zahtevajo od Jugoslavije, naj jim pomaga. Jugoslavia je drzava, a ne za-varovalna druzba. Zato naj skrbi vsak kmet in poaestnik sam, da pravocasno zviSa zavarovalnino na sedanje cene. Drugace mora slediti vsaki taki nesreci zanesljiv gospodar-ski polom. ZviSati zavarovalnino je dandanes lahka stvar, pristojbine so malenkostne, za-stopniki zavarovalnih druStev vam pojdejo na roko. Pojdite in storite, dokler je Se Cas, po toci ne pomaga ve6 zvoniti ! Licencevanje plemenskih bikov in bikcev od G mescev se vrSi dne 27. t. m. na sej-miScu v Ptuju. Za preiuije so doloSeni viso-ki zneski v petih vrstah. Bikorejci dobijo razen premij tudi potne stroSke vrnjene. Virurstvo na§e driave. Ptujska vinograd-ska zadruga dovoli si v interesu svojih 6la-nov in vseh vinogradnikov okraja Ptuj, predloziti sledece pojasnilo glede vinograd-niStva. NaSa drzava sestoji ponajvefc iz dezel, ki se pecajo z vinogradniStvom, in sicer vsled tega, ker tla za druge kulture niso primerna. Vsled tega, ker se v naSih krajih vec vina pridela, kakor se ga porabi, ostane v srednjih vinskih letinah 70% vina za izvoz, ker kon-sum v tuzemstvu pridelane mao2ine vina nikdar porabiti ne more. Vsled pomnozene produkcije piva, vsled tezko6 izvoza in tedne trajajofie prepovedi tocenja alkohola ter vsled popolne prepovedi izvoza, je konzum ze na tisoce hektolitrov zaostal in je ze opazati, da ni zanimanja za kupcijo. NaSi dosedanji odjemalci, osobito iz okraja Ptuj, Maribor, Ljutomer in Ormoz bili so vedno NemSko-avstrijci, ki so bili na naSa pove5ini kisla vina vajeni, Vsled oteSkocenega izvoza in raznih Sikan, previsoke carine na vino in celo na sode itd., obrnil se je velik del od-jemalev v Italijo in Ogrsko, ker stavijo Ogri in Italjani mehka in mocna vina na trg in poskuSajo z vsemi sredstvi trgovino na se obrniti. Ker je vino predmet, ki se uziva, in se okus lahko predrugaci, bi bilo mozno, da se konzumenti privadijo na mehka in mocna vina, zato smo v nevarnosti, da izgubimo svoje stare odjemalce, kar mora velik padec cen povrociti, posebno Se z ozirom na to, ker obeta letoSnja vinska letina izvanredno dobra biti. Ako se pomisli, da je obdelova-nje Vinogradov jako otezkoceno vsled rastocih stroSkov drugih predmetov, visokih delavskih plac in da si je kotnaj mogo&e nabaviti material za unicenje Skodljivcev itd., brez ozira na to, da se mora vinograd celo leto primer-no obdelovati, nadalje je Se nevarnosti iz-postavljen, da pozebe ali ga toca unici, kakor tudi trtne bolezni peronospera in oidium, nadalje, da je tik pred trgatvijo lahko vse uniceno, tedaj vinogradnika ni zavidati v teh razmerah, ako ga padec cen tako katastro-falno zadene in se na tak nacin tisoci dav-koplacevalcev in prav toliko drufcinskih eksi-stenc na beraSko palico spravijo, in naSe vinogradniStvo, ki donaSa visoke davke, popolnoma uni6i. V naSi drzavi je vino najvefiji izvozni predmet ki je zmozen v dezelo naj-ve6 denarja spraviti in s tern valuto dvigniti. Vsled tega je v interesu drzave izvoz vina pospeSevati in omogociti, dokler so cene v inozemstvu Se visoke, ker v slucaju padca cen bi morali za isti denar dvakrat toliko tja dati, kar bi bilo v gospodarskem oziru velika Skoda drzavi. Vsled tega je nujno po-trebno omogociti izvoz vina, ki preostaja na-Semu kozumu, predno nam konkurenca odjemalce odvrne in vinogradnike unici. f............•.................................••......•••¦1 : DopiSl. ¦ « Konec pouka v letoSnjem iolskem letu. Po- verjeniStvo za uk in bogofiastje je odredilo, da naj se na srednjih Solah in uciteljiScih, ter na onih ljudskih Solah, ki so v krajih kake srednje Sole, vrSi pouk v polnem ob-segu do 26. junija; dne 28. junija naj praz-nuje vsa mladina Vidov dan, ter s tern za-kljuci pouk. IzpriCevala se poSljejo starSem priporoeena po poSti. Sprejemni in zrelostni izpit se vrSe v normalnem roku. Mladi veriiniki. Na ta clanek v Ptujskem listu Stev. 19 smo dobili iz vrst trgovskih naoieSconcev dopis, v kterem odgovarjajo na vpraSanje, ali je nedeljski pocitek v trgovi-nah za to, da pomocniki lahko verizijo po kmetih, tako : „Gotovo ne ! Tudi mi (= tr-govski pomocniki) obsojamo to pofietje. Vsak poSteno misleci trgovski pomocnik ne verizi in tudi ne bode verizil, ker mu ni treba, da bi se moral pecati s tem kosma-tim poslom. Prvic je dostojno placan, drugifi nima casa in mu ne pride v misel ta uma-zana barantija in tretjic se ta postranska kupSija ne strinja s tvrdko, pri kteri je usluz-benec nastavljen. Povdarjamo pa, da se na-haja neka vrsta ljudi, to so temni elementi in med njimi so tudi nekteri trgovski pomocniki, ki so priSli iz vojne domov in Se do danes niso dobili stalne sluzbe." Tako dopis. Dostavljamo, da je bil pisec prvega 6lanka iz vrste konsumentov, ter ni poznal onih mladih ljudi; govorili pa so nemSki. Veseli nas, da nocejo nasi poSteni trgovski usluzbenci imeti nikake zveze z verizniStvom. Ker pa priznavajo take temne elemente in jih tudi poznajo, naj sami pomagajo oblasti, da jim more ustaviti njihovo ne6edno delo-vanje. Tako bodo koristili obci blaginji pa tudi varovali ugled svojega stanu. DijaSka kuhinja v Ptuju. Na gostiji vrlo narodne dvojice Lah—SoStaric na Vitanu se je nabralo za naSo kuhinjo 169 K 10 v. Iskrena hvala ! Mestna glasbena Sola v Ptuju priredi v torek, dne 1. junija 1920 v dvorani „DruSt-vene hiSe" I. Veliki koncert s sodelovanjem pomnozene mestne godbe in otroSkega zbora glasbene Sole pod vodstvom ravnatelja gosp. V. Engerer-ja. Pri koncertu sodelujejo iz po-sebne prijaznosti: Ptujsko pevsko druStvo, clana glasb. Sole v Mariboru gdc. Deylova in gosp. prof. Slais, gdc. Bejolova ter drugi Soli naklonjeni glasbeniki z bogatim sporedom. V nedeljo, 13. junija priredi glasbena Sola velik „pomladanski izlet" gojencev k BraciCu, s petjem in godbo. Darila za pogoScenje si-romaSnih otrok in za srecolov se hvalezno sprejmejo. Oddaja v glasbeni Soli. G. Segula Ivan, 4el. mizar je javil ured-niStvu, da se je udelezil stavke v najboljSem prepricanju, da gre samo za mezdno vpraSanje nikakor pa ne za kako proti-drzavno gibanje. Izjavlja, da je zvest jugo-slovanski drzavljan in obsoja kumonisticno gibanje. „Novi pravdi'' (dopisniku iz Ptuja.) Iz VaSih vrst go von maScevalncst, tipicna lastnost uzaljene zenske. Ustvarja sovraznike, jih vzpodbuja v boju in organizaciji. Vi spravljate v resnici „alovenatvo Ptuja" z nova v nevar-nost. JDS je mogocna, vso drzavo vse sloje naroda in vsa vereizpovedovanja obaegajoca gtranka modernih nacel, katere prvo je na-rodnoat. NSS je nastala iz'nje radi pocasnega poslovanja naSega finanSnega miniaterstva, draginje in prevelike blagohotnosti voditeljev JDS v Ljubljani. Upati je po naravnih zako-nih v dogledni dobi zopetne spojitve naprednih drzavotvornih elementov. To ustvari naraven razvoj v vseh ozirih zboljSanih prilik. Kaze nam to politicna zgodovina. Ne tirajte torej plitve demagogije, ki mora biti prozoma vaa-kemu treznemu cloveku. VaSo oaebne napade tudi to pot z vso bladnokrvnostjo ignoriramo. Ako imate za to veselje in dovolj nadaljne hudobije, jih blagovolite nadaljevati. Poiar v KrCevini. Dne 3. maja popoldan je izbruhnil v gospodarakem poelopju Vin-cenca Rozmarina v Krcevini ogenj. Zgorelo je omenjeno poalopje, stanovanjska hiSa, mnogo obleke, pohiStva in razne gospodar-ske potrebacine. Skoda znaSa priblizno 10.000 K. Zavarovano pa je bilo za 2400 kron. Vzrok pozara Se ni znan. Obcina Dolena in g. iupnik Marini5 nam porocata, da je bil g. Wankmuller pri Sv. Duhu v Halozah zelo veaten in marljiv ufiitelj, ki ae pa nikakor ni pefcal z nemakutarijo, valed Cesar ga imajo obcani v dobrem apominu. Politicne vesti. Sporazum z Italijo. Pogajanja med naso in itaiijanako vlado, ki ao se imela vrSiti prejSnji teden, niao dovela do nikakega uapeha. Zakaj italijanaka vladaje nepricakovano od-stopila in cakati je treba, da ae seatavi nova vlada, fceprav zopet z ve6 ali manj iatimi ministri. Ali nasa nova koalicijsKa vlada se bo vedela Se z vecjo silo potezati za naSe pravice v jadranskem vprasanju. Drustvene vesti. Ustanovitev podruznice „Slov. plan. druStva" V Rogatcu. Dne 25. marca 1920 se je ustano-vila podruznica „Slovenakega planinskega druatva" v Rogatcu o priliki obfcnega zbora rogaSke „Citalnice." Priatopilo je lepo Stevilo ljubiteljev narave iz Rogatca in Rogaske Sla-tine kot clani; obenem se je izvolil odbor podruznice z g. nadzornikom Rudolfom Fa-sanom kot predaednikom. Podruznica ima namen, v teh razburljivih casih, ko vae drvi za mamonom, vzbujati zanimanje za kraaoto narave, za lepoto naSih planin in gor in a tern ublazevati custva in plemenititi area vseh postenih ljudi ; vsakdo, ki ima smiael za kraaoto narave ter za njeno lepo harmonije, ne more imeti pokvarjenega area; duaa ae mu dvigne, duh se razbistri in skrbi za vsakdanjs zivljenje zbeze ob opazovanju in uzivanju narave. Podruznica pozivlje vse plemenite mislece ljudi h kar najobilnejSemu pristopu; vaak naimanjSi priapevek bo pomagal plemenitemu namenu podruznice. Obenem ae podruznica najsrcneje zahvaljuje si. obcini Rogatec in si. rogaSki Okrajni hranilnici za velikoduSne darove po 200 K. Zelimo, da bi bilo mnogo poanemalcev. — Planinaki pozdrav! Na gore, na gore, na strme vrhe ! Tja klice in mice in vabi arce. Gasilska 2upa ptujska priredi na binkoSt- ni pondeljek dne 24. maja 1920 v gostilni Orahar v Hajdini veselico s tombolo, srefio- lovom i. t. d. Prijatelji gasilatva se uljudno I vabite. Vabilo. Redni obeni zbor „druStva za I otrosko varstvo in mladinako skrb v kmeckih I obcinah aodnega okraja Ptuj", ter „Kinder-I schutz- und Fiiraorgeverein fur den politi-1 schen Bezirk Pettau" se vrSi dne 30. maja I 1920 predpoldne ob 10. uri v deSki ljudaki I Soli (Rajccva ulica.) V alucaju nesklepcnoati zbora se razpiSe drugi druStveni zbor na 13. junija 1920 predpoldne ob 10. uri isto- tarn, ki je aklepcen neglede na Stevilo na-vzocih. Odbor. MajniSki raj. Dne 13. in 16. majnika nam je vodatvo dekliake meScanske Sole rea pri-caralo v mestno gledalisce nekak majniSki raj. Nastopil je naS najmlajSi zenski naraScaj, ki ae je pokazal v vaej avoji ljubkosti in 6a-robnoati. Kako zanoano in precizno ao izvajale bolj odraatle doklice raj z loki, proalavljajoc v peami naso kraano domovino. Kako srekani so bili v alegoricni aliki razni metuljcki, 6e-belica in rosa. Resno mirno pa ao zavrSili predatavo z majniSko poboznostjo pred Mari-jino predatavo. GledaliSce je bilo obakrat polno. Clovek bi izprva mialil, da nam deklice ne morejo nuditi posebnega uzitka. Ali kore-nito bi se motil. Kar je tu vldel in sliSal, mu je moralo seci do srea. Vemo pa, koliko truda je stalo, predno se je mnozica deklic tako dalec navadiia. Hvalezni moramo biti vodatvu naSe dekliSke meScanske Sole za ta pozrtvovalni trud. Vidimo, da je v pravih rokah, da delujejo na zavodu moci, ki se ne omeje na Solsko stvar, nego se zrtvujejo vse v procvit izrocene jim mladine, moci, ki ume-vajo kulturno misijo vzgojnega dela. Veseli so lahko starSi, da izroSajo svojo deco taki Soli, ponosni pa smo lahko vsi, da imamo tu tako odlicne Solske moci. Knjizevnost VisokoSolski mladini! Pod tern naslovom je pravkar izSla v zalozbi Tiakovne zadruge v Ljubljani knjizica, ki prinaSa nastopno pre-davanje Ijubljanskega vseuciliSkega prof. dr. K. Oavalda, naSega ozjega rojaka iz SrediSca. V njej pripoveduje predavatelj, cesa treba naSim viaokoSolcem, da vznikne iz njihovih vrat cimpreje nova kulturna garda, naSa bo-doca inteligenca. Knjizica, 16 stran velika, velja 2 K 60 v in ae naro6a pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. II. del, 1. snopi6. Napiaal Anton Melik. Med drugimi nujnimi potrebami naSe Jugoslavije je bila tudi ta, da apoznamo avojo pretek-loat. Za prvo potrebo je izdal pred letom dni prof Pirc „Kratko zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev." Obsirneje pa je zacel opiaavati naso preteklost Ant. Melik. Podjet-na „Tiakovna zadruga v Ljubljani" je izdala te dni drugega dela prvi snopic, drugi ano-pic pa nam obeta za zacotek junija. Prvi snopic obsega dobo novega veka do prvih pocetkov srbske drzave pred 100 leti. V 11 poglavjih nam pisatelj ne pripoveduje le su-hih dogodkov, nego nam hoce razvoj tudi pojaaniti. Oaredje tvorijo Turki, ki so priSli v tej dobi do svojega vrhunca (1. 1683.), pa zaceli tudi propadati. ObCutili so njihovo go-8podatvo najprej Srbi, potem Hrvati; cutili pa smo jih tudi mi Slovenci. TurSko vpra-Sanje je uravnavalo na§ razvoj in ga napo-aled uravnalo, ko se je nekdanja stoletna so-vraznica Turkov, habsburSka drzava, Se za zadnje zdruzila s svojimi zakletimi sovrazni-ki, da unici v prid germanatvu svojo narav-no oporo in moc, Jugoslovane. Kdor se ho6e natan6neje poueiti o tej velikanaki borbi, naj ne aamo 6ita, nego tudi proucuje to knjigo, ki 8e dobivlje za 21 K pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Neiigosani bankovci. Financno miniatratvo je odredilo, da se morajo vrniti lastnikom vsi nezigosani bankovci, da jih lahko porabijo izvun meja naSe drzave. Ljudsko Stetje v naii driavi je odredila naSa vlada na dan 31. decembra 1920 po vsej kraljevini. Obenem se bo izvrSil popis vse domace zivine, his in poslopij, v katerih stanujejo ljudje. Ljudako Stetje bo v rokah obcinakih oblasti. Popisovalne pole bodo raz-deljene med u6iteljstvo, duhovScino in druge pismene ljudi, ki so obvezani iste sprejeti in izvesti popis po naro6ilih oblaati. Za trud ae bo odmerila odSkodnina, vendar le onim, ki bodo opravljali ta posel izven svojega red-nega bivaliSca, v domafiem kraju ne dobe odSkodnine oziroma dnevnine. Nov denar — iz porcelana bodo izdelovale drzavne tvornice po narocilu nemSkega financ-nega miniatra. Ta je dal izdelati, kakor po-roca „Frankfurter Zeitung" iz Drazdan, vzorce porcelanastega denarja po 2 in 5 mark. 2enin z 27 otroki. V meatecu Eryptal Springs v drzavi Miasouri v Ameriki ae je odloCil stopiti v tretjic v zakon nek vdovec, ki ima iz prvegazakona 16 otrok, v drugem zakonu mu je zena prinesla za do to 5 otrok ter ga oblagodarila Se s 6 otroki. Moz se je odlocil vzeti kot tretjo zeno v zakon neko vdovo, ki ima Se 11 otrok. Obitelj Steje torej 38 sinov in hcera, ki so pa deloma ze tudi ozenjeni oziroma omozene. Vsa „ozja zlahta" tedaj Se niti 60-letnega zenina Steje precej glav cez atotino. Res amerikanski rekord. Avstrija kupuje srebrni in zlati denar. Av-strijska financna uprava razglaSa, da placu-je eno srebrno krono z 20 papirnatimi, dve-kronske a 40 K, petkronake s 107 K, goldi-narake a 55 K, dvegoldinarake s 110 K, zlate po 10 K a 360 K, zlate po 20 K s 720 K in zlate po 100 K s 3600 K. Cene mieku na CeSkem so uradno dolo-Sene na 1 K 60 v za liter, a zato pa je tudi vae oatalo blago toliko ceneje. Hleb bele-ga kruha ae ne sme prodajati drazje kot po 2 K, kos belega kruha v gostilni ne drazje kot po 10 v. Policijska ura za gostilne je dologena v Sloveniji do 21. (9.) ure, le v Ljubljani, Ma-riboru in Ptuju smejo biti odprte gostilne do 23. (11.) ure, kavarne pa do polnoci. Vse po starih cenah, Trgovci in obrtniki y Hebinah (Hrvatako) in kmetje v okolici ao se domenili, da si bodo medsebojno proda-jali blago in zivila po predvojnih cenah. Ne straSite otrok ! Prirojena bojazljivost otrok ae vedkrat rabi, da bi se jih privedlo k poboljSanju. Otroci se straSijo z raznimi straSili, zapirajo se mnogokrat tudi v temne proatore, zato da bi ae tarn bali in da bi jim bil preatani strah v kazen. S tern se otroku Skodi na zdravju, otrok 8e priuci bati teme, katere se v zivljenju nikdar ogniti ne more. Nameato, da bi ae otrok polagoma privajal na to, kar mu je neobhodno potrebno, 8e mu strah do teme Se povecuje. Zelo koriatno je otroko spodbujati k pogumnoati in 8r6nosti in k temu apada tudi to, da ae ne boji teme. Neki Anglez nam pripoveduje iz svojega ziv-ljenja zalosten primer o nasledkih take ne-spametne kazni. Poznal sem otroka, iepega, zdravega, razumnega, kateremu ae je v tret-jem letu popolnoma zbedlo, ker ga je dekla zaprla v temno sobo, ko ga jokajocega ni mogla hitro potolaziti. Cez pet minut gre ne-razumna dekla k otroku v sobo, najde ga skljucenega v kotu. Vzame ga v roke, ali otrok je bil od tega casa popolnoma zmeden, njegove veaelosti in razuma ni bilo vec na-zaj. Ko so ae starSi cez dva dni vrnili s potovanja, se jim je reklo, da je bil otrok eel 5as bolan. Po desetih letih je lezala slu-zabnica na smrtni postelji, prosila je mater nearecnega otroka k sebi, priznala je svoj greh in prosila odpuScenja. Te2a Otrok. Povprecna teza novorojenC-kov znaSa 3200 do 3500 g. V prvih Stirih dneh po porodu otrok shujSa za povprecno 222 g. Osmi dan pa je ze zopet teza ista kot na dan rojstva. En mesec atari otroci tehtajo povprecno 4000 g, dva meseca stari 4700 g, tri mesece 5350, Stiri mesece 5950, pet mesecev 6500 g. Ko je otrok pol leta star, tehta povprefino 7000 g. S sedmimi meseci tehta otrok 7450 g, z osmimi meseci 7840, z devetimi meseci 8200 g, z desetimi meseci 8500, z enajstimi meaeci 8750, z enim letom tehta otrok 9000 g, z dvema letoma pa povrecno 11000 g ali 11 kg. — 4 ¦— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V bilancni seji, ki se je vrSila dne 14. niaja, je odobril upravni svet bilanco za leto 1919. Vfitev&i prenos dobicka iz leta 1918 v znesku 116.254 K 85 vin., znaSa cisti dobicek za leto 1919. 3,059.687 K 86 v. 20. rednemu obftnemu zboru banke, ki se bo vrsil dne 8. jubja t. 1., se bo predlagalo poleg raznih dotacij za re-zervne fonde itd., izplacati za 1919. ieto Oodatotno dividendo, 36 kron na delnico. Stanje vlog je zopet znatno doraslo in znaSa priblizno 150 rxiilijonov kron, ostali upniki pa 188,000.000 K. Z ozirom na dnevno vecji promet in zaradi primernega ojacenja lastnih. sredstev, se bo predlozilo obcnemu zboru zvisanje delniske glavnice od 30 na 50 mili-jonov kron ter pozneje na 100 milijonov kron. Listnica urednistva. ¦ ¦ ......................................................: Vurberk. Ostalo pride pravocasno. NajboljSi uspeh im*J° ?fas/ MJr„llwl,^„.......„, * v ,,Ptujskem listu", ker je ze/o razSirjen in ga vsakdo rad cita. as mm, 1 33 m& m &