GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev y Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
ImwJ every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelaea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea
No. 301. — Stev. 301.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 26, 1935.—ČETRTEK, 26. DECEMBRA, 1935
Volume XLIII. — Letnik XLI
ANGL. BRODOVJE OSTANE V SREDOZEMSKEM MORJU
Abesinci in Italijani poročajo o velikih zmagah

R00SEVELT0V0 HAUPTMANN BOŽIČNO I JE IZGUBIL
VOŠČILO
Prižgal je luči na božičnem drevesu. — V čast si šteje voščiti vesel Božič ameriškemu narodu.
VSE UPANJE
Lindberghov odhod i z dežele ga je potrl. — Vdal se je v svojo usodo "do konca".
WASHINGTON, D. C., :2o. decembra. — Štejem si v veliko ;:ast, <la ta večer voščim a-meiiškemu narodu vsepovso<l vesel Božič.
S to poslanico do svojih a-meriških rojakov je predsednik zvečer pritisnil na gumb in prižgal luči na lx)žičnein dreve. su v Lafayette parku nasproti Bele hiše v \Va>liingtonu.
V kratkem govoru po radio je predsednik rekel, da je pravi pomen Božiča ljubezen in mir za vse človeštvo. Njegov govor je poslušalo več tisoč ljudi, ki so se navzlic hudemu mrazu zbrali v parku, da ga vi. dijo, kako je razsvetlil božično drevo.
Predno je prišel predsednik v Lafayette park, je bil s svojo soprogo z<do zaposlen v Be-i !i hiši, kjer sta številnim uslužbencem in svoji družini priredila božično zabavo.
Malo pred poblnem sta predsednik in njegova soproga sprejela 170 uradnikov v pred. sednikovi pisarni ter vsakemu izročila kovinsko šatuljo za u-žigalice s predsednikovim pečatom.
Popoldne sta priredila z a bavo za svoje uslužbence in njihove otroke, med katere je predsednikova soproga razdelila razne igrače.
Po večerji se je zbrala predsednikova družina, kateri je predsednik prebral Dickenso-vo "Božično povest".
Pri vseh teh opravilih so bili navzoči predsednikova mati in njegovi trije sinovi James, Franklin in John.
Božični dan jo bil predsednik s svojo družino pri cerkvenih opravilih, popoldne pa sta pri božičnem drevesu razdelila med svojo družino darila.
HITLERJEV BOŽIČNI VEČER
MONAKOVO, Nemčija, 25. decembra. — Kancler Hitler je obhajal božični večer v nekem monakovskem hotelu s 1*200 ve. terani napadalnih čet. Proti tvoji navadi j« Hitler s svojimi tovariši pil pivo.
KONEC PREMOGARSKE STAVKE
4
VARŠAVA, Poljska, 25. dec. «-— V rudniiku v Katovitku je prenehalo z gladovno stavko 220 premoga rje v, ki so ostali pod zemljo en teden in niso ničesar jedli. Ko so jim lastniki rovov obljubili boljše plače in boljše delavske ra-zmere, so se vrnili na površje.
TRENTON, N . J., 25. dec. — Bruno Richard Hauptmann je izgubil vsako upanje za svoje življenje. Ko je izvedel, da je Charles A. Lindbergh odpotoval iz Združenih držav, je bila njegova samozavest u-ničena. Obupal je m se vdal usodi t4do konca".
Hauptmannova žena Ana je svojemu možu prinesla kot božično darilo sliko njunega sina Manfreda in mu je ob tej priložnosti povedala, da je Lindbergh odpotoval iz dežele.
"Česa po se boji?" je vzkliknil Hauptmann. "Nekaj nespametnih pisem? Kaj je vendar ž njim?"
Nato pa je, izgubi vsi vsako upanje, da bi mogel rešiti svoje življenje, jozuo rekel:
"Ali ni mogel — ni mogel počakati do konca?"
Tudi pismo, katero je za Božič napisal Hauptm a n n, razodeva njegov obup. V pismu, čegar besedilo ni bilo objavljeno, klice na pomoč in roti Boga, da ga reši krivice, ki mu je bila storjena. V istem pismu se Hauptmann spominja dni, ko je živel še v Bronxu s svojo ženo in sinom Manfre-dom. Iz pisma je raizvidno, da je Hauptmann prepričan, da je izgubljen.
Lindbergh je s svojo ženo in triletnim sinom Jonom v nedeljo odpotoval s tovornim parnikom "American Importer" v Anglijo. Od tam bo šel v Cap Ferrat na francoski Rivieri, kjer je najel vilo za tri leta.
Lindbergh je odpotoval iz Amerike, da se umakne raz-burljivosti, ki je nastala vsled zahteve governerja Hoffmana, da se odvedba Lindberghovega otroka popolnoma pojasni. Od tega Časa je Lindbergh dan za dnom prejemal grozilna pisma.
RUSIJA SVARI JAPONSKO IN NEMČIJO
Sovjeti so v štirih letih petkrat povečali število submarinov in rušilcev. Admiral pacifiš k e g a brodovja deležen velikih časti.
DARILA PRIHAJAJO
V BELO HIŠO
WASHINGTON, D. C., 25. decembra. — V Belo hišo dan za dnem prihajajo božična darila iz vseli krajev dežele.
Darila pošiljajo predsedni. /tovi družini poznani in nepoznani ljudje. Predmeti so večinoma domačega izdelka; — mnogo daril pa je tudi zelo dragocenih. Talka darila predsednik in njegova soproga navadno vrneta pošiljateljem.
Med darili je tudi mnogo jestvin, tako srne, divji purani, fazani, divje gosi itd.
MOSKVA, Rusija, 25. dec. — Sovjetska Rusija, gledajoč obenem na Baltik in Pacifik, je samozavestno povedala .Japonski in Nemčiji, da je petkrat po_ množila svoje submarine in ru-šilce v zadnjih štirih letih.
Naznanilo v vladnem listu "Izveštja" pravi, da je bila obrežna straža od leta 1931 enajstkrat j »omnožena.
"Sovjetska Rusija," pravijo "Izvestja", "je vedno nosite-Ijica zastave miru, toda vpadu bo odgovorila s povečano oboroženo silo.
"Sovražnik, ki se drzne napasti sovjetsko unijo z Baltika ali Pacifika, bo občutil silo naših submarinov in brodovja na površini. Takoj bo mogel vsakdo izprevideti, da Roždestven. ski ni več poveljnik." (Admiral Rož< lest venski je vodil voj_ r.o brodovje iz Baltika v Azijo in Jai>onci so ga pri Čuzimi potopili.)
Značilno je, da je prišlo to naznanilo po konferenci z mongolskim ministrskim predsednikom in vojnim ministrom, ki sta bila deset dni v Moskvi in sporočila sovjetski vladi, da nameravajo Mančukuanci in Japonci vpasti v Zunanjo Mongolijo.
Po konferenci s sovjetskimi uradniki je mongolska vlada zavzela odločno stališče ter je od mančukuanske vlade zahtevala opravičbo za obmejni spopad prejšnjega tedna, v katerem je bilo ubitih pet mongolskih vojakov.
Izvestja ne navajajo natančnega števila ruskih bojnih ladij, temveč samo povdarjajo veliko moč baltiškega in pacifiškega brodovja.
Glasilo komunistične stranke "Pravda" ob istem času pravi, da je bilo rusko podmorsko brodovje od leta 1931 povečano za 435 odstotkov, ru-šilci pa za 370 odstotkov.
Med častnike in moštvo ruske vojne mornarice je bilo razdeljenih 183 kolajn Ljeni-novega reda in rdeče zvezde.
Diktator Josip Stalin, predsednik ljudskUi komisar j e v Vjačeslav M. Molotov, vojni komisar* K lenient i E. Voroši-lov in komisar za težko industrijo G. K. Ordjonikidze so sprejeli poveljnika pacifiškega brodovja admirala Mihaela Vladimiroviča Viktorova.
Rusko brodovje je bilo največ zgrajeno v Sibiriji od leta 1932, ko je bila napetost med Rusijo in Japonsko največja. Submarini pa so bili zgrajeni
ŽELEZNIŠKA
NESREČA V __NEMČIJI
Brzovlak je treščil v o-sebni vlak. — 20 oseb je bilo ubitih, 80 pa ranjenih. — Potniki so se peljali na počitnice.
GROSS HERINGEN, Nem čija, 25. decembra. — Ko je brzovlak zavozil v osebni vlak, je bilo ubitih 20 oseb in 80 ranjenih, med njimi 30 zelo nevarno.
Nesreča se je pripetila, ko je velika množica na potu na božične počitnice ravno zasedla osebni vlak, ki se je pričel proti svarilni luči pomikati s postaje. Isti čas je z najveojo naglico pridrvil brzovlak iz Berlina v Frankobrod ob Meni in je treščil v osebni vlak. Nikdo na brzovlaku ni bil ranjen.
Največ "božičnih potnikov" je bilo ubitih 23. decembra leta 1933, ko je na postaji v Lig. ny v gosti megli zadel Pariz -Strassburg brzovlak v stoječi Pariz . Nancy vlak. Tedaj je bilo ubitih 200 ljudi, nad 400 pa jih je bilo ranjenih. V obeh vlakih so se večinoma vozili dijaki na božične počitnice.
HCI UBILA OČETA
ANADARKO, Okla., 23. dec. Emma Willis, lepa 18 let stara učenka višje šole, je hotela iti na neko božično zabavo v šolo. Njen strogi oče, ki ima bombažno farmo, je ni pustil, četudi bi jo spremljal sosedov sin.
Emma je zjutraj vstala ob pol šestih, pograbila puško in šla v očetovo sobo. Njena mati in sestra zasliši te strel in ko pridete v sobo, je bil Willis mrtev.
"Ustrelila sem ga," je rekla pozneje Enima na policiji," ker nas ni pustil nikamor. Bil je krut proti nam, morale smo delati in vedno biti doma."
Pozneje je rekla v ječi, da bi očeta še enlkrat ustrelila, d a z domačimi ne bi več tako trdo ravnal.
"Odkar se spominjam," je dejala, "je pretepal mater in nas otroke. Vem, kaj se bo z menoj zgodilo, toda to je bil edini način, da sem po dolgih letih vstavila njegovo surovo ravnanje. Sama nisem mogla od doma, da bi druge pustila doma same ž njim."
Poleg Emme ste v družini še dve hčeri in dva sina.
v Ljeningradu in v kosih prepeljani v Vladivostok.
Admiral Viktorov je star 48 let in je bil po boljševiški revoluciji poveljnik baltiškega brodovja, leta 1932 pa je bil i-menovan za poveljnika brodovja na Pacifiku.
KRŠČANSTVO [FRANCIJA SE ŠE NI ODLOČILA, IZGINJA POD KAKO BI ZA SLUČAJ ANGLEŠKO - ^ S0VJET. VLADO LAŠKE VOJNE POMAGALA ANČtlJI
V Moskvi ni božičnega razpoloženja. — Krščanstvo je v Rusiji zapisano smrti. — Pol-nočnic ni bilo.
MOSKVA, Rusija, 25. dec. — Razun med tujci, v Moskvi ni bilo opaziti nikak^gn božičnega razpoloženja.
Božič je bil samo "prost dan" in Rusi so ga obhajali z zabavami v družinskem krogu -
Nekatere cerkve so bile odprte, večina njih pa se drži še .-tarega koledarja, po katerem pride Božič 13 dni pozneje.
Samo zunanje je nekaj božičnega v Moskvi. Snežilo je namreč 24 ur in ulice so pokrite z nad poldrug čevelj debelim snegom. S snegom pokriti stol. pi Kremi ja pa nudijo lepšo božično sliko, kot katerikoli božična dopisnica.
Resnica je, da je krščanstvo v Rusiji zapisano smrti in na njegovo mesto je stopil novejši nauk — komunizma. Celo pod carji je bila pravoslavna vera nekako mehanična, ker so se pri cerkvenih obredih po. služevali starega slovanskega jezika, katerega narod ni razumel. Duhovščina, katero so pa boljševiki smatrali za steber carizma, je vedoma tiščala narod v temi, da je mogla tembolj izkoriščati. Zato so boljševiki, ki so se polastili obla sti, tako ostro nastopili proti njej.
Proti veri se sovjeti sedaj poslužujejo dvojnega orožja: zasmehovanja in vzgoje. Otroke poučujejo po šolah, da je krščanstvo izmišljotina in praznoverje.
Tudi gospodarska stran je v veliki meri pripomogla k padcu pravoslavne cerkve. Prebivalstvo je l)i!o skrajno revno, toda duhovščina je je za vsako cerkveno opravilo — za krste, poroke, pogrebe — zahtevala visoke vsote, ki niso bile v navadi niti v bogatih deželah.
Duhovščina je za vsako stvar zahtevala blagoslov, za katerega je bilo treba plačati. Bre<z blagoslova nobeno delo ne more uspeti, neblagoslov-ljena njiva ne bo rodila. In pri vsem tem blagoslovu je narod živel v revščini in skraj. ni bedi. Današnji rod v Rusiji se vsemu temu smeje, ker ima boljše življenje brez blagoslova. In 40 cerkva v Moskvi božični večer ni več vabilo vernikov k polnočniei.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovja«
BRODOVJE OSTANE
Angleška vlada je odločno zanikala poročila, da bo umaknila iz Sredozemskega morja velik del svojega brodovja. Te vesti so se razširile, ko je bila sklenjena pogodba med Anglijo in Francijo ter je Francija obljubila pomagati Angliji v slučaju vojne z Italijo.
V	Anglijo sta se vrnili le dve bojni ladji v svrho popravila. Kakorhitro bosta popravljeni, ju bodo poslali nazaj.
Iz Pariza poročajo, da francoskemu zunanjemu in mornariškemu ministrstvu ni znano, da namerava Anglija poklicati del svojega brodovja iz Sre-dozemskega morja.
Z ozirom na vojaško sodelovanje med Anglijo in Francijo izjavljajo dobro informirani krogi, da ni Francija dosedaj uveljavila še nobenih tozadevnih odredb.
Ministrski predsednik Laval noče ničesar od rediti, kar bi utegnilo Mussolinija razburiti.
ABESINCI V ERITREJI
Močan oddelek abesinskih vojakov je vdrl v i-talijansko kolonijo Eritrejo ter z naskokom zavzel mesto Adi Quala, ki je oddaljeno le petdeset milj od Asmare.
LASKA ZMAGA
Iz italijanskega glavnega stana poročajo: — Bitka, ki se je završila dne 22. decembra pri Abbi Addi, se je končala s popolno zmago našega vojaštva. Bitke se je udeležilo 5000 Abesincev, ki so imeli na razpolago strojnice in puške belgijskega Izdelka.
Abesinski napad so Italijani zavrnili z artileri-jo in letali. Sovražnik ima sedemsto mrtvih in dva tisoč ranjenih. Na italijanski strani je padlo sedem častnikov ter 150 vojakov. 1 70 jih je bilo ranjenih.
CESARJEVA BOŽIČNA POSLANICA
Abesinski cesar je poslal ameriškemu narodu sledečo božično poslanico:
—	Kot glavar enega najstarejših krščanskih narodov na svetu pozdravljam krščansko Ameriko. Ameriškemu narodu želim ohranitev miru, zadovoljstvo in medsebojno ljubezen.
—	Abesinski narod moli, da bi bile od njega kmalil odvrnjene grozote vojne.
NOV ITALIJANSKI POVELJNIK
Za poveljnika italijanskega brodovja je bil imenovan kraljev sorodnik vojvoda Splitski.
V	vzhodno Afriko je bil zato poslan, ker hoče kraljeva družina dokazati, da odobrava vsa Musso-linijeva podjetja.
ABESINCI DEMENTIRAJO
Abesinska vlada je brzojavno protestirala pri Ligi narodov proti italijanski obdolžbi, da se poslužujejo Abesinci dum-dum krogel. Abesinija nima nobene lastne municijske tovarne ter naroča vso municijo pod najstrožjo kontrolo iz inozemstva.	_jL.ULliii
EDENOVI CILJI
Zaenkrat je glavni cilj novega angleškega vna-njega ministra, pridobiti na svojo stran vse države ob Sredozemskem morju ter jih pregovoriti, da bo* do sklenile z Anglijo zvezo proti Italiji,
Včeraj je bil Eden v avdienci pri angleškem kra liu.

O CAB K A RV DA "
J
==
New York, Thursday, December 26, 1935
THE LAMEST SLOVENE DAILY IN U. 8.
44
Glas Naroda"
k SftkMr, President
Jwnfl and Published bj BLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation>
L. Bene^IX Treat
A	^	corporation and addreMM of above officer«:
• W. lgjfc Street.	Bw»u«h of MmnhmitTi	New York City. N. Y.
e L A 8 NARODA" (Voice of tfce People)
,T*n Day Except Mondayn ted Holidays
•a celo letr rolja m	in
•"••»»•••••m«.,... ftl.oo
8a pol lota ...................$3.00
la Četrt lota .................. mo
• Za New lock u celo leto	$7.00
Za pol leto ...................$3.00
Za inosemstvo sa celo leto............$7.00
Za pol leta ....................$8JO
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" lab^ja t»»M dan Isvsemftl nedelj lo praenlfcor.
Jopldl brea pod piss In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli ?oMlJatl po sMoney Drder. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss asm tudi prejftpjp hlv«HSče nsgnsnl. ds hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", ti« W. IHth Street. New York. N. Telephone: CHelsta S—1874
C
DRUGAČNO ŽIVLJENJE V RUSIJI
i	Sovjetska sooijalistična republika kaže vedno večji napre.
dok. Moskva se popolnoma prenavlja. Nova poslopja takoie-koč rastejo iz tal; nastajajo nove ulice in trgi; po ulicah iii na podulični železnici vozijo najmodernejši vozovi.
Mansitado bi rekel, da postaja Moskva buržoazna, kajti videti je veliko udobnost, ponekod celo razkošje, kar je v nasprotju s špartansko vlado proletarske revolucije.
Naslov "tovariš poveljnik", ki je da sedaj veljal za vse častnike od poročnika pa do generala, po novi odredbi odpa de in vsak bo nazivan po svojem vojaškem činu od poročnika do maršala. Vojaški čin maršal je bil pred kratkim obnovljeu in g a nosi i>et sovjetskih vojaških poveljnikov.
Ravno tako odpade do sedaj splošno rabljena označba "socijalistična domovina" in pride na njeno mesto "rodina".
Nekateri zasebniki imajo celo avtomobile in zelo udobna stanovanja. Kdor se posebno izkaže v svojem delu za državo, ima tudi mnogo večjo plačo.
Po ulicah prirejajo parade manikinov v svilnatih oblekah in nogavicah z godbo na čelu. Godbo pa ima tudi skoro vsaka kolektivna kmetija. Na različnih drsališčih v Moskvi prirejajo vsak noč velike plese, katerih se udeležuje na tisoče ljudi.
Odkar je leta 19.il Josip Stalin izjavil, da bo vsakdo za večje delo dobil tudi večje plačilo, v Rusiji ne velja več komunistično načelo, da so med sobo j vsi enaki.
V Rusiji sedaj izdelujejo mnogo predmetov, ki so namenjeni za udobnost in razkošje, (kakor so avtomobili, pohištvo, obleke itd. V prejšnjih časih je bil v očeh proletarjata vsakdo buržoaz, ako je imel kaj boljšega, kot pa drugi. Sedaj pa si morejo boljši delavci kupiti vse, kar si požele.
Vsak tujec bi iz tega oklepal, da v Rusiji zopet nastajajo različni družabni razredi. Toda boljševiki tega ne priznavajo. Pravijo namreč, da to ni razlika po stanu, temveč po činih. Po njihovem mnenju v družbi morajo biti činovni razredi; morajo biti voditelji, ki zapovedujejo, drugi pa jim morajo slediti. Razlika po razredih je dedna, čin pa je plačilo za uspešnost.
Rusija ne priznava privatne lastnine, toda vsakdo si more s svojim delom vstvariti boljše življenje in vsakdo ima priložnost za izobrazbo in napredek.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75 ....................Din. 100
$ 5.15 .....-........... Din. 200
$ 7.25 ....................Din. 300
$11.75 ___________________ Din. 500
$23.5« .................. Din. 1000
$47.t#___________Din. 200§
V ITALIJO
Za $ 9.25.................. Lir 100
$ 18.20 .................... Lir 200
$ 44.00 .................. Lir 500
$ 87.50 .................... Lir 1000
$174.00 .................. Lir 2000
$260.00 .................... Lir 3000
KMB BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI
Ba lapLatllo večjih rneakor kot sfforaj navedeno, bodisi ▼ dinarjih kil lirah dovoljujemo le boljo pocoje.
UTUlClLA V AMERIŠKIH DOLARJIH
te
> . • r . i
$ !.— Borate poslati..........$ 1.7$
fit.— " » ..........$10.8$
•1I-— " w .......... flf^
" " ........... $21—'
... $41.2$ $ILH
Prejemnik dobi r starem kraju izplačil«* v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^
SLOVENIC PUBLISHING COMPSNX »GUi Narod*'9
1Mb STREET	NEW YORK, N. V.
ni
» r-
Iz Slovenije.
VELIK P02AR V SEL-SKI DOLINI
SKOPJA LOKA, 13. dec. — Znana Tinčkova žaga v Spodnji Luši v Selški dolini je postala včeraj zjutraj žrtev velikega požara. Ljudje so bili sredi najslajšega spanja, ko jih je predramil klic: "Gori!" Najprej je začela goreti žaga, potem skladišče raznega lesa, nazadnje pa so zajeli plameni tudi stanovanjsko hišo, ki je prav tako postala v kratkem času kup ruševin. Na kraju požara se je sicer zbralo mnogo ljudi, prihiteli so gasilci iz Bukoviee. ki pa so se mogli omejiti zgolj na lokalizacijo požara, da ni bila nesreča še večja, kajti v neposredni bližini je še neka druga stavba. Gorelo je kakor ogromna bakla, odsvit se je videl daleč po dolini. Škoda je zelo velika. Delila si jo bosta najemnik žage Lenart Kemper-le in lastnica Fojkarjeva. Krita je le deloma z zavarovalnino.
NA MEJI USTRELJEN
LENDAVA, 10. dec. — Na državni meji pri Pinici nedaleč od Lendave je bil te dni ustreljen madžarski državljan Pre-log Stefan. Uradni komisiji o-beh držav sta zadevo preiskali na kraju dogodka. Nesrečnemu Prelogu se je bil omračil um in madžarska oblastva so ga nameravala spraviti v umno-bolnico. Da se temu izogne, je ponoči zbežal čez mejo k nam. Madžarski straži je ušel in tudi mimo naše straže je urno stekel v vas Pinico. Graničar je oddal za njim tri strele, ker na ■poziv ni hotel obstati, toda z:i-del ga je le eden in le malo ranil na roki. Begunca je nato zasledovalo več graničarjev in era naposled prijelo. Tver so domnevali, da je možak eden izmed večje skupine tihotapcev, ga je gnal eden izmed graničarjev v pisarno, med tem ko so drugi preiskali vas, da bi našli morda še koira. Prolog, ki je že pri zasledovanju udaril enega izmed graničarjev in ga ranil po glavi, je bil med potjo snet nasilen. Napadel je spremljevalca, in mu skušal u-teči. Graničar je bil nrisiljen rabiti orožje in ustreliti proti Prelogu, ki se je zgrudil na tla in obležal mrtev.
FRANCE GRAFENAU-ER — UMRL
LJUBLJANA, 14. dec. — Včeraj dopoldne nas je zapustil naš voditelj, koroški državni in deželni poslanec France Grafe-nauer, neustrašeni bojevnik za pravice koroških Slovencev. Od mlad ill let sem se je posvetil narodnemu boju in po pravici bodo zgodovinarji njegovo več kot 50-letno dobo delovanja na Koroškem označili kot Grafe-nauerjevo dobo. Z Grafenau-erjem je prišel med Slovence ob Žili in Dravi nov duh optimizma in duh pravo vztrajno
borbenosti. Nikjer kloniti niti za korak nazaj; pridobljeno pa utrditi za nadaljne napade, to je bila politična parola Franceta Grafenauerja, ki je našel v dr. Bre jcu Jankotu v dr. Rožiču, Sniodejn, Gabronu marljive pomočnike. Grafenauerjev ugled je posebno narastel p« volitvah v letu 1907, ko so voditelji koroških Slovencev preizkusili svoj sistem zaupnikov v vseh občinah slovenske Koroške. Ce bi tedaj ne bili pustili Grafenauerja na cedilu poslanci dr. Šušteršiča, ki so v svoji kratkovidnosti radi par kranjskih liberalnih mandatov žrtvovali konvŠke Slovence in jih izročil v eksploatacijo Nemcev in nemčurjev v proslulih koroških vodilnih okrožjih, prikrojenih s prav vražjo geometrijo, bi bila leta 1907, ko se je prvič v Avstriji volilo neposredno in tajno. Koroška poslala v dunajski parlament najmanj državne poslance Slovence. Tako pa je zmagal pri volitvah edino le naš France Grafenauer.
G rafenauerjeva borbenost je razvidna tudi iz knjige Aus dem Vila jet Knernten". v kateri o on in tedanji voditelji koroških Slovencev v člankih nanizali toliko nesramnosti koroške nemškutarije in toliko število krivic, ki so si* godile našim rojakom na Koroškem, da so ostrmeli n«* samo na Dunaju nad to knjigo, temveč je ^la tedni t;s knjiga v mnogih eksemplarjih tudi na fVŠko, v 7airreb in celo v Nemčijo.
Iz Jugoslavije.
TRILETNI MOŽ.
Na kirurirično kliniko v De-brezinu so privedli te dni iz Me-zokovesda triletnega Franca Kissa, ki j" po izjavi prof". Hut-la abnormalno razvit in popolnoma dozorel. To ni osamljen primer v medicinski praksi, a s tem triletnim Kissom je stvar vendarle malo prehuda. Njegova lobanja se skoraj nič ne razlikuje od lobanje kakšnega odraslega človeka in s tem se sklada tudi njegova duševna dozo-relost. Tako se otrok sploh ne zanima za drage otroke, živi samo v družini odraslih a če zagleda ženske, se za moške ne zanima več.
Nekega dne je zavrnil oiroški« hrano in zahteval klobase ter vina, poleg tega tudi ciganske muzike, torej same stvari, ki jih uganjajo odrasli Madžari. Zdaj mu bo prof. TTutl z majhno operacijo odpravil takšna poželenja in ga napravil spet otroka.
PRVA SMRTNA OBSODBA PO VOJNI
PODGORICA, 7. dec. — O-krožno sodišče v Podgorici je obsodilo na smrt mladega kmeta Stojana Peroviča iz Lipovega pri Kolašinu, ker je iz zasede ustrelil svojega bratranca, učitelja Spasoja Peroviea. Ko so Spasoja našli, je bil že v zadnjih izdihljajih in njegov morilec je spretno igral hudo potrtega sorodnika. Nesrečni učitelj, ki je bil prepričan, da so ga ustrelili neki njegovi stari nasprotniki, je umrl v njegovem naročju. Morilec je svoji žrtvi priredil lep pogreb in tudi tedaj hlinil globoko žalost. Nekaj tednov pozneje pa se je do-znalo, da ima Stojan razmerje z ženo umorjenega učitelja. Ko so bile ugotovljene še drage sumljive okoliščine, je preiskava spravila na dan toliko dokazov, da je Stojan priznal svoj zločin ter izpovedal, da se ji z morilskim načrtom strinjala tudi učiteljeva žena. Razpravi v Podgorici je prisostvovalo veliko število prebivalcev Kolaši-na in okolice. Stojan je bil obsojen na smrt, žena umorjenega učitelja pa na 20 let robi je. To je bila prva smrtna obsodba, ki jo je izreklo podgoriško o-krožno sodišče po osvolmjenju.
POPLAVE V ČRNI GORI
BEOGRAD. <!. dec. — Po vesteh iz Podgorice je v južnem delu Urne gore silen naliv napravil veliko škodo. V planinah je zapadel sneg. Mnogi kraji so zaradi poplav docela odrezani od sveta. Rek*' so mestoma prestopile bregove in preplavile velike komplekse zemljišč. Velika navarnost grozi tndi zaradi naraščanja Ska-(larskega jezera, iz katerega odteka voda v vedno večjih množinah. Mnogo krajev je pod vodo. Poplave so uničile zlasti mnogo krme.
Največja nevarnost grozi Zetski ravnici ob Skadarskem jezeru. V vasi Gostil ju je loO hiš pod vodo. Voda je vdrla tudi v vasi Bjelo Polje, Bistrico, Kurilo, Bonari in Peri slavce. V teh vaseh je že poplavljenih 60 hiš. Ves promet se vrši s čolni. Promet med Pod-gorico in Beranami je popolnoma prekinjen. Morača je prestopila bregove in poplavila velike komplekse zemlje.
NEČAK UBIL STRICA IZ OSVETE
BOSANSKI BROD, 10. dec. V nedeljo ponoči je Snlejman Pelešič v vasi Modric blizu Bo-
sanskega Broda s sekiro ubil svojega strica, uglednega trgovca Zajma Pelešiča. Stric in nečak sta se večkrat prepirala, ker je nečak kradel stricu denar. Stric ga je seveda večkrat ozmerjal, nečak mu je pa zagrozil, da ga bo ubil. In to je tudi storil. Blizu hiše ga je počakal s sekiro, in ko se je stric vračal iz džamije je nečak skočil iz zasede in ga s sekiro pobil na tla, da je kmalu izdihnil.
ZARADI ŠPIJON A2E OBSOJENI
BE< »GRAD, 12. dec. — Z obsodbo državnega sodišča za zaščito države so zaradi zločilist va vohunstva v korist neke tuje države obsojeni:
Franc Zagoda, tesarski pomočnik iz lfotedršice na 15 let ječe in trajno izgubo častnih j pravic.
Janez Kogovšek, delavec iz Hotedršiee, na 10 let ječe in trajno izgubo častnih pravic.
Frančiška Rupnik, delavka iz Urnega vrha v Italiji, na 10 let ječe in trajno izgubo čast-
■	nih pravic, ter na izgon iz dr-j zave.
i Janez Zagoda. kmet iz Hote-i ,
jili-Mce. je oproščen.
NOVO ZASTRUPLJE-| NJE V PAVLJANIH
! PUKLOV AR, 13. dec. — Ta mala vas blizu Bjelo vara je bila
■	pred meseci torišče strašnega lani-j zločina. Kmetica lika Pavlovi-
čeva je v svojem lieugnanem pohlepu p<> zemlji zastrupila 11
Božič je toraj za nami. Nikomur nisem poslal pismenega voščila, kar naj prijatelji o] »ros te.
Prijateljev se z veseljem vedno spominjam, ne pa samo v božičnem ča-n.
Slabo prijateljstvo je tisto, ki mu da človek samo enkrat ali dvakrat na leto poudarka.
Lepa misel je tista vez, ki nas veže, božične karte in voščila se mi pa zde brezpotreb-na navlaka.
Par resnic o ženskah in ljubezni :
Kdor se odpoveduje vračanju ljubezni, se odpoveduje ljubezni sami.
Kadar izgine nuni dvema človekoma vsaka razdalja, se odpre med njima prepad.
Ko pričnemo s tem, da ne verjamemo v konec, se konec začenja.
Ljudje, ki ne morejo več skupaj molčati, si nimajo ničesar več povedati.
Žena je upnik, ki ira nikoli ne zadovoljiš.
Ženska, kadar se resnično zaljubi, mora najprej izgubiti glavo in pamet.
Ljubezen lepe mlade žene je kakor >ladka potiea, ki se je nikoli ne naješ.
Stara devica je izgubljen kapital, priletna ženska iz obtoka vzet denar, tašča pa neizogibna valuta.
Lindbergh je kar po francosko zapustil Ameriko in se bo
oseb. med njimi nekaj najožjih	v Angliji stalno naselil
sorodnikov a tudi nekaj ljudi po golem naključju. Obsojena ; je hila na smrt, proti obsodbi pn se ji- pritožila ter obtoževala pri tem svojega mladega ljubimca Jandrašiča. Z zad-vo se bavi sedaj stol sedmorice j v Zagrebu. Te dni pa je bjelo-I varsko sodišče dobilo ovadbo j proti sorodnici obsojene Milke. {SJMetni Dragan Jagodičev. Bivši hlapec te domačije je izpo-vi dal <la je Dragana zastrupila vino in ga dala piti svojim sorodnikom. Vse vino so zaplenili in poslali v analizo v Zagreb. Na razpravi je Milka Pavlovi če va zatrjevala da se je tudi njena s orodni ca Dragana
Za odpravo prsnih prehladov
Zahtevajte svetovno-znani
ANCHOR BAIN-EXPELLER
SS hitro, gotovo pomoč
Za Novo Leto...
ne morete bolj razve-
seliti svojih Sorodnikov in prijateljev v domovini kot če jim pošljete dartv^obuki d e n a r n el^jakaznice
SLOVENIC PUBLISHING Company
3 00 SVETIH MAS
so deležni letno člani "Masne zveze za Afrtko". Članarina enkrat za vselej: 2!>c zn vsako osebo, živo ali umrlo. Naslov:
SODALITY OF ST. PETER CLAVER
for the African Missions, Dept. S. 3624 W. Pine Blvd.,	St. Louis, Mo.
Možak je dosegel velik u->peli, doživel veliko slavo, u->oda ga je pa tudi tako stra-šuo udarila kot malokoga.
Človeku, o katerem je trdilo u ver jen. da mu je storil naj-vi«čjo krivico, si prizadevajo nekateri vrniti prostost, kar se pa seveda ne bo zgodilo.
Lindberghov ponos je užaljen. Po pošti in drugače je nenehoma dobival pretilna pisma, zato misli, da bo v Angliji bolj svoboden in bolj varen. To mu vsak pošten človek iz srca želi.
Lindbergliovega polctči iz
Jagodičeva bavila z zastrupje-i Amerike v Kvropo ni doslej
van jem. Proti Dragani je bilo zaradi pomanjkanja dokazov postopanje tedaj ustavljeno.
Za petdeset centov ni mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vaš prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar.

(Travel Bureau)
216 WEST 18th STREET : : NEW YORK.
D

Važno za potovanje.
Kdor jš namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled nal« dolgoletne skuinje Vam tampremo dati najboljša pojasnila i« iudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na naj za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodih prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške.
Nedrzavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ke' predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, SE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in enantavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potovali
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N, Y.
še nihče nadkrilil. Taka tvegana podjetja -ta vprizarjala dva ali pa trije skupaj, kdor se je pa sam podal, je moral med potjo pristati. Nekateri, ki so hoteli posnemati Lindbergha, so pa legli v vodni grob.
Lindberggh je bil prvi, zadnji pa nikakor ni bil. Ni več daleč čas, ko bodo slični poleti nekaj vsakdanjega.
Lindberghu očitajo ponos in ošabno<t. in imajo v gotovem oziru prav.
Lindbergh ni bil priljubljen. Njegovo obnašanje je bolj odbijalo nego privlačevalo. Zna-biti ni tega sam povzročil. Nekateri ljudje so že po uaturi taki.
Dokler je bil v Združenih državah, se je lahko prepričeval o starem rimskem reku, tla ni nihče prerok v svoji domovini.
Mogoče ga bodo Angleži bolj vzljubili.
Konci prejšnjega tedna sem prelistal ogromni božični izdaji obeh clevelandskili slovenskih dnevnikov.
V obeh dosti oglasov in dosti čtiva. Med raznovrstnim čtivom seni pa nasledil biser, ki sem ga odluščil in spravil: Sonet "Svet Primož nad Kamnikom", ki ga zapisal pesnik Ivan Zorman v spomin dr. Josipu Debevcu.
11
GLAS NARODA "
New York, Thursday, December 26, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 5t
KRATKA DNEVNA ZGODBA
IMAMO V ZALOGI

\V. A. CALUKRS:
Moj prijatelj v .Aižni Ameriki jt> imel najpopolnejšo zbirko metuljev. Večkrat mi je razkazoval svoj bogati zaklad. Ko sem zopet enkrat občudoval njegovo zbirko, sem se zlasti zanimal za posebno lepega metulja. kakršnega še nikdar nisem videl. Povedal mi je, kako je prišel do tega metulja. Bila jo to zgodba, katero skušam tukaj podati:
Kakor v« i, sem bil kot zbiralec metuljev v Kolumbiji v pokrajini Bogota, kjer sem iskal spretnega vodnika, ki bi tudi kaj razumel na lovljenje metuljev.
Kmalu <e mi je ponudil nek starejši Indijanec iz rodu Cliib-cha. Ponosno je nosil svoje <V-no ogrinjalo, ki so ni prav nir ujemalo s svetlim slamnikom.! ki ga je nosil. Obut pa j<* l»i! v navadne slamnate sandale.
Kar hitro sva s<« pogodila za plačo in čez dva djii sva že o.l-rinila v notranjost dežele. S«-rafino, kakor j«' bilo ime hi-dijancu, je do1>ro pozimi 7i<>-
METULJ CHUTA
javi ta metulj, je kača v bližini!"
Skušal sem Serafina pomiriti. Toda on je naglo pospravil najine stvari in urno krenil proti najinemu taborišču. Tam je sedel ves dan in ga ni bilo hum*i spraviti le za korak v pragozd in tudi govoriti se mu ni ljubilo.
Naslednjega jutra sem ga vprašal: .' Poslušaj Serafino, kaj ti poznaš metulja, ki sva «ja veeraj videla
"Da, gospod, bil je ('liuta, "sin." Kadar se on prikaže, ni ka«*iJ ver daleč, ker ona ga ščiti."
Potem mi ji' opisal kačo, katero je mislil. Bila je to vrsta modrasov, ena najbolj strupe-kar tropske Južne Amerike.
Vprašal sem::
"Povej mi Serafino, zakaj -•"•iti kara metulju, kaj ara Iju-
V zadregi je pri-el odgovor: "Varovati l^i I i oče pred jezo !>o«rov!"
Potem ni i j*- Indijanec nove-
tranjost dežele, bil pa je tudi; dni lH«ren«lo o tej kari. Pa ne spreten lovec metuljev. Nitij tako gladko in povrsti, kakor trenutek nisem obžaloval, dn j vam jo jaz pripovedujem, am-sem se mu zaupal.	| pak zmešano in vmes sem ira
Po večmesečnem blodenju i nioral izpraševati. Pripovedo-sva prišla v pokrajino, kjer so!Vf,-l -i«' tole: živeli najlepši metulji, kakor I ".laz sem iz ugledne druži-je trdil Serafino; bila so pa tam ne in direktni potomec pogla-
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1936
Cena 25c
8 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODBS *Z 17- oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
tudi znamenita najdišča smaragdov v bližini mesteca Muzo. I'ta borila sva se za dober kilo-
varjev roiiu Gustabita. Uasi si» nas Spanci skorajda popolnoma uničili, poznam vsa stara
meter o<!
me
teca in sva po-1 izročila mojega rodu. Že dolgo
dnevi lovila po pragozdu. Ko i je tega — ko smo še nosili obla-
sva nekega dne počivala in jedla suho meso in banane, sem zagledal nedaleč od naju čudnega metulja, kakršnega nisem še nikdar poprej videl ali o njem kaj slišal in tudi noben opis se ni skladal z njim. Oddaleč je izgledal lileščeče-fivetlomodei z živordečimi robovi in s črno nerazločno risbo na krilih. Planil sem na noge in razburjen k<fcal na metulja.
čila s črnimi, belimi in rdečimi liki, danes nosimo le še obleko žalosti v črni barvi — takrat je bil naš sončni tempelj znan po vsej deželi. Ta tempelj kakor mnogo drugega so tujci uničili. Moj rod je bil bogovom v rodu. Bili smo soncu in mesecu enaki, in tudi stvaritelju svetov, in bogu svetovalcu. Moji predniki so izbrali dečke iz uglednih rodbin in jih vzgajali
Toda tudi Serafino ga je bil v templ ju sonca celili 12 let. Niže zagledal in je ves trepetajoč stal poleg mene. Strahoma se ie pokrižal in jecljaje prosil: "Oospod, }»ojdiva hitro odtod!"
"Zakaj pa, ti strahopetec? človek, ti se ves treses . . . Kaj pa ti je V*
"Beživa od tu, kakor hitro moreva! Kača bo takoj tu-kai!"
"Kdo? Kaj si videl kakšno kačo?" .
"Ne, gospod, toda če se po-
so smeli jesti mesa in niso smeli spati v posteljah. Hranili so se le s sadjem in so morali o-stati kakor duhovniki katoličanov neporočeni. Učili pa so se v tcmpliii obreda za svečanost sonca in meseca, himne v čast svet i mavriri, učili so se čarovni^kega zdravilstva m zagovorov demonov in kneza demonov, strašnega Gualiaiooue. Ta knc% demonov pa je zaščitnik stnioenih kač. Toda naši duhovniki so poznali čarobne
reke. In tako je stotina strupenih kač lazilo uročenih po dvoranah, kjer so pile mleko iz postavljenih posod.
Nekoč je poglavar določil dečka, sinčka svojega prvega svetovalca za duhovnika in ga poslal v tempelj svetega sonca Na običajni način so ga pouče vali. Ker pa je bil iz zelo imenitne liiše, ga niso tako strogo držali in je lahko od časa do i
časa obiskoval svoje starše. I	"--------
Pri starših pa je spoznal neko j
soroilnico in v n j ^v,. src- - TATICO JE POVABIL K SEBI
je naselila grešna ljubezen. <)•	"
na ga je tudi ljubila in zato sej	--
je morala njegova usoda izpol-; niti.
Bilo je na dan posvetitve. Mladeniča in njegove tovariše <o duhovniki oblekli v svečana in pisana oblačila in jih okitili z zlatimi okraski. P« »ved I i so jili k reki. jih tam potopili prul vodo, tla l>i jili tako oc'-istili. Ko pa so se \ mili v tempel j, je manjkal mladenič. Ušel je bil v duhovniški opremi s svojo ljubico.
Sli so prišli in povedali, da so ju videli tukaj pri teh poljih smaragdov. Zdaj pa je višji duhoven pobesnel, ker je mladenič oskrunil slavnost in odnesel duhovniško oblačilo. Tn je ukazal kačam, naj zapustijo tempelj in zasledujejo ubežnika.
115
Toda ta se ni brigal za to, da bi vstopil v tak vinograd, in morda ga ni gledal niti toliko časa kakor mi, da smo podali to majhno sličico Šel je po dolgem, dalje; malo dalje je stala njegova hiša. Premeril je vrt stopajoč do kolena po plevelu, ki je bil z njim zarasel in pokrit kakor vinograd.
Stopil je na prag ene izmed obeh sob, ki sta bili v pritličju* ko so zaropotali njegovi koraki, ko se je prikazal, so se velikanske miši -plašile, začele begati vse križem ter se zarile v nesnago, ki je pokrivala ves pod — to je bilo Še ležišče "lane.knehtov,\
Pogledal je po -t en a h: bile so okrašene, po-mazane, okajene. Dvignil" je ori k stropu : krila ga je pajčevinasta preproga. Dragega ni bilo. Odšel je tudi odtod ter si zaril prste v lase; vrnil se je po stezi, ki jo je bil trenutek prej sair utrl; čez malo korakov je ubral drugo ozko pot na levo, ki je vodila v polja in ne da bi bil živo dušo videl ali slišal, je dospel blizu hišice, proti njemu disciplinarno pre-j k	prej mislil, da se ustavi. Temnilo se je
iskavo.	! ~e Ne j go v prijatelj je sedel na leseni klopiei
V (Jrenoblu govore ljudje o nečuveni ljubavni aferi ondot-nega policijskega ravnatelja L. Lalanna. ki ga je pristojno ministrstvo odstavilo in uvedlo
Letos v juliju j«* grenobelska
prekrižanimi rokami, z očmi, uprti-
policija prijela že večkrat kaz-jv ^ kafcor ^ vek ki so	oma.
pri vratih
novano tatico Emili jo Coudert. i1111	,	.. . .
Naslednji tlan je jetnica i,royJ milo in je od samote p<Hliv.ml. sledu izginila iz zaporov. Pred
dnevi so jo po golem naključju zopet pri jeli v Limogesu. Seveda so jo takoj zaslišali. Iz povedala je, da jo je grenobel-(ski policijski ravnatelj po zadnji aretaciji povabil k sebi na urico ljubezni ter jo nato izpustil. To priliko je tatica porabila tudi za to, da je ukradle takrat je bil hudič hitre j-1 ®a policijskemu ravnatelju služ-ši od dobrih bogov. In ko je |	izkaznico
slišal knez demonov ta ukaz,i frankov gotovine.
PRV! PREDSEDNIK FILIPINOV
se je spremenil v velikansko strupeno kačo in po vedel svoje zveste k smaragdom. Toda namesto. da bi jih uničil, jih je ščitil. Tisoče kač je obkrožalo ljubimca, in če se jima je bližal sovražnik, so ga umorile. Toda stvarnik "svetov je proklel živela oba skrunilca, da bosta večno živela v metulju, ki morata do konea sveta nemirno bloditi po pragozdu. Tn še dandanes vedno ščiti demon metulja Cliuto, ker se je mladenič tako imenoval in metulj se zdaj tudi tako imenuje.
Tn vidiš gospod, da je nevarno loviti tega metulja, ker kjer se pojavi on, tam so kače zaščit-nice, ki jih je Obuti dodelil knez demonov. Vem, da kdor preganja Cliuto, mora umreti . . . umorijo ga kače!
Vse to mi j«4 pripovedoval moj vodnik Serafino in ko je končal, sem se mu smejal in ga dražil zaradi njegovega praznoverja. Bil je užaljen in ko sem l,a Še dalje zasmehoval, je mji-lodušno dejal: "Dobro, gospod, ti hočeš! Jaz ti bom vjel Chuta. Potem bom umrl in ti me ne smeš nikdar več imenovati strahopetca!"
Sla sva nad metulja. Pozno popoldne sva opazila metulja. Serafino se jo plazil za njim. jaz
in 600 Lalanna so soočili s tatico in je pri konfrontaciji potrdil njene izpove«! be. Takoj nato so mu izročili dekret, da je odpuščen iz službe, in uvedli so proti njemu preiskavo, ki bo kmalu imela še druge posledice.
Manuel Quezon (na de^ni) je bil nedavno izvoljen za prvega predsednfka Filipinskega otočja. Poleg njega stoji general Douglas MacArthur, bivši načelnik ameriškega generalnega štaba, ki bo organiziral stalno armado na Filipinih.
Indijanec pihalnik na usta in nežna puščica je sfrčala iz njega. Razveselil sem se in vzkliknil:
"Imenitno! Zadet je, Serafi-no!"
Tedaj — krik . . .
"Tu gospod v nogo — jaz umiram — ti imaš Chuta — jaz i pa sem imel prav."
Po treh minutah se je že zvijal v krčili in po desetjh minutah je bil mrtev. Strup kače lachesis deluje hitro in sigurno.
Poiskal sem ustreljenega metulja. Potoni pa me je postalo groza in se ni pobegnil v taborišče. Tam sem se zaril v šotor v strahu, da tudi mene piči modras. Naslednjega dne pa sem natovoril vse svoje stvari na mulo mrtvega Indijanca in >r vrnil v Muzo.
Na poti me je res naskočil modras, a pičil je mojo mulo.: Ostala je na licu mesta mrtva, j Naslednjega dne pa sem spra-1 vil svojo prtljago s pomočjo
Začuvši korake, se je ozrl, da vidi, kdo gre, in je rekel glasno po tem, kar se mu je zdelo, oa vidi takole v polmraku med vejami in listjem, ko se je prej vzravnal in dvignil roke:
"Ali sem samo jaz na svetu! Ali nisem včeraj dovolj napravil? Pustite me malo na miru, tudi to bo delo usmiljenja."
Renzo, ki ni vedel, kaj to pomeni, mu je odgovoril s tem, <la ga je poklical po imenu.
*4Renzo!. .." je dejal oni z vzklikom in vprašanjem obenem.
"Prav jaz," je dejal Renzo; in stekla sta si naproti.
"Z^res si ti!" je rekel prijatelj, ko sta bila vkup. "Kako me veseli, da te vidim! Kdo bi si bil mislil ? Imel sem te za grobarja Paolina, ki me vedno muči, naj gre pokopavat. Ali veš, da sem ostal sam! Sam, sam, kakor pusčavnik!"
"Zal, vem," je dejal Renzo. In vračajoč si tako ter v naglici mešajoč pozdrave, vprašanja in odgovore, sta vkup vstopila v hišico. In tu se je prijatelj, ne da bi bil prekinil razgovor, začel prizadevati, da bi Renza malo počastil tako nepričakovano in ob tem času. Pristavil je vodo k ognju in začel pripravljati polento; potem pa je prepustil valjarček Renzu, naj g;< on obrača, in odšel, rekoč: "Ostal sem sam. kij bi.' Sam se ostal!"
/ ,
Vrnil se je z malini vrčem mle$a* z nekaj suhim mesom, z dvema kozjima siroma, s smok-vami in breskvami. Ko je postavil vse na mizo iti zvrnil polento na leseni krožnik, sta oba sedla k mizi ter se drug drugemu zahvaljevala, eden za obisk, drugi za sprejem. Po skoro dveletni ločitvi sta zdaj nenadoma odkrila, da sta mnogo bolj prijatelja, nego sta poprej kedi-.j vedela ob ra^u. ko sta se videla skoro vsak d H M, kajti oljema — pravi rokopis — >o se medtem dogodile stvari, po katerih človek spozna, kakšen balzam je duši dobrohotnost, prav tako tista. ki jo občutimo, kakor tista, ki jo najdemo pri drugih.
Gotovo ni mogel Kenzu nihče nadomestiti Neže uiti ga potolažiti radi njene odsotnosti, ne le radi one stare, posebno vdanosti, temveč tudi zato ne, ker je bila med stvarmi, ki se mu jih je mudilo razrešiti, zlasti ena, do katere je le ona imela ključ, a trenutek je omahoval, naj li nadaljuje svoje potovanje ali naj prej poišče Nežo, ker je že bil tako malo oddaljen od nje; toda ker bi o Lucijinem zdravju tudi Neža ničesar ne vedela, je ostal pri prvem sklepu, da se reši najprej tega dvoma, da gre po njen odgovor in ponese nato tudi materi vesti o njej.
(Dalje prihodnjič.)
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati41 Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! !
pa sem mu napeto sledil z očmi.«dnigega Indijanca v Muzo in Počasi, čisto* počasi je nastavil'zapustil Kolumbijo za vedno.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO za teater New York in okolico, ink.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni rlan tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov u natančna poasnila. V nesreči se šele spozna, kaj pomeni biti elan dobrega društva.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,000.00
- onnoit ZA LKTO li«i>
Predsednik: FRANK HOTKO 507 E. '3rd St., New York City Podpredsednik: FRANK MEKINC 1055 Greene Avenue Brooklyn, N. Y. Tajnik: JOSEPH POGACH NIK 580 Liberty Avenue Witliston Park, L. I. Nadzorniki: I. PETER CBRaR II. JERNEJ COREL
6038 Palmetto Street	671 Scholes Street
Brooklyn, N. Y.	Brooklyn, N. Y.
in. FRED VELEPEC, 7725 — 67th PL, GlendMe, L. I. Druitvo zboruj« vsako Četrto soboto v svojih druitvenih prostorih Amorican Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y.
Biasajnik: ANTON KOSIRNIK
101-21 — 85 tli Road
Richmond Hill. L. I.
Zapisnikar:
ANTON CVETKOVIICH 983 Seneca. Avenue Ridgewood, L>. I.
Arhivar: JOSEPH POGACHNIK
IZ BAGiiADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Snirt Mohamed Emiua; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr
Cena ........................1.5©
KRIŽEM PO JITKOVSM
4 knjige. 508 atrani, > slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman, ob Nilu; Kako aem v Mekko romal; Pri šamarih; Med Jezldi
Cena ....................1.50
PO DIVJEM HIJRDISTANU
4 knjige, 594 rt rani, s slikami
Vsebina:
Amadlja; Bes is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ..................„...1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s wliLaml, 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarjn	Cena _________________1-50
Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem sapadu; He.šeni milijoni; Dediči
Cena .......................
3.50
%* GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
J*
Vsebina:	, .
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanski svetnik
Cena ......................-1.50
WIN f,TO V
12 knjig, 8 slikami, 1753 strani
Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nšo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komaoči in ApaCi; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka
_________________UM

New York, Thursday, December 26, 1935
THE LARGEST SLOVENK DAILY IN V.
v
RODANE DUSE
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
* Gospa Helena je uvidela, da v tem vprašanju Roze ni bilo logoče pregovoriti. Tega teta Helena prej ni vedela, kajti Koza se je vedno vklonila stričevi in tetini volji, ker je vedno molčala. Seveda se je Koza oboje še dalje učila in bilo bi -koda, ako tega ne bi storila, k«ir je po svojem očetu podedovala veliko nadarjenost za jezike ter se je že mogla razgo-^arjati v francoskem, angleškem, španskem in italijanskem jeziku. In v tem je bila že tako daleč, da je mogla tuje knjige, katere ji je zapustil njen oče, gladko brati. In ker na-^vadno oni, ki znajo jezike, tudi ljubijo glazbo in so tudi glaz-li. m> nadarjeni, je Koza pri vsi svoji mladosti zelo dobro igrala klavir in je poleg tega t u < I i imela zelo lep mezzo-sopran.
Ob koncu vsakega leta ji je stric Herbert naznanil, da so oliregti njenega premoženja ravno zadostovali za vse izdatke.
Iioza je to naznanilo vedno sprejela precej brezbrižno, kajti o denarju in njegovi vrednosti je imela zelo nejasne pojme.
K sreči pa je Rozin oče v svoji oporoki določil, da mora i -tati Rozino premoženje nedotaknjeno in ne sme biti naloženo kako drugače, drugače bi pohlepni Herbert posegel tudi ki> glavnici.
Toda še prej, kot sla oba zakonca, ki sta tako brezvestno ^•rahljala denar svoji« varovanke v svoje naineno. mislila, sta se morala odpovedati ti\j prijetnosti in ugodnosti.
Vojna je izbruhnila in pri vedno naraščajoči draginji je-moral Herbert vedno bolj varčno gospodariti. Svoje plače ni j mogel več prihraniti, kar bi mu tudi nič ne pomagalo, ker je njegove prihranke jMižrla inflacija, kakor tudi Rozino premoženje, ki se je vedno bolj krčilo. Moral je biti še vesel, da je njegova plača z inflacijo rastla.
Medtem je Roza dokončala šolo v Selekti ter se je posebno posvetila učenju jezikov. Vedno bolj in bolj se je poglabljala v knjige, katere ji je zapustil njen oče.
Toda učenje jezikov je morala slednjič opustiti, ker njene obresti niso imele več nobene veljave. Ljubeznivost, ki sta jo ji kazala stric in teta, se je pričela ohlajati, ko so izginjali dohodki. Veduo bolj sta postajala ž njo surova in ko sta morala slednjič odsloviti še služkinje. Lastnina Rozinih starišev je bila polagoma kos za kosom prodana, izginila je srebi na posoda, dragocene preproge in deloma tudi pohištvo, ki je bilo nadomeščeno s s tričevim pohištvom. Herbert Rihar in njegova žena sta se tako navadila na dobro življenje, da ga nista mogla opustiti — dokler niso bili izčrpani vsi viri.
In uboga Roza je morala vsak dan slišati očitke, kako sta m« pri svojih računih vštela in da jima je postala v veliko breme.
Predobro jo sedaj Roza razumela, kako prav so imele služkinje. Sedaj je gotovo vedela, da je vsa prijaznost in ljubezen veljala njenemu denarju.
Z velikimi, plahimi očmi je glodala trde, neprijazno obraze svojih sorodnikov. Teta Helena se je pritoževala nad dragim stanovanjem, ki jim je bilo obešeno na vrat, in nad obilnim delom, ki ga ima zaradi velikega stanovanja. Pri tem pa je vse robato in težko delu oddajala Rozi, ki se je mučila od jutra do večera in v zahvalo je prejemala samo zmerjanje.
Brez godrnjaaja se je Roza vklonila premenjeiiim razmeram. Saj je videla, da drugim ljudem tudi ne gre nič boljše. Toda v njenem mladem srcu je ]»ostajalo vedno bolj hladno in prazno.
Herbert. Rihar je imel mnogo neprijetnih nastopov s svojo ženo. Svojo jezo pa je seveda stresal nad Rozo. Prišla je na beraško palico iu ni več dobivala obresti.
Roza je vse te prepire med stricem in teto, ki pa so leteli na njo, poslušala v veliki sramežljivosti in bi "mnogo dala za - to, da jima ne bi bila več v breme. Da si je s svojim trdim delom pošteno zaslužila svoj kruh, to ji ni prišlo na misel. Toda delala je vedno marljivejše, samo da bi nekaj storila, da bi imela pravico do življenja v hiši svojega strica.
Za ubogo Kozo so prišli slabi, zelo slabi časi. Pri svojih sorodnikih ni veljala nič več kot služkinja.
Inflacija jo dosegla svoj višek. Rozini vrednostni papirji so izgubili vso veljavo in navezana ji' bila samo na milost, ali bolje na nemilost svojih sovražnikov. Navzlic vsej bedi je Roza zrastla v lepo dekle. Imela je vitko postavo, čudovito lepe, plave lase in cvetočo polt. Njene jnodro oči so ljubko žarele iz uličnega obraza. Njene kretnjo so bile fine in gibčne. Toda vso to ljubkost je zasončevala tiha žalost. Le redkokdaj je bilo videti na njenem obrazu kak smeh. Nekdaj tako vesela deklica je v nesreči odrvenela. Na stričevo in ttino zmerjanje ni odgovarjala. Toda nekega dne, ko sta ji zopet očitala, kako breme jima jo, se je zbudila iz svoje brezbrižnosti in reče hripavo, pa odločno v svoji razburjenosti.
"Pustite me, da grem! Poiskala si bom službo. Marsikaj sem se naučila in upam, da si bom mogla služiti kruh."
Tedaj pa jo prične teta zmerjati. Zaničevalno ji pravi, ako misli, da bo s svojimi tujimi jeziki mogla dobiti kako službo. K temu jo treba znati še kaj več. Roza zbere vso svojo moč, in reče:
"Saj se morem še učiti, kar je še treba in nekje moram to svoje znanje uveljaviti."
Teta Helena jo ošvigne z jeznimi očmi.
"O, to je hvaležnost za vse žrtve, ki smo jili imeli za tebe sedaj nam pa hočeš postaviti stol pred vrata. Sedaj, ko ne moremo držati služkinje in sedimo tukaj z velikim stanovanjem, mi hočeš vse delo naprtiti. Ali so ne sramuješ svoje naliva težnosti?"
Roza se čudi temu izbruhu, pa vendar so ji upa odgovoriti.
"Saj mi vendar vedno očitate, da sem vam v breme in tega sem vas hotela rešiti. Ako me potrebujete, potem pač ne grem."
In ostala jo in delala še mnogo več kot prej. Poleg jm>-glavitnega dela, ki ga jo opravljala poj>olnonia sama, je popravljala svojo in tetino obleko. Nove ni bilo več mogočo 'kopiti, toda iz velike zalogo obleke, ki je bila nabavljena v dobrili časih, je s svojimi spretnimi rokami vstvarila novo. Toda očitke je še vedno morala poslušati. Ni si jih pa jemala več tako k srcu, kajti postalo ji je jasno, da ni več breme, temveč da je zelo potrebna v hiši.
(Dalje prihodnjič,).
ABESINKE IN NJIHOV POLOŽAJ
Kakor vse življenje tako gre J v Abesiniji tudi delitev dela po prastarih, ustaljenih in že pre-izkušenjih tradicijah. Tudi delo se v Abesiniji deli po spolu. Možu je odmerjeno v splošnem drugačno delo kakor ženi, ki ima največ opraviti v kuhinji. Abesinka pa ne sme n. pr. moist i krave ali klati živine. Razen donašanja sveže vode iz vodnjakov, oddaljenih večkrat mnogo kilometrov, se pečajo Abesinke še z mletjem žita, kar je dokaj težko hi naporno delo. Žito meljejo v Abesiniji s pomočjo velikega ploščatega kamna, po katerem se. premika manjši 4—5 kg težki kamen, ki žito drobi. Ta primitivna naprava zahteva mnogo časa, da da pride izpod nje moka, ki pa seveda še daleč ni tako drobno zmleta, kakor pri nas. Poleg tega žene predo, skrbe za drva, delajo na polju in hodijo k manjšim službam božjim. Nekateri opravki, kakor prodaja domačih izdelkov na trgu, po-edina domača dela in tudi beračenje, je dovoljeno moškim in ženskam. .
Ko izpolni dekle 12. leto, je sposobno za težja dela in godno za možitev. V rodbinah srednjih slojev delajo žene težko in veljajo bolj za služkinje, nego za gospodinje. Njihovo delo se prav nič ne razlikuje od dola suženj. Kakor sužnja, mora dan za dnom pomagati tudi žena možu pri delu in navadno opravlja bas ona najtežja dela. Kupna cena žene sužnje je pa višja od me moškega sužnja, kajti z njeno pomočjo si zagotovi gospodar lepe dohodke in s tem nakup novih sužnjev. Zato so otroci sužnjev že od rojstva last gospodarja njihovih mater. Rodbinske vezi tu ne prihajajo v poštev in tudi suž-njeva rodbina se proda na sejmu.
Drugače je pri Abesinkali, ki družabno ne stoje nizko. Te so svobodnejše, s služinčadjo in sužnji ravnajo po svoji volji. Dobro situirane ženo pridno delajo doma in žive strogo ločene od javnosti. Na ulici s 1 pokažejo samo, če jahajo na mezgih v cerkev ali v posete k svojim znancem vedno jih pa spremlja služinčad. Ob takih prilikah imajo glave zavite v bele halie. tako, da se vidijo samo oči. Na glavah nosijo sive klobučevina-ste klobuke z zeleno obrobljenimi krajovei. Najljubše o-pravilo dobro situiranih žen je predonjo volno. Polog tega plo-to košarica in pri tem jim pomagajo tudi otroci. Bogate žene imajo za zabavo še druga prijetna domača dela, siromašne morajo pa nositi svoje izdelke samo na trg.
Odrasla dekleta prodajajo zgodaj iu pogoji ženitve so v Abesiniji za dekleta ugodne. Pant plača za dekleta njenim staršem določeno kupnino, nji sami pa daruje po svojih premoženjskih razmerah perilo, obleko, razne domače živali, sužnje in druga darila. Vse to ostane v primeru ločitve ženina last. V ločitvenih sporih zmagajo navadno žene. V novejšem času sta sedeli dve Abo-sinki celo na prestolu. To sta bili cesarici Taitu in Zauditu in obe sta veljali za celo sposobni vladarici. V Abesniji je <*esar tudi vladar k državi spa-lajočili kneževin, če jili moremo tako imenovati. V podrejenih deželah se pa, pogosto oripeti, da pride na vlado žena.
ali ste zavarovan;
za sliCaj bolezni, nezgode ali smrti? ako še niste.
tedaj vam priporočamo
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI.
kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje
najbolj liberalne podpore svojim članom
Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00--Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb.
Vprašajte za. pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:—
GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA
OTOK NESREČNE LJUBEZNI
DUBROVNIK, Jugoslavija, -5. decembra. — Ko je policija naznanila, da si je mlad Madžar Arpad pl. Nagv vzel življenje v nekem majhnem hotelu na otoku Lopud, je bilo to poročilo prebivalcem otoka nov dokaz, da je Lopud v" ro.-nici "otok nesrečne ljubezni", kakor gre govorica o njem.
Nagv je zavžil strup in u-mrl. Njegova izvoljenka lieiii Bartel iz Sarajeva, je tudi vze_ la strup, toda zdravniki upajo, da ji bon le rešili življenje.
Mlado dekle je povedalo, da se je seznanila z Nagyjem, ko sta bila dijaka na vseučilišču na Dunaju. Oba sta se zaljubila, toda Nagv jeva aristokrat ska družina je nasprotovala njuni poroki. Oče je sina pozval z Dunaja v Budimpešto, da bi pozabil na svojo ljubezen. Toda pozabil ni in nekoga dne je izginil. Po brzojavnih vprašanjih jo njegov oče dognal, da se je njegov sin oglasil v Sarajevu, prodno je prišel v Dubrov,nik.
Fotografije, ki predstavljajo 41 naše najlepše kraje", so pošle. Tisti, ki so jih naročili, naj nekoliko potrpe, da dobimo novo zalogo iz domovine.
Knjigarna 4'G. N."
Povest o nesrečni ljubezni na Lopud u je naslednja:
Hči nekega ribiča je imela ljubezensko razmerje z nekim mladim aristokratom, ki je živel na otoku. Zaradi velike razlike v stanu se nista mogla poročiti. Toda dekle se je vsako noč s čolnom vozilo po razburkanem morju na sestanek s svojim ljubčkom. Da je v temni noči videla, kani veslati, j je njen izvoljenec vedno prižgal luč na neki skali.
Njeni bratje, ki so bili mnenja, da je njeno obnašanje o-madoževalo tudi njihovo čast, so neke noči-odstranili luč s skale, jo privezali na čoln in -e odpeljali na morje. Njihova sestra je veslala za lučjo, toda veliki valovi so prevrnili njen čoln in dekle jo utonilo.
ZANIMIVA DEBATA
Nedavno sta v newyorskem Madison Square Garden debatirala socijalističui voditelj Norman Thomas (levi na sliki) in tajnik komunistične stranke Karl Browder (desni). Debato je poslušalo nad dvajset tisoč ljudi. Sredi je Leo Krzveki, predsednik socijalistične stranko.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
- TRAVEL BUREAU ti« VIII llth STREET NSW TOM, M. X
PlftlTB MAM ZA CENE VOZNIH LUIOY, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
- vT* .7 ir* - ■ — ==
v, U _^
SHIPPING NEWS
•SJ. januarja:
Majestic v Cherbourg
iM. januarja :
Bremen v ■firemen
H§	januarja:
Champlain v Havre
21». januarja :
lie de France v Havre
31. januarja:
28. decembra :
Con te di Savoia v Genoa
2. januarja:
Majestic v Cherbourg
."!. januarja:
Bremen v Iiremen Manhattan v Havre
4.	januarja: Champlain v Havre
5.	januarja :
Aquitania v Chebuorg
N>. januarja :
I'uropa v B remen
11. januarja:
lie de France v Havre Vuli-nnina v Trst
15. januarja:
Washington v Havre
IS. januarja :
I-afayette v Havre Itex v Genoa
2. februarja :
Conte d i Savoia v Genoa
5. februarja:
Majestic v Cherbourg
S. februarja : Rex v Genoa
12. februarja:
Washington v Havre Bremen v Bremen
1-1. februarja:
Berengaria v Cherbourg
15. februarja:
Champlain v Havre
lil. februarja:
Kil ropa v Bremen
10. februarja:
Europa v Bremen
20.	februarja: Majestic v Cherbourg
21.	februarja:
lie de France v Havre
21». februarja:
Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg
29. februarja :
Conte di Savoia v Genoa
HITRA DIREKTNA SLUŽBA
PO MILI JUŽNI PROGI NA SLAVNIH LADJAH ITALIAN LINE
Poskusite to privlačno i*»t, ki je izredno inirna in prijetna vse let". l'a tu«li j »oceni. Vprašajte svojega potniškega agenta in suni prepričajte. Izborna k-.ihin j;i z ■ hilico vina pri jedi. letujte na. teh modernih ladjah, ki so med najhitrejšimi in najl>olj modernimi na svetu. Hitre železniške zveze naravnost i7. Genove in Trsta z vašo domovino.
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO
VULCANIA ... 11 . januarja
PREKO GENOVE — 15 UR DO JUGOSLAVIJE
CONTE DI SAVOIA S? sr^'I;
-'>■ JANIWRJA — ill. FEBRI'ARJA — 28. MARCA
Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta mi na t>24 Fifth Ave.. (Rockefeller Center), N. Y. O.
ITALIAN LINE
za kratek čas in zabavo
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
V A 2 N O ZA i NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga d*n in tretja pa lei, . Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega delo in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnan. Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju ah pa kateremu izmed zastopnikov, kojxn imena so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj n& št h rojakov naseljenih.
Ali ste že naročili Slo-vens ko - Amerikanski Koledar za leto 1936. -— Vreden je 50 centov.

domaČe ŽIVALI, T2 strani. Cena .......... .30
GODfEVSKI KATEKIZEM. (51 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .K
PO STRANI KLORIK. lull strani. Cena ____ .50
POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. llS,strani. Cena .. .25
SANJSKA KNJIGA ...........................00
SANJSKA KNJIGA .......................... .90
SLOVENSKI ŠALJIVEC. i K) strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 15» strani. Cena ........ .90
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. G7 strani. Ceua .30 TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi saloigro "Vse naše").
IS! strani. Cena ........................ J»0
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50
VESELE POVESTI. 70 strani. Cena .......... .33
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

knjigarna "glas naroda
216 WEST 18tb STREET
NEW YORK. N. ¥.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob Lvufeb
COLORADO:
Pueblo. Peter Walsenburg, M.* J. 8vok
Cullg. C J. 1
A. S afU|
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič
ILLINOIS: Chicago. J. BevčlC, J Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcen In Illinois) Joliet, Mary Bambich. Joseph ▼at
La Salle. J. Spelfcb Maseoutah, Frank Angiutln North Chicago, Jeie Zelen«
KANSAS: Qirarrt? Agnes Metalk Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND: KltzmlHer, Fr. Todoplrec Steyer, J- (erne («a Pwnna. W. Va. In Md.)
MICHIGAN: Detroit,
MINNESOTA: CbishoLm, Vrank Gonie Ely, Jos. 3. Peshel-Eveleth, Louis Gonie Gill»ert. Louis Vessel Hibbinfc. Jobn PovSe Virginia, Frank Hrvatlcb
Montana:
Roundup. M. M. Panlaa Washoe, L. Champa
nebraska: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank BCarta
OHIO: Barberton. Frank Trohr Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar> linger, Jacob Besnlk. John Slspv'A
Girard. Anton Xagode
Lorain, Louis Bal ant, John be
Warren. Mrs. S Rachai Youngstown. Anton Kt^'U	*
OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavee Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezove« Export. Loots Supantli Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamln Qreensburg, Frank Novak Joknstown, John Polants Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUoch Manor, Frank Demshar Midway, John 2ust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Ft. Sehlfrer West Newton, Joaeob Toran WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Wank &k«k Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loafs Taaehar DiamondvlUe, Joe RoUcb
Vsak sastopnfk fzfta potrdila sa i*» ta, katera Je prejel. Tsstspa^i .«J»
Fraak Stnlar
UPRAVA "OLAB RAMQUA
»i