Poštnina plačana u gotovini. S"f Igmm..— V ' «OH 1 KR ii e C 6LR5IL0 KÒH1EREÌ15KEBR DRUŠTUR ZR m^RlBORŠKO, O^tRST Dopise, naročila In rekiarnacijeje ppšiljtjti: ^tonje-1 „Konjereiec“ iz- Člani flruštua sprejebfajd lišf brezplačni. Hqroč-rejskemu òruétuu .za fTlarib. oblast, Ipanjkouci l.haja Okrat létno ulna letno 20 Din,* Cenik iftšeratau na žatiteuo W£M——•: . .. —L—-1------------------------------—— Steu. Z. „ ,,.v\ fpgribor,'àrie 15. aprjla 19ZG. -v M i V- Letnik Ul. Konjereja u krd 1 jeujit Srboui Hruatou in Sloueneeu. V strokbvnem giašilu »Zeitschrift für OestütKüride und Pferdezucht«1 je izšel članek ’izpod peresa g. Fr. Steinhaussä, ki ga prinašamo v preVodu. ‘ ; ■> - r- i | g Krafjéviha SHS inerì 248.987 kvadratnih ' kilometrov in šteje 12,017.323 prebivalcev s 1,069.310 konji: Razdeljena Je na tpet kònjerejskih 'OkoliSèviaii kobilarniških depdrtmajev^Tbm departmajem načeljuje ravnatelj ergele, kateremu je dobljeno potrebno I ste.yilo ur adnjštyaA vsakem - teh..okolišev je ena giayna epek;.^(kobilarna), in. enp all.YeSii^astuy-skih stanjšč (žrebčarn). Direktor ergele yodi konjegojstyo 3| gkvni;kpbir larrii ter deželbo. konjerejo, y'.svojeni -okolišu, Ti’ravnatelji so podrejeni inšpektorju za konjegojštvb, ta zöpet nkčelniŠtvu za stočarstvo; v Haloga državnih kobilarn je 'odgajati dobre plemètljake" 'zadržavriC žreb čarne, Zasebrie kobilarne' tè? za ' potrebne ž?t!bce! zä podeželsko konjerejo.' Ker Število žrebcev, ki jih Odgoje, drž. zavodi daleko ne, zadostuje potrebam, nabavi država vsakoletno .Večje število piemenjalrov. iz' zasebnih 'kobilarii. là* Od “kbrtjéreijcev samih,:terjih potem razdeli hä'pošamezne pokrajine. *;•f .Konjerejski departmaji So: F\ ; I. Konjerejski departma LjublCéyò; Ta Obsega teritorij nekdanje Srbije pred balkansko vojno, izvžemši posàvsko nfl-žavje. Glavna kobilarfta iti sedež direktorja - je v Ljubičevem. V tem okolišu se predvsem goji angleška kri. Zemljišča te er-,gele obsegajo 923 iha, imsifcen 422,ha; v nižini rMoraye,jostali pa tvorijo gorske pašnike. Med svetovno, -,vojn^;je ,-pleinenski materijal, izvzemši .ene kobilo,.popolnoma propaxM, Leta,.1919. se je zavod obnovil ter sé deli danes v eno Čistokrvno In drugo polkrvno kobilarno. Prva ima trk žrebce^plemehjaKe in 21 iplemeriskih kobil. Zaród še Vsàkó' fetó préfékitsl na dirkališču v Beogradu. Kot pepihjerj plemené'V kobilarni sledeči žrebci: ■ T. Le Dragoh, rojen" -Ì9Ì4 v Franciji, od Séa SIck/tž'Sauge Pourprée; : ^ p ’ % , 2.-.Le-Bajpyeur-, roj. 1921 . v.Franciji, od Swéep.er .IL». i? Or.atìgè.Sedge; . • - . : 3. Fountainblue, roj. Ì904 v Ameriki, od Odd. fellow,, lz Ferrol. - ...... ......... Pdkrvnä kobilarna ima, sedaj; 20 /plemenskih kobilaki so večinoma iz pred časom razpuščene kobilarne J-ugpusta (Žle-bine) v Slavoniji in se parijo .s preje navedenimi, žrebci. Žrebčarna še nahaja v Ljubiče vein .in imp; sedaj R129 žrebcev i. s.: I . ? angleških polnokrvčev 19 •* . js::-:v■ angleških polkrvcev 23 ,& vccnkcst arabskih polnokrvčev 1 . 0*1 .arabskih polkrvcev 18 | 1-!:. noniusov 10 . fed vzhodnopruskih 45.'- itn ikfcd 'r anglo-arabcev« 13 ttM in« .. ju »afij - V dežŠlrii "konjereji tegai-korijerejskega departmaja se dob! le še malo kobil, one pasme; ki še je.gojila- tu; pred' vojno; Deželna kpniereja;-.se--je 'Obnovila s kobilami,iz Vojvodine . (nekdanji ogrski komjtàti-.Bàcsi, Toronta!,in Temes), ,iz -Sirnjij« in z vzhodnopruskimi reppracijskimi kobilami. Na /teri^orbu, tega-, konjerejskéga .departmaja, id nobene .večje'privatne.kobilarne,. • , ,> ; j.v; ’ShI? V0 II. Konjerejski Mepartma Karadjordjevo, Id obšega Vojvodinja, ^irmijo^in^, Rosaysko niža^j^ ^Srbije in Bo.sne.., Sedež direktorja jeiy,^radjordjevu,;kjier.;: se nah^a tudi.glavna kobilarna. V tem konjerejšketn departmaju,.se goj| pipdvsem --iz4 dVI% fKolfflm# 'tV'sl;'V Ihì'ke. gólr tfohfù^: v "drugt; pa' .anifi^kegä pbSkrvcä. . „V pral ko!^arni.,]e. 6Ì..ple^iei^Ui bd katerih je 24 dipge pa'izhajalo iz dezéffle1 kd^jerèjè'.1 Kot pepinjè'ri šiužijo sledeči žrebci: ' ; .,. 1. Nonips X.—1, roj. 1914 y Mezöhegyesu od Jloniusä X. Wdff iifóì^irài..]s'^ ..=2, Nqniüs IÖ —Ì4, -roj. Ì0Q8 v MczöhQgyesu iz Noniusa HL i^’,329rNonius_.r!U[^^eny ,1.,^ - »i-ar -o -T..q ; .-.ii. Kobilarna,: yjkätertise,.goji polkiivniranglež, šteje; sedaj 28 plemenskilh kobil, ki so se nabavile iz raznih privatnih podežek ski^. koMarn,, j- , jr . r. , -, -, -ioa Sedaji^lgmeni-,kpt;je^jerT;angleški:pplnokrvec Rozmarin-gos, rojen na Ogrskem 1. 1914, od'Sliéve Gallion iz Rozsabimbó. . V območju tega :konjerejske^a . departmaja. sta; tudi, dve zr’ebčar)d,i!Čna v Karadjojdjeyu,- druga v Sabcu, .ki štejeta obe simpaj..'176 jixe^eyT., %.: ... n "i» J, ji' angl^kih’ .ipinokrycèy.. 16, - ; .i 1,,'angleških: pplkr-vcev 72, •:..... . -. . _ arabskih. polkrv.GCv 10,. Gidranov 1,'’ .. Lipicancev. 1,. . B v „ . j ' I ' NoniusoV 76. \ " ' ,‘ J'' ^ j. Deželna konjereja v tem konjerejskem departmaju stoji %’a jako’Visdki stbbnji, ter sb tu Vzrejeni konji v' iVnzèmstvi» jako cenjeni. T V pbinočju. Karädjo.rdjeva še nahajajo slfedeče privatne kobilarne: ' Kobilarna Mbhcenciiev; dvor, pošta Ilok, kneza Ode-scalchi,, kjer se goji arabsko pleme s 24, polnokrvnimi iti 22 “pbikfvHimf kòbilàfni. i Plemenske, kobile ‘ie; kobilarne izhajajo iz wiirtenberške dvome kobilarne ‘Weil, iz kbbilarhe Slawùta knezS; -Saiigüszkega in' te kobilarne ' V Biàlicerkwie grofa Bra-nickega. Kot peplnjèr-'-pFéméni-aifàbskì polnokrvec Gazel, ki ijeabili vztejeh >:V državni kobilarni Goražda.i'• •• /- ,-,i 2. Kobilarna grofa Eltza v Vukovarju. V tej kobilarni fe '120 kobil; pašme ,kIonius,: 25 lipicatiskih iti 15 angleških pol-krvnih kobil. Kat pepinjeri so sledeči žrebci: .ssujnca gos v kobilarni kier se gojè noniusi: à) E Nonius XI., roj. 1918 v Grahovem od 27Ó MB Noni* usai, XLIL—13, iz 233 Sardelle; b) E Nòhfiis X., roj. 1918 v Grabòvem od 778 Nonius XXXVI.—9, iz 335 Alauda; c) Nònius lì.—16., roj. 1906 v Mezöhegyesu od Noniusa li, iz 333 Nonius XXXVI; d) Nonius XXXVIU.—21., roj. 1904 V Mezöhegyesu od Nòniusa XXXVIII, iz 226 Tartar Nonius; 487 Favour Nadgorlca, roj. 1912 v Lipici, od Favorir Sarda, iz Nakfgorlce. V kobilarni, kjer se goje angleški polkrvcl; e) Shannon Nonius 21., roj. 1911 v Mezöhegyesu od Shannon, angl. polnokrvca ia iz 242 Nonius XXIX. V kobilami kjer se goje angleški polkrvcl: Angleški pdikrvrii Žrebec Lépferd 9., roj. 1911 v FölsÖ-Le-perd od Bohocz, angl polnokrvca iz Bujar I. 3. Kobilama Oladnos, pošta Indjija, last gospoda Ladjevja. TU se tgtiji s 14 lipicanskimi kobilami IlpiŠko pleme. Ob času služi kot pepinjer žrebec Maestóso Matuglia roj. 1906 v Lipici, od Maestoso Betalka II, ta Mattuglia. 4. Kobilarna Veliki Salas, kjer goji gospod Stevo Dun-djerski S 30 arabskimi kobilähil arabske polkrvce. . 5. Kobilarna Kamendin, pošte Novisad. Last g. O joke bundjerskega, ki goji s 56 polnokrvnimi kobilami angleškega (polnokrvca. Pepinjer je sedaj žrebec Royal Eagl. Produkti te kobilarne se preizkušajo na dirkališču v Beograidki. 6. Kobilarna KuJpin, pošte NoVišad, lastnik g. Djoko Dun-djerski. Tu sé goji s 24 amerlkanskimi kobilami amerikaiiske kasače, 7. KobHarha Ztdìnàtlci 'pošta Bačka Topola,' tast g. Julija Lelbacha. V tej kobilarni goje angleške polnokrvce än polkrvce ft s. je 24 poliiokrvnlh in 27 polkrvnih kobil. Kot pepinjer služi »Patriot«, roj. 1911 na Ogrskem od Adama, iz Patience. Profevödl te kobilarne še preizkušajo na beograjskimi dirkališču. 8. Kobilarna Zobnatica, pošta Bačka Topola, kjer goji g. SlmOU pl. Vojnič s 30 plemenskimi kobilami angleške polkrvce. 9. kobilarna Roglatlca, pošta Subotica, last g. dr. Josipa p4. Vojniča. Tu se goji z 38 kobilami angleške polkrVce. 10. Kobilarna Čeb, pošta Bačka Palànkà, kjer goji g. dr. Gedeon Dundjerski angleške polnokrvce in polkrvce. Ima 10 polnokrvnih in 36 polkrvnih k obl. Àngl&ké polnokrvce, ki vzrejajo v tej kobilarni, se preizkuša na beograjskem dirkališču. 11. Kobilarna Pustarif, pošta Novi Bede], kjer goji g. dr. Ivan Ivanovič z 41 kobilami angleškega polkrvca. li. Kobilarna Hajdusica, kjer goji gospa Olga Jovanovič s 47 kobilami angleške polkrvce. . V tej kobilarni je nastanjena tudi kobilarna veleindustri-jalca gospoda Vlade Iliča iz Beograda, ki goji s 25 plem. kobilami angleške polnokrvce, ki se preizkušajo na beograjskem dirkališču. lil Kobilarna Sombor, last g. Petra Fernbacha, ki goji s 30 kobilami amerikanske kasače. 14 Kobilama Zldohaza, last g. Štefana Bezuka, ki goji angleške polkrvce In ima 40 plemenskih kobil. 15. Kobilarna Jethr, last g. Konstantina Radoviča, ki goji angleška polkrvce, 1& Kobilarna Keca, tet g. Vincenca Mikstča-Steviha, ki goji noutuse. • > ■ BI, Konjeniški departma Goražda Obseg»: Bosno in Hercfe-govino, izvzeto je Posavsko nižavje, nadalje obsega Dalmacijo, CrnogorO in Maččdonijo. Goji se malega, vstrajnega, zmožnega in Odpornega gorskega konja arabske kfvi. Sedež direktorja kobilarne je y Sarajevu, gjavna kobilarna je v But-miru, letniki pa v Goraždl. Za poletno pašo služijo kobilami gorski pašniki na Igmanu in v Borilki. Glavna, kobilarna ima 4 arabske polno- in 28 polkrvnih kobil, večji del lastne Teje. Kobilarna je bla ustanovljena I. 1897. od bosansko-hercegovin-ske dež. vlade z originalnimi arabskimi kobilami in s kobilami iZ kr. ogrske drž. kobilarne v Babolni. Pozneje 1923. i. so došle tudi Schagya-kobile iz bivše avstrijske drž. kobilarne v Radautzu. Istočasno služijo kot pepinjeri žrebci: 1. Ilderim, arabski poinokrvec iz kobilarne kneza Sangus-koga v Slawuti; 2. Schagya X.—21., roj. v Radautzu od Schagya X., iz 325 Schagya XI. V območju tega konjerejskega departmaja se nahajajo tri žrebčame i. s. v Sarajevu, Vrani pri Biogradu na Jadranu in v Dušanovem pri Ueskübu. V teh žrebčarnab se nahaja 241 žrebcev, povečini arabskih polkrvcev. A^območju tega konjerejskega departmaja ni nobene pri-vatnÄcobilarne. IV. Kćiijćrejsk! departma Stančič obsega Hrvatsko In Sla-vÖHjjtt z ižjfeHio Slmiije. Goji v okrajih Zagreb, Bjelovar in OšSbk lahkega, srednjetežkega mrzlokrvca belgijskega tipa, v okrtjih Požega, Gošpič in Ogulin pa lipicanca. Sedež direktorja ie v Zagrebu, glavna kobilarna pa le naštaiijena 30 km od Žagreba in sestoji iz dveh ločenih kobilarn, v eni se goji lipicance, v drugi pa belgijce. Kobilarna za lipicance je bila Ustanovljena 1. 1919. Devet kobil je iz bivše dvorne kobilarne Lipica pri Trstu, 36 kobil pa !Z raznih privatnih podeželskih kobilarn. Pepinjeri so: • 1. Siglavy Monterosa, roj. 1907 v Lipici, od Siglavy Miramar, iz Monterose. •2. Maestoso Bibor, roj. 1910 v Cabunl, od 655 Maestosa Bibor, iz Czintre. 3. Favòry Sarda, roj. 1906 v Lipici, od Favory Slovenia, iz Sardè. 4. NeapöKtäho Miramar, roj. 1902 v Lipici, od Neapolitano Slatina, Iz Miramar. 5. Pluto Nadrožlca, roj. 1911 V Lipici, öd Plluto Bona, Iž NadroŽiče. 6. Tulipan Ira, roj. 19Ì2 v Terezovacu, od Tulipan Akar-hogy, iz Ire. S temi žrebci se hoče nadalje gojiti lipicansko pasmo, tako, da bo kobilama popolnoma neodvisna od uvoza tujih žrebcev. , Kobilarna za belgijce je bila ustanovljena 1. 1920 z 24 -deželnftUi köMlaitW. Kot pepinjer Služi sedaj Duc de Fosteau, roj. 1920 v Fosteau v Belgiji, od Kleber du FosteaU iz Zizanie du FöSteau. žrebčarna kobilarne se nahaja v Kutjevu pri Slav. Požeg! in fina 388 žrebcev J. s.: angleških pólftokrvcev 6 angleških pólkrVcev 34 arabskih poinokrvcev 3 arabskih polkrvcev 18 polkrvnih anglo-atabcev 13 , ; . noniusov 62 . , > lipicancev 159 dkienburžanov 1 belgijoev 75 ! - Na teritoriju tega konjerejskega departmaja se nahajajo sledeče zasebne kobilarne; 1. Kobilarna Valpovo grofa Normajraa^Eljrelifeisa, klar se goje angleški polkrvci; 2. Kobilarna Dolnji Miholjak, kjer goji akcijska družba Podravina (preje grof Maflath) s 50 kobilarni angleške pol-krvce; 3. Kobilarna Žlebin$, pošta Gradina, kjer goH g. Louis Stern s 40 kobilami angleške polkrvce; • 4. Kobilarna Izidorovac, pošta Llpik, kjer g. Stefan Lajer s 37 kobilami goH angleške polkrvce; 5. Kobilarna Djakovo, last škofa Aksamovlfiä, kjer se goje lipicanci; 6. Kobilarna Orahovica, domene Istega imena, kji goji lipicance; 7. Kobilarna KsPincf, kjer goje-dediti Edmunda Freitage lipicance; , 8. Kobilarna Slav. Požega, kjer goji državna poljedelska šola lipicance; 9. Kobilarna Topolovac, kjer goji drž. domena Istega imena lipicance; 10. Kobilarna Božjakovina, kjer goji deželna domena bel-gijce. V, Konjerejski departma Selo pri Ljubljani, ki obsega h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev spadajoče Idlele Kranjske, Stajérske in Istre ter ogrsko Medjirpurje. V Medjtaiurjn ter bivši južni Štajerski se goji srednjetežki ozir. težki bel-gijec, v bivši Kranjski srednjetežki, mrzlokrven konj noriškega tipa, na Krasu pa lipicanec. V Ljutomeru oziroma okrožju Ljutomera se goji amerikanski kasa£. . Z ÉÉÈkÉMt Sedež tega konjerejskèga departmaja, ki nima nobene» glavne kobilarne, je na Selu pr) Ljubljani, kjer je nastanjena tudi Žrebčarna. Žreb čarna ima 167 žrebcev I. s.: angleških pplnokrvcev 1 angleških polkrvcev 22 arabskih polkrvcev 16 lipicancev 2 noniusov 7 ^ |1; amerikanskih dirkačev 8 noričanov 85 belgijcev 26. V območju tega konjerejskega departmaja se nahaja znana kobilarna grofa Warren-Lippjtta v Turnišču pri Ptuju, kjer se goja amerikanski dirkači. V žrebčarni se nahaja komaj tretjina državnih žrebcev, ker so ostali brezplačno oddani v zasebno oskrbo. Ker se potreba ne krije s številom državnih žrebčey, se Vsako letp po po$ebpi komisiji In posebnih llgei}.coyalj|i,ih predpisih lfcerjcuje precejšnje število zasebnih žrebcev. $$lj-cencovanih žrebcev se pe sme uporabljati za plenje in §e jib mora kastrirati.- V ipovzidigo konjereje se prirejajo v$akpJ$&o po deželi konjske razstave, ki so združene s premovanji. Za povzdigo jalhačkega in vozačkega sporta se je ustanovilo v večjih mestih Kranjske društvo — Kolo jahača —| katerega udruženje je y Beogradu in ki prireja v večjih mestih dirke polnokrvnih in pojükxyipjb konj, ^adfijjß preizkušnje kraj. za jahanie in L... S povzdigo dirkačev se peča dirkaško društvo v Zagrebu, Ljutomer» in qg Bledu. ■Od ipoljeprivrednega ministrstva je bila. določena posebna komisija, ki ima nalogo naložiti rodovno knjigo za anglpjfkp polnokrvce. Najdalje se namerava vpeljati tudi rodovno knlfgo za angleške polkrvce raznih tipov (Furioso, North Star, Nonius), za arabske polno- in polkrvce, za lipicance In za gmfi-rikanske dirkače, Vsaka uprava kobilarne ima šolo za vzgojo oziromg šolanje kobllarniškega osobja, ki traja dve leti in v katero se sprejemajo kmetski sinovi v starosti od 13—16 let. H pasemskemu uprašanju u obrpgčjp kQniPr?ißk?fla društva za mari&grsko oblast Leta (876. se je sklicala na Dunaju konjerejska anketa, ki je poleg reševanja drugih kanjerejsklh vprašanj imela nalogo razdeliti tedanji teritorij Avstrijske (Ciislajtanije) v pet pasetpskih okolišev. To je tudi storila. Ti okoliši so bUl: 1, čistonoriški; 2, okoliš, ki je mejil na prvega s srednjim teškim konjem; 3. okoliš masivnega voznega konja (polkrv-pa); 4. okoliš gaiiškega konja in 5. oni kraškega ali lipicanskega plemena, Že tedaj je bila to težka naloga, ki sl jo je nadela konjerejska anketa. Zborovalci so takoj uvideli, da bi bilo konjereji v kvar, če bi sc preveč skrupulozno oklepali začrtanih mej in, da morajo biti to le nekake, smernice, v kojih pkyi.ru se naj gibljejo posamezna plemena in pasme, ozhaje se vedno na vsakokratne gospodarske potrebe in ko-njerejske prilike. Priznavam, dia je do gotovih mej raeijonlranje v pasemske ip plemenske okoliše v živinoreji v obče v konjereji v specialnem dobro in potrebna Merodajni činitelji in strokovne organizacije morajo čuvati, da živinorejci preveč In prepogosto ne skačejo ? ene Raspi« na drugo; toda narodu ne» kaj oktroirati, vsiliti česar pe mara, alf kar ne odgovarja njegovim gospodarskim, mogoče (udi trgovskim potrebam, se ml pa vidi neumestno. Na lanskem občnem zboru je sprožil en član misel, da M bilo .potrebno, da se teritorij mariborske oblasti, oziroma območje konjerejskega društva te oblasti, pasemsko razdeli Na današnji anketi sem prevzel ta referat Toda težko ml b.p rešifi to ysai v splošno zaidbvoljstvo vseh navzočih, Mariborska oblast je~po pretežni večini mrzlokrvna, je južno Maribora v polskavskt okolici Se goji nekaj toplokrv* cev, drugje je lahko pleme popolp^ma izginila In pa ilpto-merski toplokrvni otok, kjer se že nad 50 Jet pplpK polkrv-ca goje amerikanski kasači. ^$£(0 JI da koplftreja variira, preživlja ravno sedai hSfeo krizp, dft Številno vsi vidite, kako tehnična in motc»ri,žirana odjedata tfa konju. Za svojo osebo sen) prepričan, da še nismo na cilju te krize, prepričan sem pa tudi, dg bo v doglednem času konec tega številčnega padanja, ker gotovo število kopi Je nam neobhodno potrebno za vojsko ta za naše gospodarstvo. Za naše pred Vsem manjše gospodarstvo pa jp bolj prikladen srednje težak bodisi mrzlokrven, — Jaet pa gospod», ske prilike zahtevajo hitrejšega konja, m^sfyoo topf o- oziroma polkrveo. Za to pa ni nervozni ahvleC daß! upoštevamo % polni meri njegove, zasluge kot regenerator naše polkrvne reje, ne hitri, kasač, z rekordom 1 :25, ne limfatični belgi-•jaiieé ž 28-'-'30 crii mere, glavne stopallnicei. Že :sedaj vidimo, "da še riarod vei; ne ,ogreva ža‘ kolose'najtežjega kalibra, kei 'isä.'Òj^Vàfla..njegovimpotrebam in,, ker tudi ni zunanjega kupca žri trike’ konje, — marveč za’ nizki, . čokat tìjr mrzlokrvnega konja. In za'to sé mi ždi najbolj prikladno ngSe domače, našim razmeram in podnebju prilagođeno- noriško pleme. Nočem„ nikomur vsiljevati tega svojega ~ nadziranja, tudi ne bom izgubljal predolgo besedi, ker se je že dovolj pisalo o tem, In ker imamo najboljše vzglede pri naših sosedih, katero pot so ubrali, ki so gotovo, kar se konjereje tiče, vsaj na isti "Višini' kot smo mi. Pripominjam le, da se norl-čan prav hitro izboljšuje pod dobrimi življensbimi razmerami, — belgijanec pa presajen v. slabše kot jih je. vajen doma far kakorlso one, ki šo j ga vstvarile, še hitrejše propada. Tudi za to imamo dovolj vzgledov doma. Vem, da ima ta aß oni priptavljènò.’iia mi pokaže slabega noričana med^ plemenjaki; Toda,-če, je. žrebec slab —. je slab irt -nrij bo to" noričrin ali belgijec. * Zavedam se tudi popolnoma, da v zadnjem času nismo kupili tbaš:. najboljši plemenski materijal. Toda tèmù so krive razmer,?, pred ,vsem one finančne narave in pa dejstvo, da je vv povojni; dobi' z,elo težko dobiti-Idbbrlh plemenjakov in tq,, tudi v inozemstvu. Imeli sém priliko- govoriti z ljudini, lei- delujejo na polju konjereje v naših Sosednih državah in vsi $o mi izjavili, da*-,«©? pri njih porajajo1 Isté tbžkoče kot pri nas ali pa, še v večji merk“ M'smo prisiljeni ža enkrat Črpati . sami iz,; sebe. Kako pa je- težko dobrega žrebca izbrati; ini;Sé težje kupiti,' pa veste konjerejci sami in pa 'oni gospodje, ki' So' sodelovali pri itrieriiovanju, licericovrinju In nakupih. Denari zri nakup dobi človek zlasti v dobah proračunskih dvanajstin, kakor Smo1 jih' ravnokar prdživljali, najbolj rieprikladen" čas,‘ali ipa fàkòr da’riibrri hiteti ;ž nakiipoiri, če noče, da še tisti bori novci zajpadejo. Poleg tèga'pa še neojqr.etep :jia{än>;t nakupa, -Jcir! ovira vsako državno riabavo. Kupimo- pač kar moremo.do.biti .invkar vsaj v-glavnem odg-o-varja ^^tOTap -in^potrebaBi-inaše:konjereje, -Upajmo, dà se tudi. v : tem ..pogledu- vreniona ijam žjašne: ! Preidem k - inašemu toplokrvnemu otoku v’ ihariborski oblasti ^ k ljutomerskemuI okolišu. —“ Tri se 'goji že, nad 50: let, kakor.“ že omenjeno, poleg polkrvca z dobrim’ uspehom amerikamskega kasača, ki povsem odgovarja tudi oit-dotnim i gospodarskim ;,potrebam; : Vendar sé bojim, dri -' zlasti y . tem .pravcu, gremo, predaleč.- Vsa. čast hr priznanje agilnemu ..dirkalnemu. klubu ljutomerskemu, toda dobrega pöl-kgyea zapostavljati. kasaču; .smatram za' neumestno. ? Vojaštvo je zadnje leto remoptiralo.,v tej okolici in tudi nakupilo precej konj. Bojim se 'le, da. ga bomo .odgnali, če bomp preveč forsitrili krisače,' ket ' tó ni kbnij/zri. vojsko. Konjski sport gineva bd drió do dné. Ljubiteljev športnega konja j? vedno-matij. Svet1 živi danes hitro.' Živemu bitju- pa ne moremo dati*1 one bržirie kot mrtvemu' stroju , avtom.obilu. Gospodarski konj v obče pa amerikanški kasač ni, kljub še tako j dobro uspelim, preizkuSnjaW Jikledé njegove uporabnosti. Prt vseh vrliriah ljutomerskega konja, ki mu jih V polni mèri priznavam, pogrešam tisto izjednačenost v plemenu, ki Je bistvo vsake konsolidirane- konjereje iri tému smo veliko sami krivi. u. --i '• ' : - , -■ S16venijaf je, Če upoštevamo obe oblasti, kakor rečeno, dbneš'-večjr del mrzlokrvna. Vendar ponehava tistö strem-ljehje' ža težkim konjem, ki smo ga pred dvemi,. tremi leti opriŽalP-še tu in.'tam, zlrišti'na prehodih od, toplokrvnih: ■— na?’mrzlokrvna okoliša. Dri, ’ porajati se je počel nasprotni ekstrem, prehod na lahkega konja; in to y Medjimurju far .pašem .Dolenjskem. -Tudi: toplqkrvec: bo. pri nas prišel" prej ali slej do veljave. Take skoke pa morajo merodajni činitelji .omejiti,. če pa „so.,,iz gospodarskih : razlogov -neizogibni, vsaj izvesti pod strokovnim nadzorstvom in ; ne potom pre-urariSenega eksperimenta, sledeče \teanu . alt ‘onemu- trenot-hemu impüfeü. ali. ŽveZdi — enodnevnici, ki- sé prikaže na konjerèjskem obzorju. Tako izgleda približno slika konjereje paozemlju ngšega društva." Mogocej da nosi jo ali ono. pečat osebnega nazira-nja, v celoti sem skušal ostati objektiven. Danes postavljati kake npy». teze, tikajoče se naše konjereje, ali Ji začrtavati. smeh, v koji se ,'mora g ibati,, se mi zdi preuranjeno in tudi nepotrebno, ker bi utegnili doseči nasprotno, kar nam je vsem v mislih, dobrobit • naše ko* bijerejé. “ - Končam sVoj referat, ki naj bo le nekako ogrodje misli hi podlaga zä riädaljno debato v tedi .pravcu.' ' S- ' O čistokrunem angležu.. » - n ^ ■■ V začetku 19. stoletja, ko je jel procvitati konjski sport, SO Angleži preplavili' s. svojim v-. 18.,-$toie$u^yzrelerijin' CK 'stokrvcem evropsko celino' in tako obvladali evropska konjska dirkališča. Izvažali so k nam, kar sb imbU doma Odveč', in kot umni' konjerejci baš ne ' najboljši materijal. »Čistokrvni ahglež«-je postala-parola. Kjer-se je isti uporabljal za pleme, so konjerejci v. prvih generacijah odgojili iplemdnite^ .po obliki, :lepe ; konje, kiso. domačev glede hitrosti daleko , natìkriljeyalL Nihče,pa: §e’šni..::zmenil.za to,-če bo,.ta konj tudi ustrezal - gospodarskim ; potrebam, pred ivsem pa vedno bolj razvijajočemu se kmetijstvu,g ki _ je .razbilo ; močnejšega ■konja. Plemenski materijal je postaj-prešibek iri prerazbur-ljiv, dà bi riiogel zadovoljiti gospodarskim potrebam. Prišla je reakcija in. konjerejci so padli z enega ekstrema v drugega, pričeli so gojiti , mrzlokrvce, ki so jim .jmlj ustrezali kot preveč požlahtneli toplokrvec.- ;;;..... . . i Ce ' hočemo razumeti, zakaj se čistokrvni anglež pri nas tako težko udomači in prilagodi, moramo predočiti ralzvoj te pasme. , Kakor iz Anglije ^vpeljani dirkači, ki na naših dirkališčih redko dosežejo tako brzino kbt (doma, Se godi tudi s plemenskim materijalom predvsem s plemenskimi kobilami. Cim starejše kobile uvažamo,, tem, dvomljivejša je njih plemenska vrednost. Vsaki kpnjerejec,Jci je hotel trajnQ in uspešno rediti; angleško kri, si je večno in vedno moral ižpošojeVati plemenloe' in plemenjake (f.dgenerätorje) ig Anglije. Vsak orga-: nizem — in naj* si .bo,..to , žiyriI ali rastlina —; le tedaj redno podeduje svoje lastnosti riä svoj é potomce, če: živi, pod razmerami, ki so njega samega in pa rijegove prednike ustvarile. Če posežem po'primerih;.ki-riam to kažejo v posebno •ostri luči, bi bil tó leV,'presajen ria sevèrrii tččaj, ali pa se--yerni medveid» premeščen v vroče podnebje kake Afriške puščave. Slednji kot prvi hi propadel. i - Živalski: organizem se"' sficer prilagodi hekojlko novim razriiferam, toda to prilagodenje, aklimatiziranje ima svoje,, meje. In če so te dosežene oziroma prekoračene, nastopi degeneracija jin Žival začnef'propadati v vsakem oziru. Tega propadanja često ne opazimo takoj v prvi generaciji, vedno bolj pa v naslednjih. In tudi vse. vrste živalstva nimajo enakih zmotnosti se prilagoditi novim razmeram, ene se hitreje in bolje, druge kasneje in težje. Med one, ki se najtežje prir vadijo, tuji grudi, prištevamo koiraja. Radi tega tudi čistokrvni anglež, ki, ga je ondotni umni konjerejec z najneobzirnejšimi sredstvi ter žrtvami in : dolga vrstai let spravil do take višine, radkokedaj .izpolni želje, in nade inozemskih kupcev : in ko-njerejcev, če ga presade v tuje razmere in tuje podnebje. .Dp 19. stoletja so vpeljali Angleži nad 180 arabskih žrebcev, da bi žnjimi izboljšali svoje malo domače pleme, ki je bilo keltiškega pokoljenja. Toda med temi so le trije, ki so pràyi ustanovitelji,,in praočetje današnjega čistokrvnega angleža. In, sicer The , barley Arabian, The Beyrly Turk in The God'olfin Barb. - . Prvega so nakupili Angleži v Aleppo ter ga iirtportirall, drugi je bil vojni plen izpred obleganega Dunaja, Godolfin pa darilo cesarja iz Maroka. Plemenske, vrednosti slednjega niso dolgo .časa spoznali-in upoštevali; Vozil, je po Parizu vodo. Šele kasneje je 'prišel v Anglijo kot poskusni žrebec in lp pò srečnem slučaju do zaskoka ene boljše .kobile po imenu Roksàttè.' Zarod te kobile, osobito njen sin po imenu Laith je šele opozoril konjerejce na plemenske vrline tega do sedaj omalovaževanega žrebca, ki nam je že kót star plemenjak ustvaril po ' svojih potomcih 'najhitrejše konje ti-stoeasne dobe. (Matschem 1748. leta »Eclipse 1764«.) Če So bili imenovani trije žrebci čistokrvni arabci ali Berberi, strokovnjaško še ni dognano. Brezdvomno pa so bili orijentalske krvi. Pretvorba orientalskega tipa v visokega, vitkega, stegnjenega. in hitrega angleža se ni izvršila preko noči, ampak je plod dolgotrajnega smotrenega dela tèr plemenske odbire. PrLtem pa je Anglež prinašal ogromne žrtve svoji konjereji .ter pretirano intenzivno krmil,,.samo da bi produciral konja, .ki Me v., .svoji; najzgodnejši mladosti, ratzvijn. naj,ve,čjp_Jiitrost. Dobre cene, ki jih je dobival od tujcev za svojega konja, so ga k temu še vspodbujale. Paril je dosledno »hitro z naj-hitrejšim«,-ustvaril konju srce, žive in temperament, lastnosti, kj jih pač težko najdemo pri drugih pasmah. Telesni substrat masa in okostje pa so. postajaj! kmalu prešibki za to srce, ki je bilo v tem enostransko zgrajenem- ogrodju. Istotako je gineval spolni nagon in pa plodovitost. In s tem konjem si je osvojil Anglež svetovni konjski trg; _to pa potom dolgotrajnega, vestnega, smotrenega dela. Pripomoček k temu pa je bila njegova rodovna knjiga (Štud-bok), ki ne pozna nikakih neresničnih podatkov in iz katert lahko izslediš pokoljenje in lastnosti • vsacega čistokrvnega angleža in njegovih dedov in pradedovi Visökp cenimo danes angleškega čistokrvca k'ot regene-ratorja naše toplokrvne reje, ker isti zada svojemu zarodu energijo, žive in vštrajriošt, to kar imenujemo konjerejci srce in kri, 'toda to Te toliko Časa, dokler mu nüidteno tisto, česai je navajen in kar ga je Ostvarilo. Presajèn pài v slabše razmere, zlasti kar se tiče vzgoje in izreje, ali pa, če mti klimatske' prilike ne prijajo, pa tudi te plemenske vrline kai hitro obledé. 3 Spretnosti angleških konjerejcev pa moramo pripoznati, da. se ji je posrečil marsikateri zelo nevaren eksperiment na polju konjereje. Potom križanja mrzle-krvi z: čistokrvcem si je Anglež ustvaril svojega jahača (Hunter-ja). Zahteva za svoje konje veliko denarja, tako ‘da slabi neuspeli zarod lahko poceni proda, prinaša pa tudi .Velikanske žrtve svoji konjereji, dobra lastnost, ki našemu konjerejcu često primanjkuje. Konjerejsko òruètuo za mariborsko oblast O luanjkoucih. Zapisnik o odborovi seji, ki se je vršila v Mariboru dne 17. marca 1926 ob 10. uri dopoldne V restavraciji Narodnega doma. Navzoči; predsednik L. Petòvar, upravnik žrebčarne Nace Šlajpah, zastopnik mar. oblasti; g. svétnik Zidanšek, ter odbornikr; gg. ;Bedernjak,:,Orad, Pirnat, Plaskan, Rajšp, Šegula, Slavič in žzdr. Veble. Dnevni red: . - s- .t- Priprava za občni zbor in predlogi podružnic za občni zbor, Slučajnosti. :ììì' ■ii.r-: Predsednik g. L. Petovar otvori odborbvo séjo, pozdravi navzoče;' konstatira sklepčnost tet poroča, da se je oprostil g. Kočevar in g. Turnšek, ni se pa oprostil g. Zemljič Trie. Predvsem zaprosi, da se prečita zapisnik zadnje seje, kateri sé je po prečitanju soglasno odobri. Poroča, da še,je premovarije izvršilo v redu, dat pa za današnji občni zbor podružnice niso prišle s predlogi, kakor je to pričakoval, razven ormoške podružnice,, ki je prišla z obširnim predlogom in katerega dobesedno prečita: -i K I. točki Šn 2. pripomni, da prideta, pred občni zbor, k 3. točki bo poročal g. Šlajpah, 4. točka pride pred anketo, ki se vrši popoldan, za 5. točko, bo pa treba vstaviti, ako je kaj dobrega-v predlogu, take dobre stvari v. pravilnik, ker spadajo predlogi v pravilnik. | K slučajnostim poroča g. žzdr; šlajpah, da je kupil g. Orad žrebca, ki je bil prej pri g. Supancu licenciran. Predlaga, idh se ga'- licenCira, akó sé g. Grad obveže, da né bode pripustil križanja. Licéncovanjè niaj izvršej lokalni faktorji, domači živinozdravnik in odbornik Turnšek ter se naj o izvršitvi poroča žrebčarni. Sprejeto. Nadalje poroča,' da je vzel dirkalski klub v Ljutomeru od g. Funkeja v Zagrebu v zakup dirkača žrebca Rodauna. Predlaga, da Se izvrši licenciranje, katero naj izvrše gg. L. Petòvar, I. Kreft in žzdr. Škof ter se o izvršitvi poroča žrebčarni. Sprejeto. ; Upravnik žrebčarne poroča nadalje o izvršenem licenciranju v Medjimurju, katerega se žal g; svétnik Zidanšek,, ki je bil odpotoval v Srbijo, ni mogel i&Heležiti, pri katerem pa je bil na srečo navzoč g. dr. Rajer. Iz lastnih vrst se je pri« čela. obsežna agitacija, koje pojedine slučaje omenja. Kmetje prihajajo direkno v Ljubljano intervenirat, da se izvrši pri 21etihih žrebcih, ki so bili po zakonu zavrnjeni, naknadno licenciranje. Predlaga, da. se vsem po zakonu zavrnjenim 21etnim žrebcem dovoli naknadno licenciranje ter se jim starost spregleda. Se sprejme^ H koncu prosi g. predsednik, da se mesto odsotnih raču-nopregìedovalcev izvolita aid hoc dva, ki naj takoj račune pregledata, ter imenuje gg. L. Kuhariča in Alojza Janžekoviča, kar. se soglasno sprejme. Nato zaključi odborovo-seja, ker je tvarina izčrpana. Konj'erejsko öruätuo za mariborsko oblast v luùnjkovcih. Zapisnik o obenem zboru društva, ki se je vršil dne 18, marca 1926 ob JL uri v restavraciji .Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red»* 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika o delovanju društva v pretečenem letu. 3. Računsko poročilo in odobritev računov za 1. 1925. 4. Predlogi pddružnic. 5. Slučajnosti. Navzoči so: . Odbor Konjerejskega društva, zastopnik oblasti gg. svetnik ^Zidanšek in dr. Rajer, upravnik žrebčarne g. živinozdrav-nlk Žlajpah in zastopniki podružnic: Mur ska. S o bota : gg. Kemeny, Kühar, žSvinozdravnik Samec. j ; , Ormož: gg. Kuharič Ludovik, Školiber Martin, Alojz Janžekovič, Jože Janžekovič, Nace Canjko, Školiber Ivan, Ferdo Korpar, Munda Peter. Dolnja Lendava: g. Ivan Bedernjäk. Ptu j : gg.Jsegula, Miha Brenčič, Koren. ž ma r j e : g. Grad. Ž a L e c—C a 1 j e : g. Plaskan. L j Ut o me r : g. Slavič. Polskava (Maribor, desni breg): g. Rajšp. Ob 11. uri otvori predsednik občni zbor, konštatlra, da jo isti v smislu pravil sklepčen. Predvsem se spominja v preteklem letu «milil» odbornikov g. Pr.egleja in živinozdrav-nika g. Tepina, od Konjerejskega odseka I. ter pozove navzoče, da v znak sožalja vstanejo in zakličejo »Slava«. Ad. 1. Nato pozove g. Grivca, da prečita zapisnik o zadnjem občnem zboru. Isti se po prečitaniu soglasno odobri. Ad. 2. Nato si dovoli predsednik ponovno pozdraviti vse (unk-cijonarje z naglasom, da še je le z sodelovanjem veterinarskega in kmetijskega referenta zamoglo delo v društvu izvršiti ¥ tem obsegu, kakor se je to zgodilo. Medsebojno razmerje je bilo tako familijarno, da skoraj ni bilo čutiti držav* ne institucije. Poroča nato Izčrpno o delovanju v društvu, ld je nadaljevalo delo prejšnega Konjerejskega odseka v vseh prej-šnih panogah. Premovanje se je izvršilo vjetu 1925 v vseh onih krajih, kjer je bilo lokalno zanimanje toliko, da se je to z lokalnimi prispevki zamoglo izvesti, v celem v 5 krajih. Predsednik omenja krizo leta 1925., ki je -nastala predvsem za mrzlo pasmo vsled neprodaje žrebet, povdarla pa, da Je bilo v tem oziru boljše za toplo pasmo, ker se le v Hutòmèrskjetti okraju vse odprodalo. Odpomoč bo morala obstojati y tem, da se bo konja odgojilo, ter se bo prodajal zrel konj. Kler je bito potrebno, so se intervencije izvršile, za sodelovanje odbornikov pri licenciranjih se odbornikom zahvaljuje. Sklep lanskega občnega zbora, da se razpravlja o pasemskih pitanjih, se z današnjo anketo, ki se bo vršila popoldan, izvršuje ter prosi, da se to vprašanje tamkaj reši. H Konjerejcu omenja, da je glavni sotrudnik g. Žlajpah, manjka pa sodelovanje podružnic, v Mariboru uredi vsakokrat vse podrobnosti gospod Veble, kateremu sè za njegov trud zahvaljuje z upanjem, da bo prevzel na svoje rame s časoma vso upravo lista. Omenja akcijo za enoten list za vse panoge, pripomni pa, da bi tega, kar prinaša Konjerejec, ta nikdar ne mogel v tem obsegu prinašati. Izreka upanje, da bo društvo narastlo vsaj na 1000 članov ter se bo s tem tudi listu odpomoglo. Prosi predvsem za dopisovanje iz področja posameznih podružnic. Svoje poročilo da nato v debato. Pred debato še prosi g, Brenčič, da se vrši anketa tako) po občnem zboru, če bo to mogoče. Nato prosi za pojasnilo g. Slavič glede položnic, ki bi naj bile »Konjerejcu« priložene, jih pa ni bilo. Predsednik pojasni, da so sicer bile priložene, da pa bode kljub temu naknadno vsaki podružnici v svrho izpopolnitve event, izgube doposlal 20 komadov.. G. Grad stavi predlog, da se naj zaprosi pošto v Ponikvi, da se naj »Konjerejec« sigurneje dostavlja ter odpravi način dostavljanja potom šolarjev, ki »Komjerejca« pozgubé. Predsednik bo vložil pritožbo in obenem prošnjo na poštno ravnateljstvo za redno dostavo. Iste želje ima gospod Šegula. G. Slavič predlaga, da se izdaja terminira, ter neredno izdajanje prepreči. Se sprejme. G. predsednik še pojasni, dia se nalaga novi članski imenik, ki ' se bo tiskarni dostavil. Poročilo še nato soglasno odobri. Ad. 3. K računskemu poročilu omenja predvsem predsednik, da sta odpovedala oba računska pregledovalca. Odbor je naprosil ad hoc kot pregledovalca gg. Ludovika Kuhariča in Alojzija Janžekoviča. Vodili sta se kakor vedno dosedaj dve blagajni: - a) Redna blagajna. b) Premovalna blagajna. r* < Našteva nato posamezne postavke prve in druge blagajne. Redna blagajna kaže preostanek Din 17.982.28, ki je naložen pri Okrajni posojilnici v Ormožu v znesku po Din 10.677.73, ostanek pa pri poštni hranilnici. Premovalna blagajna kaže prebitka Din 9.585.50, v katerem znesku so zadržani večinoma prispevki okraj, zastopav, kjer se premirppje radi premalih prispevkov ni zamoglo Izvršiti. Nato poročata pregledovalca računov, da sta račune pregledala, primerjala s prilogami in našla v redu. Predlagata, da se da odveza. G. Brenčjč priporoča k trnu poročilu, da se naloži denar izključno pri »Okrajni posojilnici« v Ormožu radi diference na obrestih, na kar se poročilo soglasno odobri tei se da racjunopolagatelju odveza. Ad. 4. Predsednik poroča, da se je vložil eden, jedini pismeni predlog, to je oni, podružnice v Ormožu, katerega dobesedno prečita. Zaprosi k točkam 3. in 5. tega predloga g. Žlajpaha, da podla avole mnenj«. ■ - , V... . g|j| -, : , ' '> ■ V'J ' ' f G. Žlajpah poroča k točki 3.: -*» Zakon o vojnih dajatvah se spremeniti ne more, pač pa se določila tako strogo ne izvršujejo, žigosanje se je tudi ali opustilo,^ ali se pa izvrši na povsem nevidnem kraju. k točki 5.: Lansko leto se je izdelal nov pravilnik ter povdarjenih 8 let več ne odgovarja', ker preide že po petih letih žrebec v last rejca. Pravilnik je seveda pomanjkljiv, ker se Je Izdelal v centralni üpravi ter se ni nikogar vprašalo za nasvet, vendar se dela na tem, da se bo pravilnik glede prehoda lastnine spremenilo. Mnenja pa je, da je krvno križanje v mariborski oblasti nemogoče, ker so žrebci tako na gosto nastavljeni, da lahko konjereje! vedno žrebca spreminjajo. . Kar se tiče prostih rok žrebčarne, mora povdariti, da to žrebčarna ima, ona le vedno dela sporazumno s »Konje-rejskim društvom«; kar-se pa tiče zahteve, da bi se slabim konjerejcem žrebci odvzeli iz zasebne oskrbe, se mu zdi stvar nemogoča, ker uči praksa, da samo sosedi vedno oproščajo rejca s slabo krmo; to se bo pa v prihodnje gotovo storilo, čč bi rejec žrebca slabo redil. Da pa bi žrebec postal last drža/ve ter bi prejel rejec le odškodnino, to se ne bo nikdar izvedlo — obratno; izdeluje se novi zakon, kjer se predvideva lasten (privaten) nakup žrebcev. Mora pa povedati, da je Ergele istih nazorov, kakor ormoška podružnica). Predsednik povdarja nato, da bo treba narediti vlogo na ministerstvo poljoprivredle preko velikega župana glede točk, kjer so iste opravičene, izvzemši 1. točko. G. Slavič izvaja svoje nazore k točki plemenjenja v krvnem' sorodstvu. G. Brenčič predlaga,, da ostane točka glede prenosa lastnine nespremenjena ter Se strinja z g. Žlajpahom, glede 51et-nih žrebcev pa^ da naj ostanejo v hlevih, kjer só navajeni, krvno sorodstvo se pa da povsod preprečiti. G. Žlajpah še končno pripomni, da krvno sorodstvo ni ravno kvarno, kakor je to event, pri prašičih ter je potrebno, da se ravno to vprašanje natančno preštudira že z ozirom na to, ker razmere v konjereji kažejo prej na slabše, kakoi Pa na boljše. Predsednik povdarja, da se bodo točke 3. in 5. temeljito predelale v odboru samem. Kar se tiče plemenskih-knjig pa lahko iste samo priporoča, ter bo boljše, čim prej se naložijo. Glede točke 1. pa bo društvo vposlalo žrebčami priporočljivo ■poročilo. Razvije se nato debata glede pomena in namena plemenskih knjig, v katero posežejo gg. M. Žkollber in Al, Janžekovič, posebno povdarja. slednji njih pomen za koristala-cijo Zaroda — na podlagi katere se doseže oproščenje plemen. kobil. Ko še pojasni predsednik, da je že Konj. odsek v tem pravcu interveniral z uspehom, se poročilo in stališče predsednika odobri. Ad. 5. Kot prvi povzame besedo g. Zupanc, ki povdarja, da proračun ne vsebuje nikakih kreditov za konjerejo, pozove podružnice, da zainteresirajo okrajne zastope in denarne zavode za podelitev prispevkov. . G. Brenčič izjalvi na to, da bo ptujski okrajni zastop kakor lani, tudi letos prispeval v prid konjereji. Predsednik se zahvali okrajnim zastopom za naklonjenost In izrazi upanje, da bodo tl tudi v prihodnje premovanja omogočili. • , ,.,-j j , j ; , ! • !. i ■ 13 iJ-iwC G Rižnar prosi za vsaj enega novega žrebca v Gajovcih ter za-zamenjavo Pukšičevega, ker imajo žrebeta muh jake. G. Grad se izjavi v prilog premovanja v §marju ter obljublja podporo. ' •" G. Žlajpah poroča k žrebcu g. Pukšiča, da oskrbnik v zadnjih letih ni bil dober, kar se pa muhjakov tiče, pa še ni dognano od kod izvirajo izpuščaji. Glede žrebca Gašparič pa izjavi, d!a se bo kakor hitro preide v zasebno last, Tz-lečil. G, Pirnat .prosi, da se okrajni zastop Maribor,, levi breg in Sv. Lenart letos ponovno ppzoveta k podpori Za premo-vanje, tako, da bi se to leto lahko vršilo. G, M. Žkoliber stavi še vprašanje glede štampiljk, nakar predsednik izjavi, da je pripravljen za vse podružnice namočiti enotne štampiljke, ako izrečejo vse to željo ter zaključi nato dobro uspeli občni zbor. Dirkalno òruètuo (Tlaribor. Letno poročilo" 1925. Centrala je za leto 1925. določila, naj se Jugoslovanski derby, vrši; na naši progi,;. , < Društvo je Od sVOje ustanovitve vedno smatralo za svojo dolžnost, pospeševati rejo kasačev na široki podlagi kmetij-sko-gospodarskega obrata ter hoditi v malem po isti poti, koji se ima francoska reja kasačev zahvaliti za svoj razvoj. Varnostni zid, s kbjim se je kmetijska reja obdajala, dokler ga je potrebovala in kojega je ljutomersko društvo tako trdno sklenilo, da ni smel ria njegovi progi do danes nobeden drug nego samo strogo kmetijsko vzrejen konj startati -r- je vodil tekom časa k uspehu, kakoršnega še ni dosegla nobena deželna reja. Med najbolj uspešnimi konjereje! Jugoslavije Sta bila v letu 1925i kmetijska rejca Marko Slavič in Ivan Bunderl na drugem ih tretjem mestu, med najbolj uspešnimi konji cele države pa Nadina in Koketka, dve kmetski kobili s prvimi dvemi mesti! Najboljši rekord a) štiriletnega, b) šestletnega in c) starejšega konja je. v minulem letu' dosegla kmetijska reja. Naši kmetje pa so se tudi učili vožnje v dirki, kajti v imeniku najuspešnejših vozačev sta zabeležena na drugem in četrtem mestu Ivan Bunderl in Hanzek Slavič. Leto 1925. je postalo za našo staro rejo častnim letom, pridobila si je namreč najponosnelšo dirkalno trofejo Jugoslavije, derby je v modri trak! Nadina, pohajajoča od kmetskega ' žrebca Danko iz Nađe, je zmagala v veliki dirki: pod roko Hanžeka Slavič-a, sina svojega rejca. Turnfški žrebec Sužprlse je bil pod izvrstnimi rokami svojega lastnika Franca Filipiča tikoma drugi, Bogdaj pod, voikami , svojega rejca .pL Lippitt-a tretji, sledili ste mu Princes -- Slovenija iq »Geh’-Mer«. Časi, koje so naši kmetski konji v lanskem letu nastavili,-so bili: Nadina 1 :34, Koketko 1 :29.7 v Zagrebu, Mesud 1 ; 28.4 v Badnu. Vsa dosedanja dovoljenja za kmetijske konje so se med tem iz naših propozicij črtala, ker niso več potrebna. V Ljutomeru namreč skače že 7 kasačkih žrebcev, med njimi Ro-daun 1 :24.5. V minulem letu so se vršile dirke samo dva dneva. Spomladne dirke smo opravili, ne da bi bili sprejeli kako državno podporo (kar nam je bilo 'le tako mogoče, ker je bilo v blagajni 12.600 Din gotovine) in sicer le s pogojeni, da nam bo centrala kot. razdeljiteljica državnih podpor z naka zanjem podpore, ; pripadajoče, nam tudi za ta dva minula dirkalna dneva, to naknadno nadomestila. Meseca avgusta pa so nas od tam obvestili, da dobimo od centrale podporo 20.000 Din le te,d.aj, če bodemo priredili, še jesenske dirke. Ker.jè bilo jasno, da ne moremo z 20.000 Din ob-državati štirih dirkalnih dni in.fse v dolžnem stanju tudi ne spuščati v dvodnevne jesenske dirke, zato smo žalibog morali na škodo naše stvari odstopiti od 2. meetinga; saj se Je Z zadržano naknadno podporo naš aktivni saldo od 12.600 Din pretvoril v pasivnega nad 4000 Din. Ob takih razmerah se mora brezpogojno na to delovati, da bodemo v prihodnje dobivali podpore naravnost od ministerstvä. Žalibog nam tudi ni bilo mogoče dati svojim članom Službenega glasila, Koledat 1925., 'na razpolago. V doposlanih nam Iztlsih je‘ mrgolelo vse polno pogreškov (v časih, razdaljah, imenih itd.), da jih kljub naknadnim popravkom ni bilo mogoče, udom oddati, zlasti ker bi lahko službeno glasilo z mnogobrojnimi .popravki vodilo v znatne neprilike. V svrho potrebne orijentacije je eden popravljeni iztis pri društvu na'razpolago. Naše dirke sò bile prav dobro obiskane.: * Prvega dne smo zabeležili 8850. Dih vstopnine, dTugi dan je kot derby-jev dan močno trpel pod slabim vremenom, ki je nastopilo tik pred dirko in potem zopet pred zadnjo dirko. Prvega dne je Turniška kobilarna od petih dirk, dosegla tri. Zelo razveseljiva je bila udeležba zagrebških hleVoV, kojim smo ža to mnogo- hvale, dolžni. Heatdirko prvega dne je dobil Zlätibor, ki ga je vodil gospod G u t m a n. Zaradi izostanka jesenskih dirk smo na ljutomerski progi obdržavali kmetijsko plemensko dirko, ki smo jo mi ustanovili in. jo: je trgovinski Svetnik Meinl podpiral vSakO leto z znatnim zneskom, !to dirko ‘ je dobil Alojz Slavič s Sokolom i. Ta dirka se je doslej pokrila z imenovanim darom in z vlogami. Upravno leto se je vsled zgoraj omenjenih okolnosti končalo z »dlebetsaldo« od 4370 Din. Ta primanjkljaj se je-v letu 1926. z došlim doplačilom za leto 1925. v znesku 8000 Din državnega denarja od strani-centrale in s prinosi Člehov, odpravil. Blagajniško stanje je v marcu okrog 4000 Din. Koncem minulega leta so sé po pravilih vršile nove volitve v centralo. Dosedanji od društva izvoljeni -zastopnik za ‘ Slovénijo1 g. vitez R o s m ä h 11 "je zopetno izvolitev's hvaležnostjo odklonil ter je bil od odbora izvoljen delegatoci g: Hubert Lukman (g. pl. Rosmanit za namestnika); - Število naših članov Znaša 54, uštahovnikov beiežim0,|34. Odbor. Društvene vesti in örüga kratka- poročila. f Vse, kateri še niso člaharine ;poraiVnàtf,^prosimòT'Tda^’to nemudoma storijo. S tem nam prihranijo nepotrebno dèìo. • Oni, ki so položnice zgubili, dobijo isfe "pri všaki pošti; to ' pa naj opremijo z našo številko čekovnega računa ll!8f3.'"‘ V Ormožu Se jè dne 25.- marca na-veldkem' sestanku' obrt- nikov in kmetovalcev Sklenilo prirediti meseca avgusta t. !., med 8. in 15. “r"; 'K * ' obrtno gospodarsko razstavo ormoškega okraja po sledečem sporedu: • V nedeljo, dne 8. avgusta otvoritev obrtne ter isti dan razstava plemenskih in voznih konjev iz ormoškega okraja; v torek, dne 10. avgusta razstava govedi, Svinj in perutnine; v četrtek, dne 12. avgusta vinskà razstava). : Obrtna razstava bo obsegala vse prostore meščanske šole, vinska se bö vršila v dvorani gostilne SkorčiČ, konjerej-ska in govedorejska pa na sejmišču v Ormožu; ' -" Cela prireditèv je v rokah‘ strokovnjakov in: uglednih mož ormoškega okraja ter bo pokazala v vseh gospodarskih panogah- kaj premore Ormoški okraj. \ - Že danes opozarjamo vse obrtne in gospodarske kroge širom naše države na to prireditèv, ki bo tako glede obrtnih izdelkov, kakor glede rajnega ljutomerčana, kakor tudi glede konjereje in živinoreje na višku, ter prosimo, da se na to razstavo ozira predvsem celokupna' Slovenija ter za navedene dneve ne prireja nobenih 'drugih sličnih prireditev. Občni zbor konjerejskega društva za Ljubljansko oblast. V sredo,; dnè 7. aprila t. T; se je Vršil v Ljubljani v prostorih Kmetijske družbe Občni zbor Konjer'e'jskegà odseka Iff ki sé je preosnoval tega- dne v ‘ samostojno društvo. Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. Fran Zupančič, posestnik iz Rakovnika in dolgoletni predsednik odseka, podpredsednikom pa g. Josip Turk, gerettt občine ljubljanske. Imeni' izvoljenega predsedstva ter dosedanje delovanje odsékòvo nam jamčijo, da bo mlado dete Z vš6 vnemo In žilavostjo zastavilo sVbje5 siie ža obstoj in pròcyit naše konjereje,'ki preživlja raynò sedaj nekako krizo. - Mlademu društvu pa želimo, da se čimpreje utrdi In razvije v močno strokovno organizacijo. Iz Ormoža. Zadnje poročilo o okrajni obrtni gospodarski razstavi v Ormožu popravljamo v toliko,