LETNIK VI.  SLOVENKA  št. 11 in 12
STAROGRŠKI PISATELJ KSENOFONT
O ŽENSTVU. DR. J. T.
Stari Grki so se več kakor pred 2000
leti že bavili z ženskim vprašanjem, pre*
vdarjajoč, kako stališče naj zavzema žen-
ska napram moškim. — Grško modro-
slovje je spravilo to vprašanje na dnevni
red v tem trenutku, ko je poseglo na
socijalno in politiško polje. Bavijo se ž
njim vsi oni veliki možje, ki so izšli ne-
posredno ali posredno iz Sokratove šole,
v prvi vrsti veleuma Platon in Aristotel,
pa tudi bolj praktiški filozof, zgodovino-
pisec in vojaški strokovnjak, znani Kseno-
font, ki je živel od leta 431—355 pred
Kr. roj.
Sicer ni dvoma, da so se olikani
krogi v tedanjih časih, ko so mnogošte-
vilni filozofi in zofisti naplovili „novo
strujo", prav radi pogovarjali o tozadevnih
težnjah in s fino kritiko, kakor je bila
lastna Grkom, bičali vladajoče nazore o
ženstvu. Posebno zanimiv pa je za nas
omenjen Ksenofont, modroslovno izobražen
in vendar skoraj suhoparno praktiški mož;
v njegovih spisih se zrcali, kedar nanese
govor na ženstvo, res naziranje o enaki
veljavi ženske z moškim pa zajedno s
podrejevanjem te enakosti praktiškim svr-
ham. Prav značilno je, da govori Kseno-
font najobširneje o ženstvu v onem svojem
spisu, ki se peča izključno s praktiškim
življenjem v najožjem pomenu besede,
namreč v spisu ,,0 gospodarstvu, oziroma
gospodinjstvu".
V nastopnem podani iz tega spisa
posnetek, deloma v doslovnem prevodu iz
grškega izvirnika, v toliko, kolikor se tiče
ženstva. — Ako pogrešamo v spisu izrec-
nega izraze ideje, da bi ženska bila spo-
sobna tudi za kaj drugega kakor za
gospodinjstvo, se n e s m e pozabiti,
da razpravlja p i s a t e 1 j o snovi
z o z i r o m b a š na gospodarstvo,
treba pa tudi ni prikrivati dejstva, da se
je tedaj — in dandanes — ženski odme-
rilo kot njej naraven in prirojen delokrog
poslovanje v hiši, kar je do gotove meje
in brez splošne obveznosti prav... Vendar
kara Ksenofont z neprikritim sarkazmom
one, ki smatrajo žensko za nekaj nižjega,
in ne le v posameznostih od moštva
različnega *).
V našem spisu (O gospodarstvu), ki
je zasnovan v obliki dialoga, se pogovar-
jajo Sokrat, ki mu prepušča pisatelj za-
stopstvo svojih nazorov, s prijateljema
Kritobulom in Lohomahom o dobrem go-
spodarstvu, posebno kmetijstvu. Govor
nanese na moževo najboljšo pomočnico,
na ženo. Pogovor o njej (od 3. poglavja
dalje) se vrši tako :
Sokrat pravi Kritobulu : Lahko bi
ti pokazal može, ki znajo s soprogami
ravnati tako, da jim pomagajo množiti
premoženje ; poznam pa tudi druge, ki
počenjajo ž njimi tako, da delajo gospo-
darstvu kar največ škode.
K r i t o b u 1 : Ali je tega kriv mož
ali žena ?   •
S. : Ako zboli ovca, dajemo krivdo
navadno pastirju ; ako konj koga potepta,
primemo navadno jezdeca. Pri ženi pa?
Ako ravna slabo, dasi jo je mož poučil v
*) V nekem drugem spisu (Symposion ii. 9.) pravi
Ksenofont : »žensku narava (phvsis) n i v nobenem
oziru nižje vrste kakor moška, le hladen razum in
telesna moč sta pri ženski manjša«. — Torej celo tu
je razlika le kvantitativna.
277
njenih dolžnostih, bi pač pripisovali po
pravici krivdo njej; ako pa ni bila
p o u č e n a in zato ne ve, kar bi v onem
slučaju morala vedeti, m a ri ne zadene
]) o t e m krivda moža? — Sicer povej
mi, Kritobul — ni se ti treba sramovati
— povej odkritosrčno, ali pač zaupaš
komu več važnih stvari kakor svoji so-
progi ?
K. : Nikomur.
S. : Ali pa se razgovaraš s kom
manj kakor se svojo soprogo ?
K. : Če je že kak tak, mnogo jih ni !
S. : Kaj ne da, oženil pa si se ž njo,
ko je bila še prav mlado dekle, ki je bilo
— kar se je dalo — malo videlo in
slišalo ?
K. : To pač.
S. : Potemtakem se moramo bolj
č u d i t i, č e o n a k d a j v e, k aj j i je
govoriti in sto liti, kakor pa če
tega ne ve!... Prepričan sem torej,
da je žena kot dobra gospodinja prav
tako važna za dobro stanje gospodinjstva
kakor mož. Dohodki prihajajo sicer redno
po moževih poslih v hišo, izdatki pa teko
večinoma skozi ženine roke ; ako jih ona
vestno oskrbuje, se imetek množi, ako ne,
se zmanjšuje.
Potem govori Sokrat o raznih člove-
ških poslih in stanovih ter hvali posebno
poljedelstvo. Nadalje pristavi, da se je
sešel nekoč z možem, ki je bil na glasu,
da je plemenit in dober — bil je Ishomah
— in da se je ž njim pogovarjal tudi o
njegovi ženi tako-le :
Sokrat: Dragi Ishomah, rad bi ve-
del, ali si svoii soprogi ti priobčil potrebno
izobrabo, ali pa je že sama znala oprav-
ljati svoje posle, ko si jo dobil od njenih
starišev.
I s h o m a h : Kaj naj bi znala, ko sem
jo sprejel ! Saj je bila stara še le petnajst
let*), ko je prišla k meni ; dotlej pa se je
strogo pazilo, da je videla in slišala koli-
kor mogoče malo in kar najmanj povpra-
ševala. Saj to se ti pač ne zdi kaj ime-
nitnega, da je znala presti, ko je prišla v
mojo hišo, in se oblačiti... Vendar se je
znala vsaj pri jedi in pijači vesti dostojno,
kar je pri obeh spolih že precejšen del
izobrazbe.
S. : V ostalem pa si svojo ženo izo-
brazil sam, da je zadostno razumela svoje
poslovanje ?...
1.: Da; in sveto je obljubila bogovom,
da bode taka, kakor ji pristoja, in videlo
se ji je, da ne bo zanemarjala pouka.
S. : Pa povej mi, ljubi Ishomah, vse,
v čemer si jo poučeval ; kajti rajši bi to
slišal, kakor pa če bi mi pripovedoval o
najkrasnejši borbi ali dirki.
I. : Kaj pač! Ko se me je toliko pri-
vadila, da si je upala se z menoj prosto
razgovarjati, vprašal sem jo nekako tako-
le : „Povej mi, ljuba žena, ali si že pre-
vdarjala, zakaj sem te vzel in zakaj so te
mi dali starši ? Da ne kar zaradi spolnega
nagona, to vem da je jasno tudi tebi. —
Jaz sem, premišljujoč za se in tvoji starši
zate, s kom bi bilo najboljše deliti premože-
nje in vzgajati otroke, izbral tebe, in tvoji
starši, kakor se mi zdi, mene izmed onih,
ki so bili in bile na razpolago. Če bo
nama bog dal otroke, bova se tedaj po-
svetovala, kako jih naj vzgojiva ; za sedaj
pa imava skupen le ta najin imetek. N e
s m e s e p a gledati nato, kateri
izmed naju je prispeval več po
številu, ampak treba je uvaževati, da je
več vreden prispevek onega, ki zna bolje
skrbeti za skupnost"... Na to mi je žena
odgovorila : „Kaj ti pač morem jaz pripo-
moči?... V tvojih rokah je vse; moja
naloga je le, kakor mi je rekla
m a t i : biti pametna!" „To je tudi
moja naloga", sem rekel, „tudi mene je
oče tako učil"... ..Kako pa te naj jaz pod-
piram v skrbi za imetek", pravi žena.
„Skušaj le to prav izvrševati, k čemur
*) Navadna poročna starust pri Grkinjali.
278
imaš moč in kar odobrava običaj našega
naroda". „Kaj pa je to?" „Stvari velike
važnosti. Kajti bogovi so modro ukrenili,
ustvarivši oba spola, moškega in ženskega,
tako drug za drugega, kakor je najbolje za
njuno zvezo. Prvič sta oba spola name-
njena v skupno vzrejo otrok, da rod živih
ne izumrje...
Nadalje ljudje ne žive pod milim ne-
bom kakor živali, ampak potrebujejo strehe,
ki je za njo treba skrbeti; skrbeti morajo
tudi za posle izven domače strehe, če ho-
čejo, da dospejo dohodki v hišo......treba
je torej vedno nekoga, ki dohodke spre-
jema in opravlja hišne posle ; samo tam
je tudi mogoče vzrejanje malih otrok.
Opravki obeh vrst, domači in zunanji, za-
htevajo dela in nadzorstva; žensko naravo
je, kakor se mi zdi, bog že od nekdaj pri-
pravil za delo in poslovanje v hiši, možko
pa za delo in poslovanje izven hiše. Telo
in duh moža je uravnal tako, da more
mnogo lažje pretrpeti mraz in
vročino, potovanje in vojaštvo ; zato mu
je zaupal delo izven hiše. Zeni pa je dal
telo, ki je m a n j za to pripravno,
in vsled tega se mi zdi, da jo je bog na-
menil za poslovanje v hiši. Ker pa je
ženski tudi dal sposobnost in nalogo,
da doji novorojenca, ji je vcepil večjo
ljubezen do malih otrok kakor možu.
Ker ji je nadalje bog izročil varstvo vsega,
kar se donaša v hišo, in je spoznal, da je
pri varstvu umestno, ako je žena oprezna,
ji je prisodil več opreznosti
kako r m o ž u, možu pa, ki se kreta
izven hiše in se mora braniti, ako je ža-
ljen, je dal večji delež hrabrosti.
Obema paje dal isto mero spo-
mina in skrbnosti, tako da se ne
da odločiti, ali gre v tem oziru prednost
možkemu ali ženskemu spolu. Tudi moč
vzdržnosti in samozatajevanje
je dal obema, njej in njemu; le kateri
je boljši med njima, bodisi mož ali žena,
temu je dal to prednost v večji meri.
Uprav zato, ker nista dobilaoba
enakih moči in zmožnosti za
vse, sta drug drugemu tem bolj
potrebna in tem bolj koristna,
k e r e d e n to zamore, kar dru-
gemu ni dano. Ker tedaj veva, ljuba
žena, kaj je bog naložil vsakemu izmed
naju, morava se potruditi, da kar najbolje
izpolnjujeva vsak svojo nalogo. Vse to po-
trjuje tudi naš zakon, ki združuje moža in
ženo ; in naši običaji tudi kažejo, da je
prav, če se vsak odlikuje v tem, v čemer
mu je bog dal prednost. (Potem daje
Ishomah svoji ženi razna podrobna navo-
dila ter nadaljuje.) Eden posel pa ti ne-
mara ne bo ugajal : morala boš vestno
skrbeti za vsakega izmed služabnikov, ke-
dar zboli." „Ne boj se", je rekla žena,
„najljubši posel mi bo to, da mi bodo le
hvaležni in še bolj udani oni, ki jim bom
lepo stregla." Vesel sem bil njenega od-
govora. — „Drugi izmed tvojih opravkov",
sem nadaljeval, „pa ti bodo prijetni; naj-
večje veselje zate pač bo, če boš preko-
sila mene in me tako napravila za svojega
podložnika, in če s e t i ne bo treba
b a t i, d a b o š, p o s t a r a v š i se, iz-
gubljala ugled v hiši, ampak boš
preverjena, da pridobivaš z leti tem več
veljave, čim bolj deliš z menoj skrbi. Za-
kaj kar daje človeku vrednost
in veljavo ter srečo v življenju,
to se ne pospešuje z mladostjo
in 1 e p o t o, a m p a k s čednostim i".
To sem tedaj govoril ž njo, kolikor se
spominjam, o Sokrat. (V nastopnem po-
glavju se govori o važnosti reda, potem
nadaljuje Ishomah.)
Se druge dokaze njenega plemenitega
duha hočem navesti. Ko sem nekdaj vi-
del, da se je lepotičila, hoteč biti bolj ru-
deča in bela, kakor je v resnici, ter da
je nosila visoke črevlje, da bi bila videti
večja, sem ji rekel : „Kaj misliš, žena, ali
bi jaz bolj zaslužil tvojo ljubezen, če bi ti
vestno pokazal svoje imetje, ali če bi ho-
279
/
teč te goljufati, si izmislil večje premože-
nje, kakor ga imam?" Ona pa mi je segla
v besedo: „Nikar ne govori tako! Bogovi
naj me varujejo, da bi ti bil tak ! Takega
bi ne mogla ljubiti.'- (Koji potem dokaže,
kako neumestno bi bilo, ko bi se on tako
barval po licu in okrog oči, kakor je bila
tedaj pri ženskah navada, še na to pri-
stavi.) ,, Verjami mi, ženka, da mi je naj-
ljubša tvoja lastna barva ; po božji naredbi
se zdi človeku telo človeka najmikavneje,
kedar ni popačeno z umetnimi sredstvi.
Take prevare okanijo k večjemu tujca, ne
pa tistega, ki živi vedno med nami..."
Odslej je opustila žena vse tako lepo-
tičenje.
V poznejšem poglavju še pristavi Isho-
mah pol resno, pol šaljivo da se zaradi
urjenja v zagovarjanju često „pravda" (se-
veda le v pogovoru) s svojo ženo in da
ga je že večkrat obsodila na telesne ali
denarne kazni. — Ostali del spisa se bavi
le z gospodarstvom.
Tako so razpravljali pred 2000 leti
razumni možje o ženski, v kolikor je možu
podpora pri hiši. — — Kaj, ko bi ti možje
vstali iz svojih grobov in prisluškovali,
kako govori v našem 20. stoletju kaka
možka družba katerekoli stranke o ženski?...
Ali bi občudovali visokost idej, ki bi jih
slišali ?
PAX ...UTVA. TRST.
Pax — /.apeli so krilnici
na nebesnem svodi,
in zavladal mir je blagi
vsepovsodi . . .
A' v to moje bolno srce
mir ni hotel priti ;
ni hotel mi mračne duše
razvedriti . . .
V sveto noč je pesem rajska
ungelcev hitela
n samotna moja duša
je Hitela . . .
O ZAKONU. IVANKA KLEMENČIČ
Najprvotnejša oblika človeške družnosti
je zakon. Ta družnost je utemeljena v člo-
veški naravi, v njegovi spolni različnosti,
ki teži po spojenju v svrho ohranitve in
množitve.
Zakonska družnost je torej v človeštvu
stalna, ni pa stalna in povsodi jednaka
oblika te družnosti. Nočem navajati tu
oblik zakona v raznih narodih in raznih
dobah, saj je vsak izobraženec že več ali
manj citai o tem, marveč hočem takoj
zavzeti stališče, da je najpopolnejša in naj-
vrednejša oblika zakona v katoliškem zmislu
t. j. v zmislu enoženstva in e 11 o m o-
štva in v zmislu n e r a z d ru ž 1 j i v o s t i.
Težko je razumeti, zakaj se dandanes
v skoro vseh kulturnih narodih baš ta
oblika zakona tako vstrajno napada in
zametujc ter se mesto nje zahteva oziroma
postavlja razdražljivi, takozvani civilni
zakon, v kateri obliki se človek lahko
trikrat in še večkrat oženi v svojem živ-
ljenju, ne da bi. bil le jedenkrat udovec
ali udova. Od drugih strani — in to baš
od tistih, ki jemljejo v zakup ves napredek
in vso kulturo — se pa celo zahteva od-
stranitev vsake zakonske oblike; vladati
ima svobodna ljubezen t. j. vsak
naj si izbira in menja po mili volji (in
svoji privlačnosti !) druga za spolno obče-
vanje ; glede »ljubezni« je vsak popolnoma
svoboden in ni za tozadevna svoja dejanja
nikomur odgovoren.
Človek pa bi mislil, da ker se že —
sosebno civiliziran — človek v vseh svojih
normalnih življenskih pojavih tako ugodno
razločuje od živali, bi se moral še sosebno
razločevati od nje glede javljanja tako važ-
nega in mogočnega, spolnega nagona. Da,
človek bi mislil, da kakor je vsemu nor-
malnemu, človeškemu delovanju utisnjen
pečat njegove plemenite duševnosti, ki se
posebno kaže v njegovem teženju po stalno
urejenih   razmerah,   tako   mora   ta   ple-
2bO
menita duševnost dejstvovati tudi v spol-
nem življenju.
Prava, človeškemu bistvu primerna,
iz njega izvirajoča in ga ob enem polneča
ljubezen je možna le med enim gotovim
možem in eno gotovo ženo. Taka ljubezen
more biti le čisto osebna, individualna in
zato stalna ; ne trpi nikake menjave, ni-
kakega kompromisa .. . Temeljem take lju-
bezni — in le na tem temelju naj bi se
sklepale zakonske zveze — sklenjen zakon
je a priori stalen, nerazdružljiv. Ker je pa
človek družno bitje in živi v družbi, od
katere prejema razne ugodnosti in dobrote,
od katere je. skoraj popolnoma odvisna
njegova eksistenca in na katero g"a vežejo
velike dolžnosti, zato je človek tej družbi
tudi odgovoren za gotova svoja deja-
nja, mej katerimi je jedno najvažnejših
zasnutje lastne družine. Za ta dejanja iskati
si mora človek formalne sankcije
od družbe ter se mora podvreči dotičnim
njenim naredbam.
To velja v javnopravnem oziru. Ver-
ski moment pa itak izključuje vsak dvom.
Ako je dandanes na svetu toliko ne-
srečnih v katoliški obliki sklenjenih zako-
nov, temu nikakor ni kriva ta oblika,
kakor dovolj bedasto trdijo gotovi svobod-
njaki. Le poglejmo v Ameriko, kakšno
veljavo ima zakonska zveza tam. Saj listi
skoro vsak dan poročajo o kaki »ameri-
kanski« poroki ali ločitvi zakona. Da, za-
kon je v Ameriki degradii an v karikaturo!
Moralna propalost in gnjiloga zakonskega
življenja, ki vlada tudi v drugih deželah,
kjer je uveden civilni zakon, nam istotako
ne vzbuja ni najmanjše vere in ni naj-
manjšega zaupanja v svobodnejše zakun-
ske forme. O idealnem pojmovanju zakona
ali katoliškem prepričanju naj niti ne go-
vorim.
Vzroka nesrečnim zakonom moramo
že iskati globje, in sicer pred vsem v fri-
v o In osti, s katero se zakoni sklepajo.
Že gori sem omenila, na katerem te-
melju edino bi se imele sklepati zakonske
zveze, namreč na temelju prave, istinite
ljubezni. Edino ta temelj je zanesljiv in
vreden, da si na njem zasnujemo neraz-
družljivo zakonsko družbo, edino s to lju-
beznijo v srcu smeta mož in žena skleniti
dosmrtno pogodbo mej sabo in Bogom.
Kajti zakon je svet in vzvišen misterij in
gorje mu, kdor ga z drzno nogo pog-azi v
blato ! In vsak izmed nas vé iz lastnega
opazovanja, na kako lahkomiseln ali tudi
naravnost nemoralen način se često skle-
pajo zakoni, toliko v takozvanih višjih in
boljših krogih, kakor tudi v nižjih slojih.
V prvih prečesto odločuje edino le špeku-
lacija, bodisi glede premoženja, bodisi glede
zvez za pospešenje službenega avancementa.
Dostikrat tudi u vidita »skrbni papa in
mama«, da se jima odrasli sin popolnoma
pobarabi, ako se jima ne posreči nemu-
doma ga oženiti —- seveda s »primerno«
nevesto. Dobrodušni ali pa tudi zviti »ha-
lodri« se navadno uda ter gre in se v
»gali« pokloni nevesti, ki sta mu jo izbrala
skrbna stariša,.. To velja z ozirofn na
možki del ; kar se pa tiče žensk, so pa po
»skrbni vzgoji« navadno tako globoko
uverjene o neizogibnosti svojega »ženskega
poklica«, da so takoj na uslugo, kadar
papa in mama mislita, da bi to bila »pri-
merna«, »ugodna« ali celo »izvrstna« par-
tija. Da je v takih okoliščinah sklenjen
zakon obema deloma pred vsem »težak
jarem«, za katerega jezo se skušata za-
konca vsak na svojo stran kolikor najbolje
mogoče odškodovati, ali se tega jarma
rešiti — nas učijo žalostne vsakdanje skuš-
nje. Ali kdo bi si upal imeti drzno čelo,
da bi radi propalosti ali lahkomiselnosti
nekaternikov metal blato na vzvišeno insti-
tucijo samo ter zahtevč.1, da se v večjo
komodnost teh ljudi poruši !
V nižjih slojih istotako manjka pra-
vega pojma o zakonu in spoštovanja do
njega. Možkim je tu navadno cilj, ki ga
281
hočejo doseči z zakonom, ta, da si pridobe
v ženi zvesto oskrbnico, ki jim bo za maj-
hen denar dajala dobro, zdravo hrano, jih
prala in šivala ter jim sploh v vsem stregla.
Mnogi poleg tega računajo tudi še na
poseben ženin zaslužek. Važen moment pa
seveda   tvori  tudi  spolni   egoizem......
Po drugi strani pa nižje ženstvo večinoma
išče in pričakuje v zakonu preskrbitve ali
vsaj prijetnejšega, svobodnejšega življenja,
ne da bi le pomislilo na velike in teške
dolžnosti in trpljenja, ki čakajo žensko v
zakonu, sosebno v nižjih slojih. Priprosta
dekleta komaj čakajo, da jih kak fant v
nedeljo ali praznik povabi s sabo na ples ali
sploh v gostilno ; in ko sta bila tako sku-
paj drugič in tretjič — postalo je njuno
razmerje intimno, ne da bi se bili zbližali
tudi njuni duši, ki sta si še čisto tuji, ne-
znani ... Taka dva mlada človeka često
tudi v bodoče spaja edino le telesna strast,
brez vsake globlje duševne simpatije, ako
se še celo ne mrzita. Posledice spolnega
občevanja navadno ne izostanejo in pod
pritiskom javnega mnenja in časih vesti
vzame možki v zakon žensko, katere ne
ljubi, pač pa dostikrat zaničuje. Kaj čuda,
ako se mej takimi zakonci že zgodaj po-
javijo konflikti, kaj čuda da se tudi v
nižjih slojih najde dovolj ljudi, ki jezno
trg"ajo na zakonski verigi !...
Pa še neka druga splošna okolnost je
mnogokrat vzrok bolestnim konfliktom v
zakonu, ako sploh ni grobokop zakonske
sreče. Kdo izmed nas ne pozna nobenega
slučaja, v katerem bi bila ženina n e i z o-
braženost ako ne vzrok naravnost ne-
srečnemu zakonu pa vsaj' vzrok ne —
srečnemu zakonu, mučnim trenotkom in
vedno se ponavljajočim sporom ! Da : dvig-
nite ženstvo na višji kulturni nivó, zbližite
čim bolj žensko izobrazbo z možko in po-
globite izobrazbo v obče — in prepričali
se boste na lastne oči, kako kruto ste gre-
šili nad človeško družbo, ko ste žensko
izključili od resnične izobrazbe.
Ko naštevamo vzroke nesrečnih za-
konov, pa ne smemo izpustiti enega čini-
telja, ki v novejši čas kaKor strašna kužna
bolezen razsaja mej človeštvom: Alko-
holizem. Kdo bi seštel solze in gorje
nesrečnih žena pijancev ! In kdo zapopacle
gorje onih rodbin, kjer je žena udana
pijančevanju, ali kjer sta mož in žena pi-
janca ! Pač čas je že, da se zdramimo ter
resno pomerimo s tem velikim sovražnikom
človeške sreče !
Ako bi se v človeštvu poglobil pojm
o zakonu, ako bi vsak, ki stoji pred oltar-
jem, da sklene sveto zakonsko zvezo, lahko
položil roko na srce ter molil : Vsevedni !
preiskal sem svoje srce, preskusil sem
svoje nagnenje in našel sem, da je moja
ljubezen tako istinita, močna in globoka,
da bo prenesla tudi nesrečo in trpljenje,
da bo trajala do smrti. V Tvoje roke po-
lagam svojo zakonsko pogodbo ...; ako bi
ženstvo mnoge lepe svoje lastnosti ople-
menilo in poglobilo s temeljito izobrazbo
duha, ako bi alkoholizem igubil svojo gro-
zovlado nad človeštvom in ako bi v člo-
veški družbi zavladala malo večja pravič-
nost — ne izvzemši ženstva, potem bi
vstala zakonska sreča v vsi svoji čudoviti,
neminljivi lepoti ter bi človeštvu dala
pozabiti vsaj polovico zemeljskih boli.
Naj nam sveti ta ideal, da mu pri-
pravimo pot !
NOČ. FRAN ŽGUR. PODDRAGA.
Ugasnil dan poletni žgoč
prišla miru kraljica, noč —
Pred njo od polj cvetlični duh
kot amoret poljublja vzduh ...
Prelepe njene so oči,
Mestecih zvezd so tisoči,
zamaknjene v pokoj zemlje —
poljane k njim zahrepene . . .
Tako srce zahrepeni,
tako molče zaljubljeni,
ko mimo njih brezglasna vsa
ljubezen v harfo zaigra,
in dahne v srca vek jim nov
v naročje vrže jim cvetov. . .
282
DR. VINKO ŠERCL, SLOVANSKI
GLOTOLOG. K. GLASER. GRADEC.
Ko je Strossmayer bil osnoval jugo-
slovansko vseučilišče, je pri otvarjänju tega
zavoda rekel doslovno to-le : »Mi smo,
boreći se, kroz vjekove protiv barbarstva
za kršćansku izobraženost vrlo oslabili i
iznemogli. Uda tijela našega još i danas
su raztrgana. Sveučilište upravo naše za-
daću ima, da narod složi i združi, da se
ono, što je nepravda i udes budi od tijela
našega odtrgnuo, i opet majci našoj općoj
prilubi. Sveučilište naše ima upravo biti
ono sveto ognjište na kom se srca bratska
na ljubav, slogu i jedinstvo razgrijati imaju.
U samom našem užem domu dva brata
rodjena, jedne majke sinove, još predsude
neke razdvajaju. Jednu krv, jednu dušu,
dva dična imena, koje jedno to isto znače,
često puta razdvajaju.«
Teh besed, ki imajo žalosten pomen
za nas Slovane, sem se spominjal ko sem
premišljeval razvitek življenja odličnega
jezikoznanca Vinka Serbia, ki Slovanom,
posebno pa Cehom, dela čast in ki bi med
svojimi ožjimi slovanskimi rojaki bil moral
dobiti primeren delokrog. Ce se slovanska
plemena sovražijo v političnem obziru, bi
vsaj slovanski učenjaki morali biti mej
seboj dobrohotni in pravični.
Dr. Vinko Sercl, o katerem je celo
»Neue Freie Presse« v šestdesetih letih
pohvalno govorila kot o češkem Mezzo-
fontiju, je živel par let v Gradcu in se je
meseca novembra tega leta iz zdravstvenih
obzirov preselil v Ljubljano, kjer ima po-
ljudna predavanja o Rusiji. Zanimalo bo
torej Slovence, da o tem redkem možu
izvejo kaj natančnejega.
Vinko Sercl se je porodil 1843. leta
v Berounu na Češkem in je v rojstnem
kraju hodil v ljudsko šolo do 7. leta ; 1850.
leta pa je njegov oče bil premeščen za
uradnika na okrajno sodišče v Prago, kjer
je mladi Sercl moral zahajati v takozvano
»Musterhauptschule« : zaradi nedostatnoga
znanja nemščine je napredoval le polagoma.
1853. leta stopivši v latinske šole, se je
učil tako vspešno, da se je priril med prve
součence. 1-861. leta se je vpisal v pravo-
slovje, kakor njegov rojak Al. Vaniček, ki
si je sam pridel ime: »Registrator der
vergleichenden Sprachforschung«, in je te-
kom 4 let napravil vse dotične izpite z
dobrim vspehom. Istodobno je bil v dežel-
nem zboru tesnopisee za češki in nemški
jezik.
V svojem 16. letu se začel učiti Sercl
modernih jezikov in sicer najpoprej laškega
in francoskega, in to z ozirom na praktično
rabo ; v 7. gimnazijskem razredu se je
bavil z angleščino, španščino, ogerščino in
hebrejščino. Kot dijak je hodil pogostoma
v vojašnico na Mali strani v Pragi, kjer
so se vrstili vojaki raznih narodnosti ; sko-
raj vsaki dan se je tam razgovarjal s
poljskimi, ogerskimi in laškimi vojaki.
V 8. razredu pa se je poprijel turščine,
ciganščine, ruščine, poljščine, holandščine,
perzijščine in sanskrtščine.
Na vseučilišču je znatno razširil svoje
znanje v jezikih in se je pečal z novo
grščino, rumunščino, srbščino, portugal-
ščino, švedščino in danščino. Pri vsem tem
pa mu niso zadoščali zahodni jeziki in s
posebnim veseljem se je poprijel tudi ori-
jentalskih jezikov, n. pr. kitajščine, japon-
ščine, arabščine, malajščine in tibet.ščinc.
12. dne meseca svečana 1866. 1. je v hiši
češkega mecenata Naprstka, ki je bil nje-
gov pokrovitelj, v prisotnosti mnogobroj-
nega občinstva pred mnogimi strokovnjaki
delal izpit iz raznih jezikov. Med drugimi
bili so tam dr. Gindely za španščino in
portugalščino; prof. Ludwig, sedaj umi-
rovljen profesor v Pragi, za sanskrtščino,
Peters za arabščino, Tovner za slovanske
jezike, šolski svetnik Köhler za kitajščino
in japonščino. Med gosti naj bodo imeno-
vani Palacky,' Rieger, Purkine, škof Jirsik,
grof Harrach in drugi. O vspehu so poro-
283
ročali skorej vsi odličnejši časniki v Avstriji.
Majnika 1866. 1. je odpotoval na Angleško,
kjer je ostal črez jedno leto. V Londonu
je dobil kmalu po svojem prihodu začasno
službo v Britskem muzeju kot sotrudnik
pri sestavljanju kataloga vseh knjig 0
umetnosti, najbolj pa se je tukaj pečal s
kitajščino, japonščino in z afrikanskimi je-
ziki. Seznanil se je z imenitnim sinologom
(strokovnjakom v kitajščini) profesorjem
Summersom in s kitajskimi trgovci iz
Kvan-tunga in Šanghaja. Zanimljivo je,
kako se mu je posrečilo prisvojiti si prak-
tično znanje nekaterih afrikanskih jezikov,
zlasti pa bušmanščine, ki ga govore v
puščavi Kaluhari in ki sc sklada :z mno-
žice mluskov in drugih bolj živalskih nego
človeških glasov. Zasledil je v neki borni
krčmi staro kuharico zamorko bušmanske
narodnosti. Ker je bila precej molčljiva
in čmerna, pogostil jo je vsakikrat z ve-
likim kozarcem žganja; potem pa je po-
stala jako zgovorna in jezična ; ob takih
prilikah je Sercl pridno zapisaval besede,
stavke in cele pripovedke.
Začetkom 1867. 1. je Sercl obiskal
Pariz in se tam seznanil s semitologom E.
Renanom, slavistom L. Leger-jem, sinolo-
gom Pauthier-jem, L. Pages-jem, profesor-
jem japonščine in z drugimi učenjaki. V
Parizu so mu ponujali službo tolmačn za
vzhodne jezike na parižski svetovni raz-
stavi, toda Sercl se je vrnil v London in
je ostal rajše pri Britskem muzeju.
Junija 18Ó7. je Sercl zapustil Anglijo
in je odpotoval na Rusko; istega leta je
bila v Moskvi zanimljiva narodopisna raz-
stava. V Petrogradu je videl mnogo roja-
kov iz Češkega in med temi tudi dr.
Riegerja, ki ga je predstavil tedanjemu
petrograjskemu županu N. Bykovu, kateri
ga je v svojo hišo vrel za odgojitelja.
Odgojiteljstvo mu je pripuščalo toliko
časa, da je na petrograjskem vseučilišču
mogel poslušati predavanja profesorja Ko-
soviča o sanskrtščini in profesorja Kazem-
Beka, rojenega Perza, o perziščini.
Meseca aprila 1868. je prebil izpit na
vzhodni fakulteti vseučilišča sanskrto-zendo-
perziskem oddelku in je dosegel stopnjo
kandidata orijentalske fakultete Od nauč-
nega ministra dobivši denarno podporo je
odpotoval Šercl na sever, da bi se naučil
jezikov ondotnih prebivalcev, zlasti Zirja-
nov in Samojedov. Na obeh straneh Pe-
care se razprostirajo nepregledne »tundre«
= močvirnati pašniki, po katerih po leti
Zirjani in raztresene jate kočujočih Samo-
jedov razpenjajo svoje borne šotore. Tam
je Sercl proučeval jezike in običaje Samo-
jedov in Zirjanov.
Majnika i8ó<). 1. je na podlagi učene
razprave napravil magisterski izpit in je
postal na harkovskem vseučilišču docert
za sanskrt in primerjalno jezikoslovje.
Aprila meseca 1870. 1. je predložil moskov-
skemu vseučilišču razpravo: »Ob'r> imenacln.
cisliteljnyclrii« in je dosegel ž njo stopinjo
doktorja. Na harkovskem vseučilišču je
postal najpoprej izvanredni in črez štiri
mesece redni profesor primerjalnega jezi-
koslovja. To službo je opravljal 16 let.
Ob oni dobi je hodilo na vseučilišče v
Harkovu mnogo kavkazkih dijakov, po-
sebno iz pogorskega Dagostona. Pri obče-
vanju ž njimi se je Sercl naučil raznih
kavkaskih jezikov in napisal slovnice avar-
skega, češenskega, abhaskega in kaziku-
mijskega jezika ; gruzinski jezik sije Sercl
osvojil vže v Petrogradu pod vodstvom
profesorja Čubinova.
1885. 1. je bil Sercl na lastno željo in
po predlogu popečitelja Petra Lavrovskega
premeščen v Odeso in je na tamošnjem
vseučilišču predaval dvanajst let ; vsled
teške bolezni pa je 1897. leta moral zapu-
stiti službo in se je, umirovljen na lastno
prošnjo, sé svojo rodbino preselil najpoprej
v Prago. Tam pa mu podnebje m ugajalo ;
za to se je preselil 1900. leta v Gradec.
Tu se je Šercl točno naučil slovenščine,
284
katera se po njegovem mnenju odlikuje
po »posebni milini, po redki popolnjivosti
in bogati, skorej neizčrpni zalogi besed.«
Od mladih nog se je Sercl tudi skrbno
pečal s tatinskimi jeziki, zlasti pa z nem-
škim Rothwälsch, z francoskim Argo in z
angleškim Cant in Slang. O jeziku kretenj
pri gluhonemih in o mimičnem jeziku
Amerikancev je napisal nekoliko razprav
in imel javna predavanja v Odesi in o
volapüku je izdal v Moskvi 1887. razpravo.
Sercl je kot v^eučiliščni dijak vodil svoj
dnevnik v kitajščini, in je pisal v malaj-
ščini članke v časnik Fei-lungpao-pien
(»Leteči zmaj s), ki ga je v Londonu izda-
jal profesor Lumers.
Šerclnu so od raznih strani ponujali
službe; 1871. leta mu je Peter Lavrovskij,
rektor v Varšavi, na tamošnjem vseučilišču,
ponudil profesuro, 1874. leta se je Maks
Müller pogajal ž njim radi profesure orien-
talskih jezikov na oksfordskem vseučilišču ;
1883. leta se je trudil japonski plemenitaš
Njisi pridobiti g-a za profesorja sanskrta
in malajščine na vseučilišču v Tokio ; 1887.
leta so mu ponujali profesuro slovanskih
jezikov na kalifornskem vseučilišču blizu
San Francisco ; ali odklonil je vse te po-
nudbe iz ljubezni do domovine in ruskega
znanstva.
Sercl je izdal ta-le dela :
Sravnit' elnaja grammatika slavjan -
skich'i. i drugich'E rodstvennich jazikovt
(2 zv.) L Fonetika 1871. Slovoobrazovanie.
1874. Slavjanskij izbornika tekstov. Char-
kov 1872. Sanskritskaja grammatika. 1875.
Sanskritskij sintaksis. 1883. Ob enantijo-
semiji. Voronež 1883. Nazvanija cvetov.
Voronež 1884. O konkretnosti v jazykaclvt.
Voronež 1885. Fonetičeskija osobennosti v
jazykachr>. Voronež 1885. Osnovnije ele-
menty jazyka i načala jego razvitija. Voronež
1889. Sanskritskij sintaksis. Harkov 1883.
Z oboru jazykozpytu. V Praze 1881—83.
Mluvnice jazyka ruského I. Slovnica. 1882'.
II. Skladnja. 1884. "Y
VERZI. FRAN ŽGUR. PODDRAGA.
Na polje kdaj že pokošeno
vetrov jesenskih diha hlad,
in solnce si želi rumeno
v megla jesenskih mrzli grad —
Ni ptičk da pesem bi zapele :
proš«"l je rožic kras in vonj ;
v solzah molčijo imortele —
dni svetlih čakajo zastonj ...
In zdi se mi : Gigant razvil je
čez les, polje žaloben prt —
In zdi se mi : Mrmra vigilje,
na vrancu brzem jaha smrt. ..
In kamor jaha, žitje sahne,
ni ptičk in solnca ni, ni rož —
S koso nabrušeno zamahne
in zgrudi se ob ženi mož ;
in deca pade zabodena
kot v polju pade cvet cvetoč —
Zaplaka mati zapuščena
kot glas vigilj skoz temno noč !
ANICA. SPISAL F. J. DOLJAN.
Vsi smo jo opominjali, svarili jo in ji
na srce govorili — zaman !
»Anica, ne bodi nespametna !. .. Pusti
ga na miru, norčuje se, drugega nič!...«
»Je—e, seveda!«
»Ko se te naveliča,  te pusti, bodeš
videla !... Poznamo ga vsi !...
»Je—e !...«
Smejala se je in režala ter nam ka-
zala tiste svoje redke, blesteče zobe, sme-
jala, kakor bi bila hotela reči :
»Vi bi me radi imeli za norca, vi, pa
ne on ! «
Okrajni inženir, mož, ki ni poznal rah-
ločutnosti in je vsikdar govoril, kakor je
mislil, pa ji je nekoč naravnost rekel :
»Anica, če ne boš pazila, se zgodi s
teboj, kakor z ono, ki so jo potegnili iz
vode, veš, tam doli blizu kopališča, kjer
je voda najglobočja ...«
Osupnila je malce, nemara ker ji je
bilo novo to, kar je slišala zdaj, toda smeh
ji ni izginil z obraza. Neverjetno je gle-
dala inženirja, ta pa je ponavljal :
285
»Da, le pazi !... Ona je bila lepša,
nego si ti, pa jo je vendar pustil!...«
Rekla ni nič na to, a obrnila mu je
hrbet ter šla v drugo sobo — k njemu...
Prišla je bila z Gorenjskega ... Do-
polnila je bila šele šestnajsto leto... Obe-
tala je postati jako lepa... Bila je za
svojo starost nenavadno velika, vitka, a
nekoliko prešibka ... Lica so ji bila sicer
zdrava, rdeča, a suhljata ... Poznalo se ji
je, da ni živela v izobilju a baš zaradi
tega se je smelo sklepati, da se razcvete
v krasotico, kadar ne bode trpela več
lakote in ji postanejo udje malo bolj
okrogli... Tisti, ki ji je bil izvolil poklic,
je bil dober fiziolog . .. Bila je rojena na-
takarica ! — ,
Odkar je bila ona v Završnikovi go-
stilni, je bilo ondi vedno mnogo mladega
moštva. Shajali so se tam ob gotovih urah
sinovi boljih tržanov, pomožni uradniki,
orožniki, dacarji, finančni stražniki in kar
se še tako prišteva k »haut volee« na de-
želi. Vse se je sukalo okrog" mlade Anice,
vsak je hotel biti deležen njenega nasmeha,
vsak je hotel imeti svoje veselje z njo.
Vse to je čudovito vplivalo na dekletce,
ki je doslej zna Bog" v katerih hribih koze
paslo... Po glavi ji je brenčalo vsled
sladkih, pril zljivih besed, ki so ji donele
od vseh strani na ušesa... Bila je zme-
dena, vrtoglava, v nemalih dvojbah, kam
bi se nagnila. A to je trpelo samo tako
dolgo, dokler ni prišel — on ...
Bil je začel malo pozneje zahajati
semkaj, nego drugi njegovi vrstniki, ker
se je baš tisti čas nekje drugje »lovil*: A
ko je bil zvedel, da je nova natakarica pri
Završniku čedna in da se jih toliko in
toliko poganja za njeno naklonjenost, je
prihitel, zastavil že precej prvi večer vse
svoje moči in dosegel takoj tudi uspehe ...
Samo hotel je in bila je njegova !... Od
tistihmal ni poslušala Anica nikogar več,
razen njega.  Tekmovanje  se je  sicer še
nadaljevalo, Anica je imela še vedno polno
oboževateljev okrog sebe, toda ona je vi-
dela samo njega, samo njega si je želela,
samo po njem je hrepenela in koprnela ...
»Anica, nikar, bodi pametna!...«
Zaman !... Zmenila se ni za vse opo-
mine nič !...
A odkod je imel on toliko moč ?. ..
Kaj je bil.. . kdo je bil ?...«
0 nič posebnega !... Spočetka je bil
neke vrste rokodelec, a polagoma se je bil
popel do pisarja. Pisal je pri advokatu za
borih trideset goldinarjev na mesec, a
njemu je ta plača zadostovala, da je bil
oblečen vedno elegantno in da je popival
včasi cele noči po gostilnah .. . No, mnogi
so vedeli, kako je to mogoče, zlasti kro-
jači, črevljarji in gostilničarji. . .
Poseben talent ni bil, a bil je nena-
vadno gibčen v svojem vedenju ter spre-
ten v govorenju, to pa menda pri ženskah
vedno nekaj velja ... Vsaj on je imel ne-
navadno srečo pri drugem spolu, in nič ni
lagal inženir, ko je pravil Anici, da je že
ena skočila zaradi njega v vodo. Bila je
to gola istina !. ..
Bil je eden tistih izvoljenih, ki dose-
žejo v gotovih mejah vse, česar si zažele ...
in to vsled svojih posebnih lastnosti, vsled
svojstev, o kakoršnih se ljudje sicer ne
izražajo posebno spoštljivo, a o katerih
nihče ne dvoji, da so spričo obstoječih
razmer potrebna v dosego smotrov in ci-
ljev ... V drugih okolnostih bi bil postal
ta človek nemara kak visok dostojanstve-
nik, morda celo minister, če ne za dolgo,
pa vsaj za toliko časa, da bi si bil privla-
stil naslov ekscelence, pa mastno penzijo,
prav kakor že često ljudje, ki so bili isto-
tako puhoglavcl in so imeli le to prednost
pred njim, da so bili pri izbiranju svojih
stanšev še malce bolj previdni nego on ...
Svojo nenavadno agilnost in zgovor-
nost, pa svojo zares čedno zunanjost je
imel zahvaliti, da mu je bil odprt vstop
tudi v boljše hiše, da je občeval s sopro-
286
gami in hčerami uglednejih tržanov in celo
uradnikov ... Prišel je z njimi v dotiko v
raznih društvih, katerih član je bil. Ker
je bil v malih stvareh spreten, razen tega
pa damam vsikdar servilno postrežen, so
se v raznih stvareh rade obračale do njega
za pomoč ... Zlasti kadar je bilo treba kaj
aranžirati, bodisi za kak dobrodelen na-
men, ali pa za kako predpustno veselico,
je bil on na svojem mestu ...
Pri plesih je igral vselej veliko ulogo ...
Pri takih prilikah je bil skrajno smel in
predrzen. Niti najvzorneje žene in dekleta
niso bile varne pred njegovimi nesramnimi
pogledi... Tudi najodličnejše dame je pro-
sil za ples. In čudno, da mu nobena od-
rekla ni, da se nobena razžaljene ni ču-
tila ! .. .
¦ No, bile so ženice, lepe mlade ženice,
ki so z vidnim veseljem vstrajale ob nje-
govi strani in ga naravnost odlikovale ...
Ali je čudno potem, da so nastale razne
govorice o razmerju ene in druge do
njega ?... Vse ni bilo izmišljeno, vse ni
bilo izlagano, kar se je pripovedavalo ! . ..
V istini je občevala marsikatera zakonska
žena intimneje z njim, nego se smatra za
spodobno na — deželi...
Le pa je imponoval, če se je znal
prikupiti takim ženskam, kako naj bi se
mu bilo zoperstavilo tako ubogo, preprosto
dekletce, kakor je bila Anica !...
»Nikar, Anica, nikar ! . . . Pametna
bodi !...«
Zaman, vse zaman ! ... Njena duša se
ga je bila oklenila z vsemi močmi .. . Ah,
kako je povešala glavo, tisto svojo čedno,
otročjo glavico, kadar ga bilo ni ! ... .
Kako, kako težko je pričakovala njego-
vega prihoda ! .. . Štela je ure, štela mi-
nute, in če bi bilo v njeni moči, pognala
bi bila vsak dan solnce nekaj ur prej za
gore, nego je imelo zaiti... Kadar pa je
bil tu, je sedela in omedlevala poleg njega,
vedno trepetajoč, vedno boječ se, da bi je
kdo ne potreboval ter poklical strani od
njega ... Nepremično je strmela vanj in
ga poslušala. Od vsega, kar ji je povedal,
je le malo razumela. Toda pri vsaki drugi
besedi se je ponavljalo: »Rožica moja...
rožica draga .. . rožica rajska... o ti roža
divotna!« To pa je zadostovalo, da ji je
vskipevala kri po žilah, da ji je v divji
slasti vstrepetavalo in podrhtevalo srce ...
Govoril je včasi take bedastoće, da
so se mu na glas krohotali vsi, ki so ga
čuli, a njej je ugajal vsak glas, ki je pri-
šel iz njegovih ust, zdelo se ji je vse tako
lepó, srce ji je vtripalo pri vsaki njegovi
besedi, pri vsaki njego v-i gesti in lica so
ji žehtela in žarela vsled silne razburje-
nosti ...
»Nikar, Anica, nikar ! . . . Pametna
bodi ! . ..«
A ona je bila gluha in slepa !...
Nekoč jo je pregovoril, da je šla v
Ljubljano z njim. Vrnila sta se šele dru-
gega dne in sicer ne skupaj... Ona je
prišla s poštnim vlakom, on s kurirjem .. .
Tistim, ki so pazili na njiju, se je zdelo
to čudno, pomembno ...
»Zakaj tako... zakaj tako?... Haha,
prepričala bi nas rada, da sta hodila vsak
svoja pota !... Čemu to, če sta sinoči res
samo zamudila vlak ? ...«
»O seveda sta ga zamudila, toda ra-
dovoljno .. . haha !«
»Mislita, da smo tako neumni!...«
In še bolj so se krohotali...
Nekaj pa se je bilo tistikrat menda
res zgodilo .. . karkoli že, kajti od tistih-
mal se je je začel izogibati... Prihajal
je poredkeje in nič več ji ni govoril tako
na .srce ...
Naposled pa je izostal popolnoma.
»Vidiš; ali ti nisem pravil, nespametno
dekle ti !c jo je zmerjal inženir. »Zdaj
treba samo še, da skočiš v vodo, kakor
ona, pa bo !. ..«
287
Pri tem je napel šobo, kakor vselej,
kadar se je jezil. Hudoval se je, kakor bi
se bilo zgodilo njemu kaj neprijetnega.
Mi drugi pa smo ravnali rahleje z
njo. Smilila se nam je ubožica. Trudili
smo se, da bi jo razvedrili in včasi smo ji
zapeli celo kako pesem. Prigovarjali smo
ji, da naj ga pozabi, da naj se ne briga
več zanj.. .
»Anica, ne bodi !... Kaj  bi  takisto!
... Vesela bodi in ne misli nanj!...«
Ona pa je bila zmeraj enaka, naj jo
je že ošteval z osornim glasom inženir, ali
naj smo jo tolažili z mehkimi besedami mi
drugi. Poslušala nas je vse — vsaj na vi-
dez — in še vedno se je smehljala, še
vedno nam je kazala tiste svoje bele, ve-
like zobe, toda odgovorila ni nikoli nič na
take stvari. Molčala je trdovratno. In njene
oči so bile taku nekamo motne, pijane. To,
kar je odsevalo iz njih, je bilo v nekem
čudnem neskladju z onim nasmehom, v
katerega so ji bile venomer zategnene
ustnice... Nekaj bolestnega je bilo v nje-
nem pogledu in človeka je zaskelelo, ako
so se vprle njene oči vanj...
Kadar je mislila, da je nihče ne vidi,
da je nihče ne opazuje, se je vsela k oknu,
od koder se je videlo na stezo, po kateri
je on v prejšnjih časih navadno prihajal.
Pri tem jo je včasi presenetil kdo,
pošalil se z njo in jo posvaril.
»Anica, ne bodi... ne bodi... Po-
misli vendar malo ! . . .«
A nič ni pomagalo !... Pri prvi pri-
liki je bila zopet pri oknu. Naslonila je
glavo na roko ter nepremično strmela v
en in isti kraj. V takih hipih se je pač
potapljala v spomine, v takih hipih so ji
pač zvenele po ušesih njegove sladke mam-
ljive besede ...
»Rožica moja... rožica draga... ro-
žica rajska... o ti roža divotna !...«
Ah, kako, kako ji je laskalo to, kako
razkošje se je lotevalo spričo teh vsklikov
njenega   najivnega  srca.. .  kako mu je
bila  hvaležna....  kako je  vzplamtevala
zanj... kako ga je ljubila !...
»O ti roža divotna!...«
Ha, še nikdar nobeden ji ni tako go-
voril ... še nikdar nobene besede niso imele
toliko in tako mameče moči do nje !...
In zdaj ga ni bilo več, da bi jih ji bil
ponavljal ! . ..
Ah, kako jo je gnalo njeno srce k
njemu !... Kako je vsaka nitka njenega
mesa koprnela in klicala po njem , .. Kako
si ga je želela nazaj !...
A ni ga bilo !... In ona je postajala
vedno bolj zamišljena, vedno bolj tiha ...
»Anica, ne bodi... ne bodi... Spa-
metuj se vendar !...«
Cim dalje, bolj neverjetno in začudeno
nas je pogledovala, kadar smo jo tako
bodrili in opominjali...
Da, spametuj se, ako se moreš !...
Ona se brez dvojbe ni mogla !... Saj je
nemara vedela, da ji hočemo dobro, a
ravno tako dobro je vedela, da ji poma-
gati ne moremo !. . . Ne, njej se ni dalo
pomagati !... Njeno srce je krvavelo in
tista rana se ni dala zaceliti več !. .. Za-
kaj ?... Kaj je bilo krivo temu ?... Deloma
brez dvojbe tista kritična starost, v kateri
se je nahajala... In potem, kdo ve, če se
res ni bilo dogodilo tisto, kar so nekateri
sumili ?... Kdo ve, če ni bil on s tisto
lastno mu krutostjo in brezobzirnostjo res
potegnil izpred njenih oči zagrinjala, ki ji
je do tistihmal zastiralo pogled v življenje
ter jo zmedel s tem tako, da ni vedela
poslej ne kam ne kako brez njega !.. .
Čudno ! Nikoli je ni nobeden videl, da
bi si bila obrisala solzo, a vendar smo ve-
deli vsi, da trpi neznosne muke... Poznalo
se ji je to že na njenih propadenih licih,
ki so tako pogosto izpreminjale barvo ...
Tisti njeni tako značilni smeh je postajal
bolj in bolj stereotipen, mehaničen, neizra-
zit in njen pogled je bil od dne do dne
bulj skaljen in top ... Široke, rmenkasto-
modre lise pod njenimi očmi so pričale,
288
da revica ne spi, da spreletava njen život
poguben, mrzličast ogenj, da je njeno živ-
čevje bolno ...
»Boste videli, ravno tisti konec bo,
kakor je bil pri oni!« je venomer zatrjeval
inženir. In nas je začelo skrbeti. In vedno
pogosteje smo ji prigovarjali :
»Anica, ne bodi... ne bodi !... Spa-
metuj se vendar!...«
Toda ni se spametovala ! ...
Nekega jutra ni bilo Ai.ice nikjer .. .
»Kam se je poteknila vendar, da je
ni na spregled ?« je spraševala gospodi-
nja njena.
»I bo že kje !« je odgovarjal gospodar.
Na to se je pozabilo za nekaj časa,
da je ni. Pozneje pa se je gospodinja zo-
pet zmislila nanjo in iznova je začela :
»O ti nesnaga nesnagasta, da je ni od
nobene strani !«
»Morda si jo pa poslala kam !«
»Ah, kako govoriš vendar?.... Ali
misliš, da se mi meša?...«
Zopet daljši premolk ... Gospodar in
gospodinja sta opravljala vsak svoj posel.
Naposled pa je ta iznova vzrojila :
»I kam je šel ta mrčes — to meni
vendar eden povedi!...«
»Kdo ?«
»Ježeš Marija — ali si ob pamet ?...
Zdaj pa še izprašuje !...«
»A Anica?... Morda je pa na vrtu!
...Naj gre pa pogledat kdo!..-«
In začeli so jo iskati... Tod? nikjer
je ni bilo !...«
»I kam je šla?... To je res čudno!
... Pa jo vsaj ni popihala !...«
V njeni spalnici ni bilo nič izrednega
zapaziti... Obleka je bila vsa tu ... Samo
slamnika ni bilo ! ..
»Torej z doma je pa le šla !... Toda
kam naj bi bila šla ? ... Nobene poti ni
imela !...«
Iz tega praznega govoričenja je zve-
nelo nekaj, kakor prestrašenost... nekaj
kakor zle slutnje... Začelo se je tisto
spogledavanje, ki pove dostikrat več, nego
besede...
»Južeš Marija, menda pa vendar ni. ..«
Nihče si ni upal na glas izreči svoje
misli, a vendar so se umeli vsi... Zdaj se
je hkratu raznesla novica, da Završnikovi
pogrešajo Anico in začelo se je popraše-
vanje na vse strani, a nihče, nihče ni ve-
del nič o nji... Naposled pa se je vendar
dobil nek delavec, ki je trdil, da jo je vi-
del na vse zgodaj zjutraj hoditi ob vodi...
Na obrežju ni bilo nič sumljivega —
ne slamnika, ne jopica, niti ne kakega^
drugega dela obleke ni bilo najti... Šele
po daljšem iskanju se pripogne nekdo in
pobere neznaten, zamazan listič. Na njem
sta stali s svinčnikom zapisani samo besedi :
»Z Bogom, ljubček!...«
»Z Bogom, ljubček!« — kako prepro-
sto, kako kratko in vendar kako ganljivo
slovo !...
»Kaj — ko bi bila ona napisala to ? ...«
»Seveda je, poznam njeno pisavo!«
potrdi nekdo.
»Eh — potem ni nikjer drugje, kakor
v vodi !... «
»Kajpak da ne !...«
» Na delo torej !... «
Voda je bila na tistem mestu na metre
visoka in iskanje težavno. Podali so se v
čoln in z dolgim kavkljem, kakršne rabijo
pri požarih, so brskali in lovarili po vodi...
No da, Anica je bila v vodi !... Ka
kor velikansko ščuko so jo potegnili na-
posled k vrhu... V baš tista njena vedno
smehljajoča se usta se ji je bilo zasadilo
neusmiljeno železo ., .
Prenesli so jo v mrtvašnico in potem
so jo zagrebli v tisti kot tam, ki ni dele-
žen blagoslova božjega... In tam počiva
zdaj, ubožica !. ..
»Roža divotna — mrčes!...«
No in on ?... Zdaj se je pač obrnilo
vse ženstvo z indignacijo od njega, zdaj
289
pač nobeno dekle, nobena žena ni pustila
več, da bi ji bil dvoril ?...
O — kaj še!... Njegov n'mbusje bil
le še pridobil !. . . Poslej je le še bolj im-
ponoval raznim — damam !... Prej kakor
slej je smel pri veselicah plesati z njimi,
nositi jim pahljačo in laskati se jim.
»Krasna ste, krasna — najkrasnejša !«
je govoril zdaj tej, zdaj oni, a vse so mu
verjele in vse so bile srečne spričo takih
besed ...
Ne, prav nič mu niso zamerile tistega...
In to se zdi meni na tej celi povesti
še najbolj čudno !...
MITOS. FRAN ŽGUR. PODDRAGA.
Gora visoka na desno,
gora visoka na levo —
V dolini v lesu temnem
z milo sprehajam se devo.
Vse nizdol v dolino
bistri hitijo studenci —
Z miljenko mojo pri enem
skupaj sediva v senci . . .
Pan nas potajno gleda
in gladi si klasično brado —
Čaka težko, nestrpno
na krasno svojo Najado . . .
Rož si pogozdnih krog čela
v kodre je bujne zataknil -—
V ljubico mojo kraj mene
Pan se je, mislim, zamaknil...
OKOLO SV. ZAKONA. BOŽIDAR
TVORCOV. KALUGA.
Za poslednja leta dal je naš senat več
razsodb glede zakonskega življenja, ktere
so velike veljave, principialnega pomena
za tiste kroge človeške družine, kterim so
namenjene.
Uže lani sem vam pisal o prevažni
odločbi senatski glede selskih i meščan-
skih žen, kterim je bila dana pravica, da
si morejo zahtevati prava živeti posebej
od moža proti soglasju i volji poslednjega,
če jih ta trinoži ili če jim ne daje potreb-
nih sredstev na hrano i k življenju v obče.
Blagotvornost te odločbe pa je posebno
velika i dragocena še tudi zato, ker so jo
nenavadno približili občinstvu, približili jo
tako, da mu ni treba na to ni sodnij, ni
visokih vladnih krogov osrednje uprave,
a stvar rešujejo na deželi zemski načelniki,
v mestih pa načelniki gubernij — guber-
natorji.
Začetkom tekočega leta pa je oddelek
državljanskega departamenta prijavil dve
naredbi glede skupnega zakonskega živ-
ljenja. Prva glasi približno : Sodnija more
pritrditi ženi pravo, živeti posebej od svo-
jega moža, če se ta izogiblje živeti skupno
z ženo. Druga pa daje pravico ženi, živeti
posebej od svojega moža, če sodniji do-
kaže, da po krivdi svojega moža ne more
živeti ž njim skupaj.
Vse-privedene določbe senatske kate-
gorije, kakor sami vidite, ščitijo i ohra-
njujejo žene od krivic, ktere jim morejo
učinjati njihni možje. Meseca junija pa je
»Vestnik Prava« priobčil senatsko raz-
sodbo, ktera je pa podobna nožu, ki reže
na dve plati.
Bila sta soprog i soproga E. Poročila
sta se spomladi 1883. leta. Živela sta skup,
srečno in nesrečno, tega sodnijski akti ne
govore, pač pa je iz njih razvidno, da
njuno skupno življenje m bilo dolgotrajno ;
kajti črez dobro leto, jeseni 1884. leta, sta
bila uže vsak sebi : žena je zvezala svojo
culico ter z novim ljubčekom zapustila svo-
jega moža z njegovim pohištvom. Leta
1897. pa se je obrnila v sodnijo, kteri je
povedala, da živi posebej od svojega moža,
ker po krivdi poslednjega ne more živeti
ž njim, da je svoje imetje potratila, da
torej nima sredstev k življenju, a mož je
noče zopet vzeti k sebi.
Soprog je hotel tak pasji zakon na
vselej raztrgati, se ve da, sodnim potom
ter je sodniku pojasnil, da ga je žena leta
290
1884. zapustila brez uzroka i povoda od
njega, da je potem vedno kazala svoje
neželenje živeti ž njim skup, je bila vedno
v ljubovni zvezi z drugim ter ima dovolj
svojega imetja, okolo 70.000 rubljev.
Kako je okrajna so?Tnija postopila s to
tožbo, jaz ne vem ; deželna sodnija pa je
razsodila to pravdo v prid soproge. Uzroke
za svojo razsodbo privedla je pa tako : Ni
bistveno, zakaj sta se razločila mož i žena
i kdo iz nju je kriv te ločitve. Glavno je
to, da je soproga leta 1896. zaman skušala
pobotati se se svojim soprogom. Res je
bilo, da je omenjenega leta prišla žena k
možu, dasi mu je leta 1884. i 1886. pisala,
da se k njemu nikoli več ne vrne. Po
svidenju z možem pa je pri poslednjem
rekla svojej služanki : »Maša, greva do-
mov, mož ne hoče živeti z menoj., .« Ne
glede na to pa je 1. 1897. gospa E. prosila
svojega predvoditelja dvorjanstva, da bi jej
ta pomagal pa le sprav'ti se se svoj m
soprogom.
Gospod E. pa z razsodbo deželne sod-
nije ni b 1 zadovoljen. Stvar je došla do
senata, kteri je pa na to tožbo pogledal
drugače, nego je to storila deželna sodnija.
Utok g. E. je senat odobril ter izrekel
svojo razsodbo v smislu soproga, nad kte-
rim se je njegova žena tak dolgo rogala .. .
Senat navaja prav za prav le en motiv, pa
ta je toliko težak i važen, da je ž njim
ovrgel vso kazuistiko deželne sodnije.
Mož ima pravo na svojo ženo le tedaj,
če zna in izpolnjuje dolžnosti svoje oziroma
svoje žene. Ta aksioma je tako prvotna
i nravna, da velja tudi narobe, to se pravi :
žena ima pravico do svojega moža le tedaj,
če zna i izpolnjuje svoje dolžnosti oziroma
svojega moža kot vestna gospodinja i go-
spodarica njegovega imetja i družine.
Ce je res, da so do zdaj morali zakoni
i postave braniti ženske pred nasiljem ju-
ridično bolj močnih moških, je res tudi to,
da so tudi v tem obziru stari časi minoli,
da se zdaj tudi mej ženskami nahajajo take
ptice, ktere se sodnij ne plašijo, pač pa v
njih prav spretno umejo ne le ščit ti svoje
pravice, a tudi celo izkoriščati pravice
svojih možev.
I naše zakonodajske oblasti so si v
pravi čas urazumele duh novodobni, duh
ženske i moške ravnopravnosti. Vložile so
namreč uže 1. 1897. v državni svet načrt
takih pravil, po kterih vlada meni urediti
vsaksebno življenje soprogov, kjer tudi
možje morejo zahtevati si prava živeti po-
sebej od svojih žen. Daj Bog, da bi državni
sovet skoro utvrdil to postavo ter bi jo
predložil carju podpisati ono : »Blitl 110
ceiiy !« (Byf po semü!) Kolikim prepirom
bo konec, koliko nesreče bo kraj črez to
postavo...
VEČERNE URE. UTVA. TRST.
     IV.     
Grob samoten — tužne vrbe
veje nanj se sklanjajo,
šepetajo, trepetajo,
v polumraku sanjajo.
Grob — srce, samotna vrba,
sanjajoča duša ti ;
misli tvoje trepetajo
pri spominih prošlih dni...
PRAVICA. SPISAL F.  J. DOLJAN.
Svetovalstveni tajnik N. je lezel po-
časi proti preiskovalnemu sodišču, kjer ga
je čakalo spet toliko hudega posla. Imel
je navado, da je hodil sk'onjen in s pove-
šeno glavo, a danes mu je lezla glava še
bolj nizdol, nego sicer, kajti slučaj, s ka-
terim so se bavile njegove misli, je bil
posebno siten ...
Pred nekolikimi dnevi so bili namreč
prignali v preiskovalni zapor človeka, ki
je bil pri belem dnevu v eni najobludenej-
ših ulic zagnal nekemu loterijskemu nabi-
ralcu kamen v glavo ter ga pobil. Po-
škodba se je izkazala sicer kot lahka in
291
tudi od denarja, katerega je bilo na mizi
vse polno, ni bilo izginilo niti novčića,
vendar je bil nastal splošen vik, da se je
dogodil poskus roparskega umora .. .
Svetovalstveni tajnik N. pa je bil dosti
preslab človek, da bi se bil popolnoma
odtegnil vplivu, ki ga je napravilo to
splošno menenje nanj. dasi so bile podrob-
nosti zločinskega dejanja baš njemu znane
tako dobro, kakor nikomur drugemu, in bi
si bil torej laglje ustvaril lastno prepriča-
nje, nego kdorkoli drugi. Ker se te po-
drobnosti nikakor niso dale spraviti v
skladje s splošnim prepričanjem, je začel
dvojiti, a vsaka dvojba je mučna, in stokal
je in stokal pod težo . bremena, katerega
mu je nalagal njegov poklic ...
Pred sabo ugleda mlajšega preisko-
valnega sodnika, ki je šel isto pot.
»Gospod kolega, gospod kolega!...«
Oni se ozre, in prepričavši se, kdo
ga kliče, se vrne. Zahtevala je uljudnost
tako...
»Oh, pomislite, gospod kolega, kak
težak slučaj imam spet!«  zajavka tajnik.
Živel je mož v veri, da dolete njega
vse težavne stvari, da,  slutil je celo, da
mu jih nalagajo nalašč in jezil se je že
dolgo, da ne dobi nikakega izrednega pri
znanja za svoje izvrstno delovanje ...
»Tak zavozljan slučaj, tak zavozljau
slučaj!« je ponavljal. »Saj veste — zadnji
roparski umor, oziroma poskus — poskus
roparskega umora ...«
»No in kaj pravi obdolženec?...«
»I to je ravno!... Kaj pravi?... Nič
poštenega ni spraviti iz njega ! . . . Pri
vsakem zaslišanju trdi eno in t sto ... Pravi
da je zadel v loteriji, pa da mu nabiralec
ni hotel izplačati dobitka in da se je ma-
ščevati hotel. Samo za to da mu je zagnal
kamen v glavo !... Stavil je strastno v
loterijo, to je dognano. Ni ene stave ni
izpustil... Govoril sem privatno tudi že z
raznimi zdravniki, ker se mi ta človek
nekam čuden zdi, no in zdravniki govore
nekaj o fiksnih idejah, pravijo da si morda
domišljuje, da je v loter ji zadel in — —«
»No, zakaj bi ne bilo to res?...« pri-
pomni mlajši uradnik. »Če človek vse
okolnosti dobro premisli — da je vrgel
nabiralcu le od dsleč kamen v glavo, da
se ni izvolil nikakega boljšega orodja, da
je storil to ob ć.asu, ko je bil promet v
ulici zelo živahen, da si ni ničesar prilastil,
akoravno je bil sam z nabiralcem — po-
tem bi človek skoro res rekel, da...«
»Toda. kdo bo to verjel, kdo bo to
verjel ?. .. Sicer pa prav za prav — kaj
meni to mar, saj bodo drugi sodili ! . ..
Seveda je tudi za preiskovalnega sodnika
dobro, če je o kaki reči prepričan, stvar
gre potem mnogo bolje izpod rok, preis-
kovalni spisi so potem mnogo bolje za-
okroženi in napravijo ugodneji vtisk...«
»Temu se ne da oporekati,  toda...«
Prišla sta bila do svojih pisarn in se
ločila.
»Torej ta človek je služil pri vas za
hlapca?« je začel tajnik proti pričt,. ponu-
divši ji stol.
»Da, za hlapca je služil pri meni zad-
nji dve leti«, odgovori vprašanec mož ka-
kih petdesetih let, kateremu se je na obrazu
in na obleki poznalo, da spada k obrtnikom
boljše vrste.
»Bodite zdaj tako dobri in povejte mi
vse natanko, kar vam je znanega o nje-
govi osebi, zlasti, kar ste sami posebnega
opazili na njem v tem času, ko je bil pri
vas ! «
»No, tega ne bo toliko«, odvrne ob-
dolženčev gospodar. »Kar vem, ' povem
lahko na kratko. Jaz, za svojo osebo, se
nisem mogel nikoli pritoževati črezenj.
Svojo službo je opravljal zmeraj vestno, da
vzgledno !... Do živalij je kazal posebno
ljubezen in usmiljenje. Moji konji niso bili
nikoli tako snaženi in nikoli tako lepo re-
jeni, kakor ta čas, ko je bil on pri meni.
Toda drugače je bil velik čudak!«
292
»A... a — prosim, govorite!«
»To ni edina posebnost njegova, da
je stavil pogosto v loterijo... Bolj čudno
je še nemara to, da je imel v hlevu celo
knjižnico ! Citai je po noči, ker po dnevi
mogel ni in dostikrat sem opazil še opol-
noči luč v hlevu kjer je imel svoje ležišče.
Izdal je na ta način ves svoj zaslužek in
moral sem mu jaz še posebej preskrbeti
obleko, če sem hotel, da je bil oblečen.
Da, pomislite, bil je naročen celo na slo-
venski dnevnik, na .. .«
Imenoval je dotični časnik.
Ko je tajnik to čul, so se mu hkratu
posvetile oči. Sklonil je glavo po koncu,
da je bil videti večji, nego sicer, in njegov
obraz je dobil izraz, kakor pri človeku,
kateremu se je hipoma nekaj posvetilo ...
Neko nervozno vznemirjenje se ga je lo-
tilo in gledal je, da je stranko čim hitreje
odpravil. Ko pa je bila ta odšla, je vsklik-
nil proti meni, ki sem bil zapisnikar: »O
če je pa citai slovenske časopise, potem
sem popolnoma prepričan, da je res na-
meraval roparski umor! ...«
Tako se je zgodilo proti koncu enega
najbolj prosvetljenih stoletij, in to v mo-
gočni, moderni, vsem narodom enako pra-
vični državi, katere geslo je in menda tudi
ostane : »Justitia fundamentum reg-
norum«, v državi, v kateri se gradijo
veličastne justične palače !...
Si je li vspričo onih besedij, izgovor-
jenih iz tako poklicanih ust, zakrila bogi-
nja pravica svoja lica ali ne, mi ni znano ...
*    *
Nekoliko tednov pozneje je bil obdol
ženec obsojen radi poskušenega roparskega
umora !.. .
Je li bilo to dejstvo v kaki vzročni
zvezi s prepričanjem preiskovalnega sod-
nika ali ne — kdo bi mogel to presoditi ?
Ko je obsojenec čul, da mu je priso
jenih dvanajst let poostrene ječe, je vsklik-
nil samo:
»Saj jih ne bom preživel !«
In res jih ni.
Bil je menda komaj dve leti zaprt...
MAGDALENA.
J. S. MACHAR. Z DOVOLJENJEM PESNIKOVIM
PREVEL ANT. DERMOTA. PRAGA.
XI.
V črnih krilih, kot privedel
takrat jo je bil ponoči,
črn klobuk, ki z njega zavoj
dolg obličje ji zakriva,
s solčnikom naklonjenim več
proti očem človeškim, nego
žarku solnčnemu — tako gre
Luci okrog dveh popoldne
na pokopališče.
Jasen
dan. Ponoči spet je bila
huda ura. Zidi hiš so
čisto modri še. Po zraku
k zemlji nekaj radostnega,
modrega, svetlo trepeče,
kot asur bi lahki padal
z nebesa smejočega se.
Lastovica žvrgoleča
v nizkem letu šviga po
ulici, telesce nje se
v modrini blešči kovinski.
Z oken gledajo odprtih
razcvetele pestre glavce
rož, azalek in vijolic,
fuksij, geranij. Drevesca
vitka oleandrov s cvetov
rožastih peščico okol
hišnih durij mi stojijo.
Gor gredoč po ulici na
trg ustavlja mladež šolska
tukaj se in pa ondukaj —
kupec, slaščičar, igrače,
nečitljiv plakat na zidu,
vse zanimlje jo in draži.
In med vratmi prodajalnic
293
stoje ljudje, zro iz oken,
v skupinah stoje na cesti —
s slastjo neko dnes žive vsi ;
iz očij, iz kretenj, hoje,
iz nasmehov, razgovorov
veje prožna energija.
Mehka in pasivna duša
Lucije sesa v se slastno
radost to. In kot jetnik je,
kteri čuti na sprehodu
solnčni žar : skrči se in
zamiži in samo sanja
in se samo greje, greje.
V tem ko z okom zasleduje
lastovko, na oknih rože,
vzduh kristalni, modro nebo,
mladež drobno, ljud gredoči,
se pokojnika spominja.
Mirno, prosto se spominja,
brez bolesti, brez žalobe,
da jo strah je same sebe.
— Grem na pogreb mu — si misli,
in tako grem kot na sprehod —
neobčutno, otooelo . . .
On umrl je ! — vzdramlja se —
tukaj on edini človek,
ki se ni sramoval reve !
Zaman. V duši ji zvenijo
slova, toda gluho. — Kako
podla sem, kak topa ! — si očita . .
Al tak kmalu kdo pozabi ?
More sploh se pozabiti ? —
Duša nje vrniti noče
v boli krog se, ki mu všla je :
v solnca žar meže mi gleda,
lahno diha, sanja, sanja —
a samo bog ve kaj sanja . . .
Luci zdaj do mosta pride,',
ki se spenja črez šumeči
čisti potok. Na 3 strani
cesta se za njim razceplja.
Neodločno stoji Luci,
se ozira.
Mimo gredo
ministranti s svetilkami,
cerkvenik in mladi pater,
za mostkom zavijejo se
ob potoku.
Z njimi ide.
To okraj je hišic nizkih,
kritih z deskami al slamo,
kterih mala okna često
so polepljena s papirjem ;
na prageh stoje med vratmi
stare žene grbaste,
govoreče o težavah
svojih in možeh in težnjah,
polunaga, umazana
drobna deca valja se po
cestnem prahu : bele goske,
vmazani mrjasci, kurji
rod kriče podi okrog se ;
intenzivni smrad tu polje
od nesnage, nečistote ;
ta okraj je vas v mestu
kot zaprta, oddeljena
ima žitje svoje, skrbi
svoje, svoje interese,
ne zanimlje se za mesto,
mesto za njo se ne briga.
Pred volitvami le pride
ta ali oni sem vasovat,
razgovarjat, pregovarjat,
podkupavat — ko volitve
minejo — pa spet je tiho.
Ministranti s patrom gredo
v eno tistih hišic. Luci
obstoji. Kopica ženskih
v praznični obleki prosti
čaka zunaj. Govorijo
s tihim glasom. Ta in ona
po Luciji se ozira
s pogledom preradovednim.
Z hiše čuješ glas duhovna . .
jasne glase ministrantov . . .
kratko petje . . . glasen jok . .
žene križajo se brumno . . .
Truma ljudstva drenja izza
durij se . . . so muzikanti,
294
regenschori, cerkvenik,
ministranti in duhovnik . . .
zdaj pa rakev, črna rakev
svetlo se lesketajoča . . .
Zvonec mal s pokopališčne
cerkvice zapoje. Godci
pa igrajo žalostnico.
Mala, suha starka gre za
rakvijo ; oči rdeče
ima, pa suhe. Ozira
po pogrebcih se. Zabliskne
črez obraz ji tožna radost,
pa spet glava se povesi.
In mehanski se pridruži
Luci k sprevodu in gleda
v eno točko le, kjer brž za
rakvijo se v črni ruti
trese glava sklonjena.
Črna žalost v mirno dušo
se polagoma ji plazi.
Žalostnica zveni tožno,
očitaje in žalobno.
V taktu pred njo zibljejo se
glave vse upognjene.
Kot da plava črna rakev
na teh glavah. Zlato se od
nje odbija na dveh ploskvah
solnca žar.
Tedaj v nji leži —
glas bolesten šepeta ji, —
zdaj oči njega za vedno
so zaprte . . . njega roki
sta prekrižani na prsih . . .
Konec . , . konec ... 14 dnij je,
kar poljubljala si v parku
glavo to . . . In zdaj je hladna . . .
kakor z voska — (lahek mraz ji
šine po hrbtu) — Si sama —
dalje pravi — sama . . . sama . . .
Žalostnica ji prodira
z žalobnimi zvoki k srcu.
Lastno nje gorje dviguje
utrujeno glavo svojo,
tiho stoka ob teh glasih.
¦— Kaj tu češ z življenjem svojim ?
čemu — čemu je živeti ? . . .
Kot bi duša njeno tajno
bila vse seštela vtiske
dnij poslednjih, kot bi zdaj-le
pred oči ji položila
rezultat njih vničujoči,
Luci šepne glasno : »Konec«.
Stara teta z glavo belo
in s pogledom ljubeznivim
zdaj se vsili v njene misli.
Luci vzdihne — zdi se ji, kot
oprijemala bi znova
se tresoče suhe roke.
Pa sto divjih tujih rok jo
trga proč — in slika tete
zginja . . . zginja ... se razblinja . . .
spet je sama . . . tuje roke
migotajo . . . trgajo ji
krila . . . nekam dol pehajo
jo, glas trdovratno pravi :
Konec, konec . . .
Sprevod krene
na pokopališče. Zvonec
žalni, tožni poje — v pozdrav
iz kapele . . . Godci dalje
godejo. Pogrebno petje
vmes doni.
In rakev splava
na pokopališče . . . petje,
godba potihuje kmalu . . .
Sprevod gre počasi vkreber
med grobmi po poti ozki.
Luci vidi nagrobnike,
zlate križe in napise,
mreže, cvetke in svetilke,
vence rjave že in suhe —
pajčolan nje vse preprega
s sitom črnih drobnih mrežic,
295
toda v duši ne pojimlje
nič od tega.
Trhel vzduh
rož nagrobnih okrog plava,
prenasičen z ostrim vonjem
od kadila in prsti — in
Luci zdi se, da to sapa
duše nje je . . .
Sprevod stoji.
Rakev denejo na zemljo.
Pater moli zdaj latinsko
kot obrt bi izvrševal —
»Moje dete! Dete moje!«
presunljivi in hripavi
ženski glas v to zažaluje
in prehaja v britki jok.
Dve, tri druge jočejo z njo.
»Konec, konec!« šepne Luci.
Prst bobni na deske rakve,
temno v duši ji odmeva.
Mrzlično zahrepeni, da
enkrat še bi videla ga,
gre med gnječo tja do jame,
dol pogleda : temna glina
vsiplje se mu v domovanje . . .
zginja za zmir, za zmir, za zmir . . .
Na nasprotni strani par žen
drži njega mater staro.
Ta se joče neprestano . . .
Z roke v roko gre lopata . . .
prst z njo sipljejo dol v jamo . . .
Rakev bobni. Drugi z roko
mečejo prst. Neka žena
daje Luci zdaj lopato :
»Izvolite?« jo nesmelo
vpraša.
Luci trese se,
prst nabere na lopato,
prst na stran ji zdrsne .. .
kamen doli z&ropoče
votlo. Stopi strani.
Močno
v jami zdaj grmi, grobar
stari mirno izvršuje
delo svoje. Sprevod potlej
se razide. Ta domov, na
grobe oni. Tukaj stara
mati le stoji, s steklenim
okom gleda v grob rastoči.
Več ne joka. Roki speti
ima, brez moči vise ji,
glavo sklonjeno.
Grob je poln.
Luci čuje, kar grobar se
zdaj oglaša: »Jutri mamka.
dam sem trato, obložim grob
s kamenjem, le prinesite
kaj cvetic«.
In nezavestno
tiho ona le pokima.
Nje obličje opazuje
Luci. Celo, senci, lična
kost jo mrtveca spominja.
Kot bi pogled ta čutila,
dvigne stara žena oči.
V njih se bliskne začudenje,
kot bi nekaj spomnila se,
bliža se ji — spet postane
neodločno in nesmelo.
Luci misli, da bi rada
kaj ji rekla ... al zahvalo
ali pozdrav od mrliča —
žena pa se vrača k grobu,
tu poklekne, ga prekriža,
vstane zopet ... Še enkrat se
ozre na Lucijo — enkrat
še v očeh, na ustnih nekaj
je trepeče — a kot preje,
v stran obrača se nesmelo —
gre počas s pokopališča . . .
K vzglavju groba Luci klekne.
Konečno zdaj vro ji solze
z vročih očij . .. tečejo ji,
296
kot bi vsa se njena duša
bila vanje spremenila . ..
Duša njena se pomirja,
in polegajo valovi
burni, črni se . . . šume še
le kot žalna melodija
za nečem, kar zginilo je . . .
Vstane, si oči obriše,
otre krila, solnčnik črni
razpne in med vrsto grobov
pestrih ide proti vratom.
Zopet gre po prašni cesti,
kjer je šla prej za pogrebom.
Črez mostič po ulici tej,
ktera vede jo na trg. Spet
s solnčnikom očem človeškim
bolj zakriva se kot žarkom
solnca. Črez trg glavni ide,
zopet v ulice zavije . . .
Žitje, solnce je povsodi
žarko, čilo. — Luci vidi
vse nejasno v megli kakor
iz daljave . . .
Xa dvorišču
doma stoji zaprašeni
voz. In kočijaž po dvoru
vodi potne, svetle konje . . .
Luci vstopi v sobo.
Jurij
hodi tu s korakom dolgim,
krepkim. Roke mane si.
Vroč je in oči se temne
bliskajo mu. Na Lucijo
ozre se, nekako čudno
motri nje obleko črno,
znano, prosto to obleko,
stopi tesno k nji in s prsti
tleskaje : »Izvoljen bodem,
bom izvoljen«, se baha ji,
»kolosalen vspeh povsodi,
kar pijani so volilci
radi mojih govorov«, v tetri
gleda jo v te njene oči,
ki še vlažno trepetajo.
»Gratulujem«, mu podaja
roko. On jo močno stisne.
»Ali bože, kje je teta?«
vpraša in izmakne roko.
»Morda spi še«.
»Oprostite«,
preoblečem se. Odide.
— Kako čuden je ! — si misli
v svoji sobici stoječ in
snemlje si klobuk.
V tem vrata
se odpro za njo. Krog pasa
objemo roke jo krepke.
Bože, Jurij ! Rdeč ves v licu
ji šepeče : »Golobica,
Zdaj si moja, moja, moja!«
z žgočim ustnom jo poljublja,
in njega tresoča roka
ji odpenja modre.
V glavi
zabuči ji in zabliskne,
kot bi kdo po nji udaril,
gnus jo strese, kakor da bi
segal vanjo rodni bratec —
z vso močjo ga strani sune,
da se opoteče — vzdihne
in vzravna se proti njemu
in za hip oči zakrije,
a na jezik vrejo toki
ostrih ji besed in britkih
ne le njemu, proti vsem
tem ljudem častnim, poštenim
a ne govori — boječ se,
da pri prvi bi besedi
morala zaplakati.
Roke spusti, vanj se ozre.
297
Zlobno on stoji, uporno,
pogled v zemljo opiraje.
»Konec«, Luci zašepeče,
le bolj zase, »vsega konec«.
»Čednostna glediška scena,
malo stara, dolgočasna,
od vas bi ne pričakoval«,
siče skoz zobe srdito.
»Glejte, Jurij ... v tisti hiši«,
šiloma izpregovarja,
»takrat . . . veste . . . Zmir ponoči,
ko odhajal ste . . . podajal
mi le roko . . . takrat bila
sem hvaležna vam ... Z dna duše« . . .
Luce vtihne, nekaj dé ji,
da mu reči je hotela
nekaj druzega — ne ve, kaj
pravzaprav — z roko zamahne :
»vam ničesar ne očitam .. .
sojeno ni . . .« spet umolkne.
»Z Bogom«, reče poluglasno,
naglo svoj klobuk pobere.
Jurij hipno si predstavi
položaj ves : ona pojde,
on izgnal jo je .. . sočutje
ga prešine, v glavo švigne
misel na volitve . . . njega
karijera ...» - ^ské Listy« . . .
davkarica, plavolasa
njena hčerka — naj odide . . .
Zanj bo dobro . . . bode vozel
vsaj razrešen, vsaj ta glupost
mora konec svoj imeti. ..
in iz sobe brez besede
mi odide.
Luci naglo
dene si klobuk na glavo
in črez mostovž gre po prstih,
kot pušica po stopnicah,
črez dvorišče, ven skoz vrata . . .
XII.
Tam po dolgi, ozki meji,
kjer korak ti vsak izpolzne,
tam med njivama rži dvema
kot žival preganjana mi
Luci bega. V prsa bije
klasje jo šumeče, cvrčki
enostavno vriskajo kot
sto ur tikatakajočih
naokrog ; v višini sinji
jasno se oglašajo
nevidljivi mi škrjančki ;
zrak trepeče v suhem vonju,
ki v srpanu s polj se dviga.
Polje, samo širno polje.
Kakor morje bledožolto
valovito se čerijo
njega ploskve.
Kakor gluha,
topo zmešana spe Luci
dalje. Zdi se ji, da ima
v duši nepresežen votel,
grozen prostor ; nekdo vanj je
znova vzkliknil: »Konec!« Kakor
ptič blodeči ta beseda
bega ondi. Konec .. . konec ...
Ustni nje jo časih glasno
šepneti kot odmev prazen.
Tak mehanično brez misli
gre naprej, naprej, naprej ...
Kar je konec ozke meje,
Luci pride zdaj na cesto —
znana ji je ... to je tisti
trak široki, poln prahu, ki
vleče se po sredi polja,
par vasic preseče malih,
niža se, pa spet se dviga,
tu se kroži, tam gre ravno,
kakor platna kos neskončen
teče, teče, da na konci
horiconta kaže oku
se kot ozek, sivkast trak.
298
Telegrafili drogi pesem
monotonsko pojejo.
Voz ropot, ki se v koraku
dalje zibljejo počasnem,
se razlega po širjavi —
nekaj tednov je od tega,
kar se tod peljala sreče
polna je v življenje novo ...
Zdaj za njo leži tam doli
ono mesto ... Ostre kote
rdečih streh in hišnih sten
vidiš tam v modrini sinji :
sem ter tja blišči se okno
kot četverokot jekleni ;
dim višnjevkasti s kaminov
dviga kot oblak legak se;
črni stolp cerkveni težko
se nekako spenja proti
nebu s svojo zlato ostjo ;
ploskev Labe se blišči kot
živo srebro ; križe vidi
na pokopališču, beli
zid, ciprese ; polje pa na
levo širi se, na desno ;
dolgi drevoredi se po
njem vijo ; a zunaj mesta
grad leži : z rjavo streho,
s pestrim stolpom, drevjem starim
v njega parku ; gaj za Labo,
cerkev romarska, hiš strehe,
in višnjevkasti lesovi,
in vasice, ki se zde kot
svetlih točk peščica ; daleč
siva proga, kjer obzor se
stiče z valom zemlje ... V polnem
lesku solnca vse se tone ...
Vzduh drhti v gorkoti žgoči.
Kot kakšno sovražno bitje
zre to mesto gor k Luciji.
Zre zaprto in zapeto,
nevpotfljivo, trdo, strogo,
v daljo ji izganjajoče...
Luci znova zdaj pogleda
v grajski park ; dozdeva se ji,
da klopico vidi doli
skrito v vejah . . . okol stolpa
vidi točke švigajoče :
lastavic roj... in pogleda
zopet na pokopališče :
tam pač ... na tem kraju je to ...
tisti črni grob, zasut pred
uro ... res šele pred uro ?
Ne, to davno že je ... davno . ..
mesec ... da morda še dalje ...
Razločila je poslopja
streho rdečo... kot bi pod njo
videla... ta stara teta
v beli čepici po sobah
hodi, kliče: »Luci, Luci!«
Tesno v srci se ji stoži...
Al pa ve že . . . morda stekla
je pred vrata  v polje gleda,
z dlanjo si oči zaslanja :
»Luci, Luci!« Znani glas ta
jo presune. Tesnost in strah
jo napade. Da najdb jo,
da se vrne v tisto peklo —
krepko, naglo je stopila
tja po cesti v Prago, v Prago...
Kar prešine dušo njeno
trden, jasen sklep : Pod mostom
na verige veltavski tok
se zelenkasti vabljivo
valovi . . . tam je mirno ... tu
redko pride kakšen človek ...
Létenski breg strmo dviga
se na desni.. . Jez buči tam
tak temnó in zadumčivo —
jeden skok tam od držajev
in tam doli bode pokoj...
Šla je, šla ... Naenkrat mirna
motrila je samo sebe :
— Glej, življenje ... takšen konec —
rekla si je .. .
Brzojavni
drogi zaostajali so
le počasi, mlado drevje
cesto senči napošev,
kupi šute so vravnani
299
kakor grobi, in posamne
njive — vse obzorje jo je
le srečavalo počasi.
Luci dalje premišljuje
o tem koncu. Bliža se mu
brez tožbe, očitanja, brez
izgovorov. Celo neka
slaba radost vstaja v nji :
zadovoljno si domišlja,
kak očiščena bo stala
tu v spominu vseh tjudij, ki
jo poznajo ... Kak se bode
stara teta spominjala ...
Kak vsi ti, ki toliko so
jo žalili... Kak bo pekla
Jurija vest radi dneva
dnešnega ... Odpušča mu,
vsem odpušča... Za par ur bo
srečo krasno že dosegla :
pokoj, pokoj !
In z zanosom
ozre se po pokrajini :
Nov obzor. Kot miza tukaj
kraj razteza se v daljave ...
Meje polj in njiv in logov,
in vasi — v soglasnih barvah
zadovoljno vse ti diha
v lesku solnca. Cvrčki pa
krog vriščijo, in v višavi
frfotajo mi škrjančki
trilkujoči, na nebesu
pa vise oblački lahni ..
Šla je, šla ... napošev senca
gre pred njo po prašni cesti...
in polahko vlečejo se
brzojavni drogi mimo,
mlada drevca, kupi šute,
polje ravno — celi širni
kraj nazaj se suče, zginja . ..
Enkrat le se vstavila je.
Ondi, kjer jo takrat teta
stara za roko prijela :
»Že doma smo.«
In ozre se :
Dva okrogla rdeča stolpa
dvigata se nad obzorje.
Pozlačeni kupli kot dve
zvezdi sijeta v azurju ...
Spet je šla ... Tam vse leži ...
Tam bo teklo to življenje
kakor dnes tako i jutri...
Jurij skoro se oženi...
teta najde drugo mesto
nje. .. Mrlič pa oni v miru
črne zemlje bode gnjil.. .
jutri ide njega mati
s cvetkami tja na gomilo...
neizrecno se ji stoži
za hip po vsem — za hip samo,
in spet zrla je z zanosom
v pokrajino . ..
Šla skoz vas je.
Nizke hišce, s slamo krite,
z okni majhnimi ; dvorišča
s kupi gnoja, četo put,
deca drobna igrajoča
se pred vratmi ; starci suho
grejejo telo na solncu
toplem ; pes na pragu vanjo
mirno vpre oči brezskrbne,
temne — vse tako se zdi ji
srečno in vse zadovoljno ;
privoščila jim je z du*e —
kaj je treba tega solnca,
ki človeka mi pregreje
za trenotek — proti temu,
kar nje čaka ? ...
Šla in šla je
zmiraj dalje ... Zdaj ob cesti
vleče drevored se gostih
črešnjevih dreves. Njih lubje
se blešči v nadihu rjavo
vijolčastem, plodov sto in
sto na vejicah rdeči se.
- - Kje telo bo neki njeno
trgali ko bodo črešnje ! —
Luci mirno sama misli.
300
Majhen ribnik je na levi,
solnčni žar se razpršuje
v njem kot nebroj strel. Pri njem je
mlin, ki enostavni klopot
bije v pokrajino .. .
Prazno
spet je. Brzojavni drog',
mi brnijo ; mlada drevca,
kupi šute, polja, logi —
vse pomiče se nazaj, ves
obzor zginja  zginja zginja .. .
Za pol ure spet je prešla
skozi vas. Pokopališče
je cb cesti. Črez zid beli
križi ven mole in drevje.
— Vsa pokopališča — m'sli,
— vsa enaka so ... povsodi
vse. jemljo, kar nam najdražje...
Gre in gre in spet premišlja:
nekje v hribih, v daljnji vasi
gnije tako prah nje mame .. .
in tam dol zasuli dnes so
na pokopališču glavo
s tistim čudnim temnim okom . ..
V kteri prsti bode neki
enkrat nje telo ležalo ? . ..
Časih sreča jo posamen
hodeč .. . časih kak voziček . . .
al kočija . .. Ondi v škarpi
cestar spi na svoji torbi
trdno spanje... Sicer prazno . . .
V tem za hribom že zahaja
solnce skoro. Senca njena
vzrastla je, vsa zleknjena je,
z dolgo glavo, in z rokama
kot pošast opleta — tako
senca se pred njo pomiče ...
Potlej pa se je polašča
vtrujenost. Na misli njene
teža neka se obeša,
tak počasi, a gotovo.
In trepalnice teži ji
medlost neka. In s korakom
čvrstejšim se mi podviza . . .
Krajina se izpreminja.
Luci pa ni gledala več
okrog sebe. Nje oči se
vpirajo na cesto, ki se
vleče sivo, dolgočasno
dalje zmir. Izvožena v nji
kolovoza se vzporedno
plazita  tam spred na videz
stičeta se. In drevesca
tam ob cesti enostavno
mimo zginjajo, in žice
nad glavo zvene ji tako
melanholsko melodijo .. .
In spet vas preide eno...
Nič po nji se ne ozira.
Trud v nji raste in medloba
V glavi, križu, roki, nog'i
neka teža se svinčena
razprostira ji... Te noge
nevede premičejo se
dalje. V glavi ji začenja
bucati puščoba težka.
V sencih čuti kak kri bije.
Mislij krog se ji zožuje,
a naposled se vrti le
v eni neprestani točki :
Tam pri mostu bode konec .
Šla je, šla, prišla v alejo
v dolgi drevored neskončni
kostanjev starih. Takrat
so cveteli... Danes ne več.
Mesto cvetov zeleni se
plod ježat povsodi.. .
Debla
črna, razpraskana mimo
vlečejo počasi se . . .
Le
medlo Luci se spominja,
301
kak ji teta, skoz lornjeto
črno zroč v daljavo, vasi
je kazala te in ceste,
vrhe...
S kalnim okom gleda
okrog sebe. Da, tam so : Rip,
Jested, Milešovka. Tesno
nekako se modrijo ob
nebu rdečem...
In ta debla
zmir enaka mimo gredo,
zmiraj črno, enolično ...
Cestni prah se ji obličja
je prijemal s fino plastjo,
da začuti ga na resah ...
•— Za par ur ga pa umijem —
dé si v mislih.
A v daljavi
svetel se otvor pojavi.
Gre in gre. otvor pa raste.
Drevored zdaj že za njo je ...
Krog ravan je širna, ktera
spred odrezana je bila,
— tam leži dolina tista,
Visočani, Libenj, Praga —
misli si.
V valovih plavih
žitnih njiv trepeče rdeči
odsev neba. Leha pese,
v nji kot cekinov nadih
se žolte poslednji cveti.
Razvrščene lehe repe
svetlo zelene se poleg
temnih njiv krompirjevih.
Delavci domov hité, in
njih postave v sivomodrem
nebu črtajo se ostro.
Gre in gre, in cesta niža
se v dolino ...
Tam na desni
kot prikazen z bajke mračne
v sivem dimu zagaljena
leži Praga. Hradčani z nje
mi streme grozeče k nebu,
kjer visi večerna zarja
kakor mlaka sveže krvi.
Le slučajno dol pogleda,
dol pogleda v morje sivo.
— Tam v tem kraju menda bode
tisti mostič — švigne ji skoz
glavo pusto .. .
Z vrha stopa.
Pojmila ni več ničesar.
Onemoglo nje telo se
le kot stroj pomiče dalje.
V glavi ji buči silneje,
časih meni, da bučanje
čuje vode ... Kakor v sanjah
ide mimo cukrovarja,
prekorači železnični
svetli tir, preide skozi
Visočane.
Zdaj je cesta
bila živa : moških, ženskih,
z dela baš domov hitečih.
Mimogrede čuje Luci
le posamezne besede
vsakdanjih skrbij in brig.
A ne pojmi... Gre skoz Libenj,
skoz akatovo alejo
mimo hiše veteranov . . .
Cinkot zvončkov tramvajevih,
mestni šum se že razlega
jasno do nje.
Pride v Karlin.
Pod nogami zdaj začuti
tlak. Tu vzduh je težji, smrada
poln, vročina in sopara
jo obveje. A ta medlost
hipoma se izgubi.
302
Oddahne si in pogleda
okrog sebe. Ulica ta
polna šuma voz in ljudstva.
S prodajalnic žolte luči
plina žare medlo, zaman
z dne svetlobo bojuje se.
Bližina življenja tega
oživi jo. Dalje speje.
— Glej, ljudje ti   - pravi si,
— gredo, govore, smejo, se,
vsak ima svoj mali svet, v njem
svojo radost, brige svoje,
muke svoje ... Ta njegov svet
z njim zatone. Nihče drug ga
ne podedva . .. Vsak bo živel
žitje svoje — kak dejal je
takrat v parku? — (tega stavka
spomnila nikdar se ni še
doslej, takrat poslušala
niti ni ga, te besede
nehote so v dušo padle ji in
duša ta jih dnes je našla) :
»In to žitje! To je nekaj
pro\ izornega .. . vse eno
res je to, kak ga živimo.«
Tak ti vsi živeli bodo
dalje svoje provizorium ...«
Šla je, šla... In ulice te
zmir buče, šume ... Preide
Karlin ... Pofič ...
Misli si, kak
že za par minut ji bode :
zelenkasta voda vdere
v usta ji, ušesa, nos ...
dol vrtinec jo potegne,
pa jo vlekel bo v daljavo,
proti jezu ...
Strah in groza
do kostij vseh jo pretresa ...
¦— To je nekaj — misli si,.
— provizornega, vse eno
tudi bo, kako konča se —
sama daje si poguma.
Ah ta strašna, strašna voda ! —
Zgražala se spet je znova.
Ulice se krrižale so —
isto žitje je povsodi...
— Glej obraze te, postave,
glas in kretnje in obleko,
njih skrbi, njihovo radost —
tak žive, žive, žive.
V tem v spletivo prikoraka
kratkih ulic. Razni puhi
intenzivneje dišijo
v vzduhu vlažnem. Žila žitja
tukaj bije v taktu burnem.
Pestra zmes se roji tukaj
govoreč, smejoč, šaleč se
krog teh starih sivih hiš.
Delavci, ki od plačila
prišli so zamazani, in
postopači in vojaki,
fabričanke žoltih lic, na
čelo počesanih las, in
ščebatave hišine krog
shramb kriče, upale žene
z deco bledo na rokah pred
durmi hiš stoje in z ostrim
govorijo glasom svojim.
Luč iz krčem plinova že
lesketa se, in rdeči
zastorji duše jo, tu in
tam harmonika se dere —
žitja žila bije ... bije ...
Luci obstoji... Na voglu
hiša stoji beljena,
za nadstropje vse presega
sosedov rdeče strehe.
Žaluzije so spuščene  •
po vseh oknih, vse je mrtvo
znana ji je ...
Do vode je
stopinj par sto ... Nje noge se
tresti jamejo brezvladno,
kri ji polje tako vroče,
303
v nje očeh rdeči krogi
migajo, na kvišku spejo —
z vso močjo se še prestopi,
gre še teh par sto korakov —
in obstane ...
Kakšno tiho
vlada ondi... Le ta voda
doli govori tak temno . ..
Svetle stene Rudolfina
so na desni. Pred njo spenja
mostek svoje sive rame.
Za vodo visoko dviga
se v nebo rmenkasto grad
Hradčanski ...
Piuči, buči pa
voda doli..,
Stopi čisto
do držajev ... Par ljudij na
levo v parku .. . Zaljubljenci,
nežno k sebi stiskajo.se —
nje še videli ne bodo. ..
Kak ta jez šumi tam doli
zadumčivo in pošastno!
Kak ne«tvor zelenkasti ob
steber mosta se razbija !
Kakšen hladen vzduh to veje
s te množine vod !...
In groza
stisne grlo ji — nikoli
ni tako je še čutila.
Noge drevené ji.. . skoro
pade . .. rdeči kolobarji
pred očmi ji švgajo ...
Duša nje se razdvoji :
pa obe ti polovici
žijeta, prepirata se.
Ena kot bi vila roke:
— Živi, živi! Saj to žitje
krasno je ! Saj samo enkrat
ga živimo ! Saj je žitje ! —
Druga pravi temno: — Do!i,
doli ! ti umreti moiaš.
Prva spet : — Živeti, žiti !
Ni mogoče ti umreti,
sile nimaš niti krivde ! —
In spet druga: — Doli, doli! —
pa šepeče to tak tesno,
z glasom nežnim, da boli to.
Mrzel pot se biseri ji
v tem po čelu v drobnih kapljah ;
upogibajo kolena
se ji v strahu; groza dalje
grlo davi ji ; stekleni
pogled dol izbuli v to
zelenje pošastno — in ti
polovici duše dalje
se borita in borita ...
Kar z roko zamahne Luci,
šepne medlo: »Morda jutri...«
Gre nazaj ... bolj vleče se kot
da na pol je zlomljena . ..
Glava nje brezvladno kakor
cvet na pol utrgan ji
stran omahne ; roke njene
pa mrtvo visijo doli ;
solnčnik nje z ostjo je svojo
bil ob tlak kamniti ; v tistih
črnih, preprostih je krilih,
spetih do vratu krepostno,
gre nazaj v vrvenju ljudstva
pestro in polagoma se
gnjete skozi, kakor šla bi
v smrt, par sto korakov grede
samo ... v smeri k hiši, kjer
žaluzije so spuščene
po vseh oknih .. . dviga roko . . .
in pritisne kljuko . .. odpre ...
Osem ura .. . Tam nad Prago
pa zvonovi zabrnijo . . .
304
Žalostni ubrani zvoki
zg-ubljajo se v tem vrvenji.. .
Svet trenotek .. . Gluhi bron pa
nad ugaslim dnevom žgočim,
nad tem morjem hiš rdečih
nad nebrojem raznih stolpov,
nad somrakom plavajočim,
r.ad pletivom tesnih ulic,
nad vsem, kar v njih zdaj se giblje,
nad njega radostjo nično,
žalom, bedo in ponosom,
strastjo, ljubavjo, hinavstvom,
nad ničevnim, malenkostnim
efemernim »jaz« človeškim —
tja proti neba oboku
poje : Ave Maria ! .. .
ŠOLSKA IKONA.
SRBSKI SPISAL DR. LAZA K. LAZAREVIĆ.
PREVELA I. IN F. KLEMENČIČ.
IV.
Že se je približevalo Petrovo. Vsak
dan smo pričakovali Marino naročilo za
voz. Pa prišlo je tudi Petrovo, a pisma
od nje ni bilo. Neki večer, tretji dan po
Petrovem, vračali so se moški z dela pa
so se postavili pred občinsko hišo in go
votili nekaj o sušilnicah za sadje. Jaz sem
bil z Radojem Nikoličem na lovu, in ko
sva se vrnils sva se pomešala tudi midva
med ljudstvo. Že se je mračilo. V daljini
smo zapazili neki voz. Župan je pogledal
na ono stran, zaškil 1 z očmi ter se trudil,
da bi spoznal, kdo je. Naenkrat je plesk-
nil z rokama :
— Mara !
— Mara ! — zavpili smo mi, pisar
pa,, kolikor je mogel teči da sporoči no-
vico popu.
Radoje je ustrelil iz dvocevke. Pop
je gologlav pritekel pred voz, ki se je
ustavil, razširil je roke in stokal, vetrič pa
se mu je igral z belo brado in s tisto
malo las na glavi.
Mara je bila sama na zadnjem se-
dežu. Hitro je vstala. Z levo roko je zbrala
obleko, z desno je vzela klobuk z glave,
poprijel a se lestvic ter je lahko skočila
na zemljo.
Pop jo je zgrabil z obema rokama
za glavo ter jo poljubil v čelo, nam pa
so prišle solze. Pozdravljala se je z nami
— kakšna je, komaj da jo poznaš ! In ke-
dar je komu nas fantov pomolila roko,
je ta ves zardel. Zbralo se je mnogo
ljudstva, pa smo jo kakor nevesto odveli
v popovo hišo. Pop od veselja ni rekel ne
bele ne črne, samo oči si je brisal, in le
starejši ljudje so jo semterje kaj popra-
šali, mlajšim pa se je čisto zavezal jezik.
Ni šala, kakor kakšna gospa ! Pa kakšna
ji je tista obleka, in kako hodi !. . .
Drugo jutro je ustala, se postavila
med vrata pa gledala. Pop je bil že davno
v vrtu ter se vsaki trenotek vračal, da
vidi, je-li Mara ustala. Pred zoro je bil
lahek dež. Zemlja je bila povsod vlažna
in z murbe nasproti vrat se še niso izpa-
dle deževne kapljice, pa je jutranje solnce
obsevalo drevo, da se je svetilo kakor
lestenec v mestni cerkvi. Na bukvi jc
kljuval detel in z oreha se mu je odzi-
vala žolna. Solnce se je bliščalo in megle
so se razgrinjale.
Mara je stala med vrati ter gledala
z nekim širokim pogledom. Globoko je
dihala in nekaj čudnega ji je bilo v prsih.
— A kaj s. se tako zam slila, golo-
bica ? — jo je vprašala Ikonija.
Mara je še globlje potegnila vase
sopar :
— Nič ! — je rekla, a pogled ji je
bil uprt v daljino. — Kako je vse krasno,
polno življenja, kako svež je vzduh !
Ikonija se ji je uprla v oči, potem pa
pogledala na stran, kamor so bile obrnjene
Marine oči :
— Murba ? je rekla.
— Kaj?
Gledaš v murbo ?
305
Mara se je malo nasmehnila :
— V murbo in v vse ! In zamišljeno
je nadaljevala : — Celo lačna sem tega
vzduha.
— E, kuham jaz kavo za tebe,- — je
rekla Ikonija. — Vem jaz, ti si se pome-
ščanila. Ti imaš rada belo kavo !
V tem je prišel pop z vrta. Njegov
svetniški obraz je bil sprejel zopet po-
zemske oblike, ker ga je bila obsijala
radost; usta so mu neprestano raztegnjena
in na belih trepalnicah visi vsak trenutek
kapljica, kakor jo duša rosi, kadar se ji
stemni in kadar se ji zasvita.
Skozi late kaste v sosednem dvorišču
pa se sveti eno oko. Ta kasta je Nenada
Ceriča, on pa ima sina Pavla, fanta za
ženitev. To je tisti, ki mu je učitelj rekel,
da je živinče. Pop se je vsedel z Maro za
mizo pod orehom. Ikonija je prinesla bele
kave.
Pop ni trenil z očmi od nje.
— Kaj si delala, dragica, odkar si
ustala !
Mara je vzdignila obrvi. Trudno je
okrenila oči krog sebe, a ko jih je uprla
v popa, bilo mu je, kakor da ga poliva
z nekim životvornim balzamom.
— Gledala sem prirodo, — rekla je
zaupljivo.
Pop je položil prste ene roke med
prste druge, stegnil oba kazalca ter jima
združil konca in tako sklenjene roke po-
ložil na mizo. Nagnil se je malo nazaj na
klopico. glavo nekoliko skrivil na desno
stran in pogledal v nebo.
— Prirodo ! — je rekel zamišljeno.
— Da ! Tej sem misli tudi sam poklonil !
Velika je to knjiga ! Kdor njo čita, ta se
bliža Bogu !
Da, ali pop ne ve, s kolikih se strani
more čitati to knjigo.
Dnevi izginjajo, Mara je car vasi.
Vsakemu so polna usta. Nada, da bo nam
ona kdaj učitelj, navdušila nas je vse.
Ona pa je hodila po polju. Zamišljena je
-— ali obraz ji je jasen. »Ni to žalost, ne
skrb, kar zanima njeno dušo.
To je tista sentimentalnost, menda
lastna njeni starosti in šoli, katero je obis-
kovala. Na teh sprehodih sestajala se je
tudi z učiteljem ; najprej se ga je, pravijo,
bala, a pozneje se mu je že privadila.
Tako je to šlo mesec dni. V tem času
je Mara postala še bolj zamišljena. Čudno
se je začela obnašati. Vsela se je časih z
nami. Kramljala in pripovedovala je, kaj
je kje po svetu, potem pa je poskočila ;
samo da je rekla : — Treba delati ! — pa
nas je zapustila, a mi smo zijali za njo.
x\li pa je prišla popoldne, ko se je
pop naslonil na preprogo, ter ga gledala,
nagnila se proti njemu, pa se naenkrat
vzravnala, vzdignila glavo, šla v sobo in
odprla knjigo.
Ali pa je hodila po polju. Zapel je
slavček potihem, potem krepko, ljubko in
drobno, veselo kakor svatovska pesem, in
zopet tožno kakor pogrebni spev. In ona
ga je poslušala, poslušala, in pogled ji je
hodil po zraku. Sedaj je naenkrat tresnila
z nožico in vzdignila glavo.
— Luscinia philomela ! pa kaj ? —
Ali pa je iztrgala trpotec iz zemlje ter
opazovala prstič, v katerega se je še kot
dete urezala in ki ji ga je Ikonija s trpot-
cem ovijala. Gleda lističe in nekaj misli,
potem pa ga čisto jezno zažene v stran
in z nekako samozavestjo šepne: — Plan-
tago lanceolata — navadna stvar.
Časih zopet stoji sama v sobi. Strašno
se nekaj bori sama se sabo. Vdero se ji
solze in joče, joče, pa zopet naenkrat otre
oči, zagrabi knjigo, jo tresne ob mizo,
odpre ter se spravi nad čitanje.
Enkrat se je usela pod oreh. Pletla je in
položila si knjigo pred se v krilo; namr-
godila je oči ter čitala, brez prestanka.
Na kopici nad njo pa stoji mladenič.
Naslonil se je na kosišče ter iskal z očmi
popovo hišo. Ali pa je izvlekel piščal-
ko,  piskal   v   njo,   in   nje  jasni glas je
306
tožno plaval po zraku. To ni znana pe-
sem, ni niti poskočnica — kdo ve, kaj
je to ! Potem pa je tresnil piščal ob ledino,
pulil si s prsti ono malo dlačice na ustnah
in mrko gledal v leseno hišo, kjer je šola.
Kri mu je prihajala v oči, ki so bile vlažne
in lice mu je gorelo kakor v mrzlici. Ko
pa je mrak legel na zemljo, se je nekdo
plazil ob popovem plotu. Ne beli se na
njem kmečka srajca, niti na potu ostajajo
široke stopali opank. Nasloni se na plot
iz popove hiše pa kakor lunin trak se
lahko giblje druga podoba v dolgi obleki.
Bliža se plotu in dolgo in tiho šepečeta.
Nihče tega ne vidi in nihče ne opaža na
drugi strani izza skladišča črnih Pavlovih
oči, kako prodirajo nočni mrak.
— Res ne vem, kaj naj storim ? —
pravi podoba z dvorišča.
— Ostani! — pravi podoba  z   ulice.
— Takoj si se razjezil!
— Ne maram za male duše, nečem
se tu s teboj cmokati ! Jaz želim dela !
Ali me hočeš, ali me nočeš ! Eno ali drugo !
Nečem krožnika na dve strani. Ne maram
ljudi, ki ne morejo, kar hočejo, a nečejo,
kar morejo. Ali — ali !.. . Vidim vse ...
Bolje, da se vrneš, pa čitaš sentimentalne
romane in poljubljaš očetu roko.
*
*    *
Noč je bila črna, kakor malo katera
njenih družic. Nikjer se nič ne giblje,
samo sova skovika svojo strašno pesem.
Psi so potegnili rep med noge, pa tulijo,
in trudni seljak se zdrzne iz spanja, pre-
križa se in po pobožnem vzdihu zopet
zaspi.
Ob steber zvonika naslonjen je stal
Pavel Cerič in kakor sokol zrl v temo
V tem se je prikazal iz šolskega dvo-
rišča voz, ki je skoro v diru poletel po uici.
Pavel je sprožil samokres in goreča
cunja iz cevi je odletela pod šolsko streho,
v vrabčevo gnjezdo.
Voz je hitel še hitreje. Iz sosednega
dvorišča je  skočil z   malo  puško  starec
Matija Djenadič, ki se je, pravijo, bojeval
še pod Milošem.
— Na pomoč! — je zaklical Pavel,
lete k njemu.
— Kaj je?
— Pobegnil je učitelj.
— Brez sledi mu glava ! Kaj delaš
krik ? — pravi zaspani Matija. Pavel se
mu približa ter šepne še nekaj.
Matija sproži tudi sam iz samokresa :
— Na pomoč, bratje, ujetnike  ženo !
Pop se je prebudil ter prestrašen po-
hitel najprej v Marino sobo :
— Ustani, dete, nekaka ustaja!
Ali z Marine postelje se nihče ni odzval.
Pop se je približal k postelji ter po-
tipal po njej, da bi zbudil Maro, a po-
stelja je bila prazna.
Zletel je ven, že se je bilo skupilo
nekoliko seljakov. Nekak strah je bil prev-
ztl popa, da se je komaj držal na nogah.
Aksentije Smiljanič ga je spoznal v temi.
— Pobegnili ! — pravi.
— Kdo?
— Učitelj !
Pop si je oddahnil :
— Srečen mu pot !
— Kaj ? — pravi Aksentij. — A Mara?
— A?
— Tudi ona ž njim !
Popu se je zavrtelo in toliko, da ni
padel vznak, toda seljaki so ga ulovili.
V tem hipu je Pavel' priletel z dvo-
rišča z vozom in konji.
— Vsedite se ! — je zaklical — zdaj
ga vdobimo !
Dva trije so položili popa na voz.
Vselo se jih je še nekaj oboroženih, Pavel
pa je udrihal po konjih, daje kri brizgala.
Njim se je pridružilo še nekoliko vozov.
Ljudstvo se je zbralo. Čudno, da so
mlajši moški, kolikor so tudi radi imeli
Maro, smatrali vso stvar za izgubljeno, in
da ni bilo starejših, bi se morda ne bili
niti spustili za njima. Toda starejši mečejo
307
puške strani, sedajo na vozove in tirajo
iz vasi. Zupan je zbesnel :
— Živega ali mrtvega ! — kriči, —
živega ali mrtvega, moja glava velja car-
jevo. •—
In v hipu so vsi kakor po nekem
čudu neodoljivo zaželeli, da bi ulovili uči-
telja in mu vzeli Maro. Divji krik je nastal
in silno kakor orkan se vali masa po Ze-
bičevi cesti. Nekoliko konjenikov je /letelo
mimo kakor strela. Tudi jaz sem se priril
na neki voz. Zapustili smo vas, dohajali
smo ljudi, dohajali smo in dohajali so
nas vozovi, in ves ta ropot se je pomikal
v jedni smeri.
Ze smo dospeli v prvo vas.
Prevrgli smo šolo, kajti naš učitelj
, se je s tem družil ; preiskali smo krčmo ;
vprašali smo prestrašene seljake, ni-li kdo
kaj videl ? — nihče nam ni mogel ničesar
reči.
— Odišli so čez jarugo ! — je kričala
množica, in vse je krenilo kakor jata škor-
cev nazaj.
— - Sem-le ! Tu ga prestrežemo !
Škripali so vozovi in pokale osi, od-
letavala platišča in konjske podkve.
Toda, da se pride po poti čez jarugo,
morali smo se vrniti skoro celo do vasi.
Ko smo se zopet približali, slišali smo z
nova puške v naši vasi in videli smo, kako
se rdeči nebo.
— V vas ! v vas ! — se je slišalo od
vseh strani.
In vse je drlo zopet po Zebičevi cesti
Skozi vas lete ljudje in kričijo : »Ogenj
ogenj!« »Šola gori!« »Cerkev gon!« Pa
zopet puške, ropot in praska kotlov in
in kavljev; a skozi ves ta dirindaj čul se
je drobni glas cerkvenega zvona.
Ko smo prispeli pred šolo je ista
gorela v plamenu. Cerkev, hvala Bogu,
je bila še zdrava in cela, samo da je ve-
ter nosil plamen na njo, in čakali smo
vsaki trenotek, da se užge.
Pop, ki je do tega časa ležal izven
sebe na vozu je skočil ven kakor fant
od 20 let. V očeh mu je bilo nekaj straš-
nega, da te je vsega jeza prevzela. Bilo
nas je, ki smo mislili, da se mu je pa-
met zmešala.
— Vodo! — je zakričal.
Rekel bi, da se je tisoč kotlov izlilo
v plamen. Toda isti se je še huje razvnel ;
sekal je visoko nad zvonik, in iskre so
letele do neba. Sleme je bilo vse v plamenu.
Pokali so tramovi in grede, že se je lotilo
tudi stropa ; v šoli pa se je svetilo kakor
opoldne. Naenkrat je zagrmel popov glas :
— Ikona ! Ikona !
Mi smo pogledali skozi okno, in sveti
Sava je gledal z onim istim temnim in
resnim pogledom na nas vse.
Pop je zletel na eno okno. Dva moža
sta ga prijela za rame, toda on se jima
je iztrgal in skočil noter.
V trenotku je padel en cel konec
slemena poleg okna in plamen se je pri-
jel hiše tudi s te strani ter popu preprečil
vrnitev. Dim se je valil. Ljudstvo je kri-
čalo in vlivalo vode, sekira pa je pela.
Mi nismo več videli popa.
Tedaj je Stanoje Isakovič udaril s se-
kiro v vrata. Ista so odletela in mi smo za-
gledali popa v plamenu. Držal je sveto
podobo ter jo dvigal nad glavo.
Nam je pokalo živo srce. Prestrašili
smo se in pozabili smo celo gasiti. On pa
je stal. Rdeči plamen ga je obsijal, bela
brada se mu je razpustila po vseh prsih,
dvigal je ikono nad glavo in skozi tisti
ropot in prasketanje smo čuli njegov jasni
glas, pesem in besede : »... nepBJe 60
iipiuneji jecH, CBeTHTejby CaBO . . .«
Ninko je siknil kakor kača, ko je
zagledal popa :
— Rešujte kuma, četudi vsi poginemo!
— Tedaj je skočil na neko vrbo, splezal
do slemena ter je kakor besen in ne da
bi vedel kaj dela, začel biti s sekiro po
neki gredi stropa.  Greda je z   ropotom
308
padla na sredi sobe med dve klopi, iskre
so vsplamtele in prebiti strop se je nag-
nil v plamenu, ki se je hotel že lotiti tal.
— Podajte m' velik kotel poln vode !
kričal je Ninko.
Podali so mu ga.
On je prijel kotel z obema rokama.
Oprl se je z nogama ob vrbovo vejo, z
z ledji pa ob drugo, ter je zavihtel kotel
in ga zagnal na prebito mesto. Vrba je
počila in Ninko je telebml na drugo stran
ob zemljo, s kotla pa se je razlila vsa
voda na predrto mesto. Voda je zacvrčala
in dim se je zavalil. V sobi se od dima
ničesar ni videlo.
Zopet kakor da se čuje popov glas,
toda zaglušen je in ne razbirajo se besede.
Malo pozneje razgrnil se je dfrn in mi
smo ga videli, kako je skočil čez gredo,
ki se je kadila na tleh, ter se bližal k durim.
— Vodo na vrata ! Strgajte grede !
— čuje se krik od vseh strani. Cel oblak
vode zlil se je na steno, kjer so vrata.
Pop toliko da je še skočil čez prag,
ko je Burmazevič, ki je stal na strani in
ni videl popa, zamahnil s sekiro po obodu.
Pop čez prag in goreča greda je tresnila
nad vrata in udarila popa v tilnik. Padel
je na obraz in s prsi na zemljo, ikono pa
je držal nad glavo. Zlili smo vedro Vode
nanj in na gredo ter ga potegnili izpod
nje. V tem hipu se je vsa šola se straš-
nim ropotom zrušila na zemljo in vse se
je zdelo kakor veliko ognjišče. Odnesli
smo popa na njegov dom. Iz ust in nosa
mu je v kosih vrela kri, noge pa so mu
visele kakor mrtve. Namazali smo mu z
oljem opeklo mesto na ledjih, namočili
smo mu srajco s kisom ter mu jo oblekli
in ga položili v posteljo. On se ni zave-
del. Župan je zaklical zbranemu ljudstvu :
— Dober kočijaš po doktorja in do-
ber jezdec po vladiko !
Dva trije vozovi so v največjem diru
zleteli. Vojin Arnautovič pa je zabodel
svojemu belcu ostroge v trebuh.
Tedaj se je spustil grozen dež. Iz ve-
likega kupa žarjavice, kjer je bila šola,
siknil je še semtertje plamen in iskre so
zletele proti nebu, ali ploha jih je pre-
magala. Pred zoro se je le še slabo ka-
dilo in vladika ter doktor sta prispela v vas.
Ko sta njedva stopila v sobo, se je
pop na našo radost zavedel.
Pogledal je krog sebe :
— Kje je ikona ?
Mi smo mu jo pokazali.
— Denite mi jo sem ! — Pokazal je
z roko na prsi in mi smo mu položili
ikono na ista.
Vladika se je približal na prstih, oči
pa so mu bile polne solza :
— Kako ti je oče ?
Pop se je zdrznil in obrnil oči na ono
stran, kjer je stal vladika.
— Kaj te boli ? — je vprašal vladika.
Pop je   s   težavo   potisnil   roko   pod
ikono in jo dejal na srce :
— Tukaj !
Pristopil je doktor, obračal ga reveža
semkaj in tjekaj. Začel ga je bosti z iglo
po nogah in vse do pasa ter ga je vedno
uprašal:
— Ali te boli ? Čutiš li kaj ?
Pop je s slabim  glasom  odgovarjal :
— Ne!
— Ali te sploh kaj boli ? — je dejal
doktor.
— Tukaj ! — je rekel pop ter dejal
roko zopet na srce.
Doktor je zapovedal, da ga pustijo
na miru, da ga nihče ne dreza in ne nad-
leguje, vladiki pa je rekel zunaj :
— Ne more nič biti. Počila mu je
hrbtenica !
On je šel, vladika pa se je vrnil v
sobo. —
— Oče — je rekel vladika, — ali
želiš česa ?
— Da se izpovem ! — pravi pop.
Vladika je ostrmel :
— In kakšen greh te mori ?
309
Pop je slabo mahnil z roko, kakor
da se mu naj približamo. Vladika je sel
na stol pri postelji, mi pa smo se zbrali
okrog.
S slabim glasom je začel pop :
— Oče vladika, pomniš li, ko si me
vprašal, kaj sem se učil ?
Pomnim !
— Pomniš li, da si mi ti rekel, da je
to dovolj za dobrega pastirja ?
— Pomnim !
— Čuj me, oče vladika, in vi, bratje!
Jaz sem izgubil dušo, ker nisem bil v
šoli. Zato sem izgubil tudi otroka in odvel
mi ga je nekrščen človek.
— Kako to, oče ? — je vprašal vla-
dika.
— Tako, oče vladika ! Jaz zapiram
oči, a vidim lepo, da je drugi svet nastal.
Prišel je izobražen človek, s katerim jaz
nisem smel niti govoriti. Vidim, da ni
prav, kar dela, ali kje smem jaz preprost
človek vdariti na izobraženost! Ne drži
oče vladika, več preprostih popov, kakor
sem jaz ... kakor sem bil ... — Umolk-
n 1 je, pokašljal in da se je komaj čulo,
nadaljeval :
— In vi, bratje, nikar vzemati popa,
ki ni učen. Solo takoj zidajte in deco
učite ... Nastaja drug svet !
Potem se je prijel za srce ter v pre-
sledkih dostavil :
— Njej pa . .. njej odpustite !. . . Ni
ona kriva ... jaz sem.
V tem hipu se je zunaj zaslišal krik
in vrata so se naglo odprla.
Na pragu se je pokazala Mara, bleda
ko smrt pobita od dežja in razburjenja,
vsa mokra, in razpleteni lasje so ji padali
čez pleča.
Mi smo se umaknili in kakor da nas
je zadela puška sredi srca. Stopila je en
korak in padla na kolena. Nagnila je glavo
pokrila oči z rokama in črni lasje so se
i razsuli po zemlji.
Pop je zadrhtel in solze so ga polile.
Mign 1 je s prstom. Prijeli smo jo in pri-
vedli k postelji.
— Se bliže ! — je šepnil pop.
Ona se je na kolenih prplazila še
bliže, ali ni vzdignila glave, niti rok z oči.
Pop ji je položil roko na glavo in
nekaj šepetal. Potem ji je pomaknil roko
pod usta. Ona jo je z obema rokama pri
jela in oblila s solzami. Smehljaj je za-
igral na popovem obrazu. Prijel jo je z
roko za brado ter ji vzdignil obraz proti
sebi in ga gledal :
— Služi temu-le ! — je rekel in z očmi
pokazal na svetega Savo, ki mu je ležal
na prsih.
Zopet je željno gledal njeno bolno
lice. Smehlja se in kar se je ne more
dosti nagledati :
— Zdaj mi je celo dobro ! Zdaj me
nič več ne boli !
To je bila njegova zadnja beseda.
Minilo je od tega časa do zdaj šest
let. Jaz sem se potikal po svetu, dokler
me ni naša vojna pozvala domov. Ob
koncu iste dobil sem zapoved, da pojdem
v B. Moral sem iti skozi našo vas. Na
poslednji postaji dobil sem novega posluž-
nika, nekega Ilijo Teoviloviča, mojega
rojaka.
Dal sem se mu spoznati.
Marsikaj sva govorila. Že sva bila
blizu vasi. Tedaj sem si zapel bluzo, poteg-
nil čepico na oči, zažmiril ter ga srčno
vprašal :
— Kaj je, Boga ti. .. — hotel sem
reči : z Maro, ali sam jezik me je navel,
da sem rekel : — kaj je, Boga ti, s Pav-
lom Čeričem ?
— E, rojak moj in gospod, on je tisto
noč, ko je šola zgorela, zginil. Nismo
dolgo vedeli, dokler ni prišel Marko tro-
bentač iz vojske in rekel, da je Pavel
odišel v Belgrad ter stopil v vojsko. Ko
smo včeraj  šli v  mesto po potrebščine,
310
pa nam je naš komisar prinesel novine
in nam prečital : »Padli pri osvojitvi utrdbe
na Gorici dne 29. decembra 1877. ta in ta,
ta in ta, ta in ta«, in potem je rekel tudi :
»Pavel Cerio, poročnik!«
»— Odkod je? — zavpili smo vsi.
Prečital je našo vas.
»— Bog se mu usmili duše!«
— A... tisti... vaš učitelj? Ali ste
čuli kaj o njem ? '
— E, ko se ga je tisti božji angelj
odrekel in se skesan vrnil k popu, pra-
vijo da je šel učitelj v BelgTad in se
oženil z neko tako, ki dela klobuke. Ostoja
bogoslovec pripoveduje, da se sedaj hoče
ločiti s to ženo, ker ga ona toži, da jo
tepe in grdo ž njo ravna. — Ne bo on,
rojak moj. nikdar imel sreče !
Že smo prišli v vas. Spomini so me
ogrnili in mi tiščali prsi.
— Počasi, Uja, počasi, še bolj počasi !
Pritegni uzde !
Korakoma smo se peljali mimo nove,
velike zidane šole. Baš je zvonilo k večer-
nicam. Skozi okno sem zagledal dijačke ;
stali so ter — molili. Pred njimi je stala
ženska Uprla je pogled v svetega .Savo,
istega, ki je bil nekdaj v stari šoli.
Spoznal sem jo.
JESEN. MARICA TEREVČEVA.
List za listom Odletava,
cvet za cvetom se suši,
s cvetjem veter poigrava,
drobnih ptičic roj molči.
Tužne melodije svira
goli osameli gozd,
vsa narava že umira
ž njo umira mi mladost . . .
Toda cvetje se povrne,
oživi samotni gaj,
a mladosti pa brezskrbne,
te ne bo mi več nazaj . . .
BORIS GODUNOV. A. S. PUŠKIN.
PREVEL EDVlC
VIII.
Trg pred stolno cerkvijo v Moskvi.
Narod.
Eden. Pride kmalu car iz cerkve ?
Drugi.   Obredi   so  končani ;   zdaj  je
molitva.
Prvi. Kaj ? So že prokleli onega ?
Drugi. Stal sem pri uhodu in čul,
kako je dijakon zavpil : Griška Otrjopjev
— anatema !
Prvi. Naj ga preklinjajo; carjevič nima
opraviti z Otrjopjevirn.
Drugi. A carjeviču pojejo večni spomin.
Prvi. Večni spomin živemu ! Bodo že
videli  ti brezbožniki !
Tretji. Čuj, šum! Kaj ni car?
Četrti. Ne, to je norec. (Pride norec v
železni kapi, obvešen z verigami in obkoljen od otročadi.)
Otroci. Nikolka, Nikolka, železni kol-
pak!1) Železni kolpak !... Trrrr .. .
Starka. Boste šli od njega, neugnanci.
Aioli za-me grešno, blaženi.
Norec. Daj, daj, daj kopejko.
Starka. Na kopejko; spomni se na-me
Norec (sede na zemljo in poje).
Mesec se vozi
Maček joče,
Norec, vstani,
Boga moli !
(Otroci ga znova obkolijo).
Eden iz njih. Bog te živi, norec, zakaj
ne snameš kape ? (Tolče ga po železni kapi.) U,
kako zveni !
Norec. A jaz imam kopejko.
Deček. Ni res ; pokaži no ! (iztrga mu ko-
pejko in beži.)
Norec (joče.) Vzeli so mojo kopejko,
žalijo norca.
Narod. Car gre, car! (Car gre iz cerkve-
spredaj razdaje bojar beračem milostinjo. Bojari).
Norec. Boris, Boris !
') Kolpak = kapa.
311
Car. Daj mu milostinjo !  Zakaj  joče ?
Norec. Nikoiko žalijo majhni otroci. . .
Daj jih zaklati, kakor si zaklal majhnega
carjeviča.
Bojari. Boš šel proč, tepec ! Zgrabite
norca !
Car. Pustite ga. Moli za-me, revni Ni-
kolka. (Odide)
Norec (za njim.) Ne, ne ! Ne more se
moliti za carja -- Heroda: Sveta Porod-
nica ne pusti.
Sjevsk.
Samozvanec, obkoljen od svojih.
Samozvanec. Kje je vjetnik ?
Lah. Tu.
Samozvanec. Sem poklicati ! (Vstopi ruski
vjetnik.)
Kdo si?
Vjetnik. Ročnov, moskovski dvornik sem.
Samozvanec. Si dolgo že tam v službi ?
Vjetnik. Mesec bode.
Samozvanec. Ne peče te nič vest, Rož-
nov, da meč
Si name vzdignil ?
Vjetnik. Kaj, ni naša volja.
Samozvanec. Si se boril pod Severskim ?
Vjetnik. Prišel
Sem tje po oni bitki čez dva tedna.
Samozvanec. Kaj Godunov ?
Vjetnik. Zelo je bil vznemirjen,
Ker je bil zmagan in Mstislovski   ranjen.
Takoj" nato je Šujskega poslal
Da vodi celo vojsko.
Samozvanec. A zakaj
Je odpoklical Basmanova v Moskvo.
Vjetnik. Car ga je za zasluge nagradil
S častjo in zlatom. Zdaj sedi Basmanov
Tam v zbornici.
Samozvanec. Potrebnejši je v vojski.
Kako je v Moskvi ?
Vjetnik. Vse je zdaj še tiho.
Samozvanec. Kaj, čakajo me.
Vjetnik. Bog to ve, sploh pä
O tebi tam ne smejo govoriti —
Tem režejo jezike, drugim pa
Še glave. Res  prav pravi ta pregovor:
Kar dan, to kazen. Ječe so vse polne
Na trgu, če se snidejo le tri —
Osebe —¦ glej : Vohun se že k njim plazi,
A sam vladar, če le mu čas dopušča,
Poročevalce izprašuje vse.
Ce je tako že, boljše je molčati.
Samozvanec. Gre dobro kaj,  Borisovim
ljudem !
Kako pa vojska ?
Vjetnik. Sita in odeta,
Z vsem zadovoljna.
Samozvanec. Koliko je vojske ?
Vjetnik. Bog ve.
Samozvanec. A trideset jih bode tisoč ?
Vjetnik. Našteješ tudi petdeset, če hočeš.
(Samozvanec se zamisli. Okolu stoječi se spogledujejo.)
Samozvanec.  Kako pa  sodijo   pri   Vas
o meni ?
Vjetnik. A govore o tvoji milosti,
Da si baje — ne jezi se — kak tat,
A hraber mož.
Samozvanec   (smejé se.)   To   kmalu   jim
dokažem
Na delu sam. Prijatelji, nikar
Ne čakajmo na Šujskega !
V boj jutri! Z Bogom. (Odide.)
Vsi. Da si zdrav, D mitrij !
Lah. V boj jutri ! Petdeset jih tisoč je,
A nas petnajst če bode vsega skupaj —
Kaj je znorel !
Drugi. Neumnost. En Poljak
Izzove petdeset, če hoče, Rusov.
Vjetnik. Izzoveš, da, če pride pa do boja,
Tako bežiš od enega, bahač
Lah. Će bi imel ti sabljo zdaj, predrznež,
Bi tebe (kaže na svojo sabljo) kmalu jaz pomi-
ril s tem.
Vjetnik.  Naš Rus izhaja že lahko  brez
sablje :
Ne bi hotel ti malo tega, (kaže mu pest) tepec !
(Lah ponosno gleda nanj in odide molče. Vsi se smejejo.)
312
Gozd.
Samozvanec in Puškin.
(V oddaljenosti leži poginjajoč konj.)
Samozvanec. Moj bedni konj ! Kako ve-
selo, živo
Poskakoval je danes v zadnjo borbo.
Kako me je še ranjen hitro nesel !
Moj bedni konj !
Puškin (za-se.) No, glej, za čem žaluje,
Za konjem, ko je cela naša vojska
Pobita v prah !
Samozvanec. Poslušaj, lahko je,
Da se je on od rane le izmučil
In se oddahne.
Puškin. Kaj še ! Saj poginja.
Samozvanec (gre h konju). Moj bedni konj !
Kaj zdaj ? Odvzeti uzdo,
Odpeti sedlo dragemu, da vsaj
Izdahne prost. (Vzame mu uzdo in ga razsedla.)
(Pride nekoliko Lahov.)
Pozdravljeni, gospoda !
Kaj Krubskega ne vidim več med vami ?
Jaz videl sem, kako se je zagnal
V najhujšo gnječo ; brezštevilne sablje
So se nad njim zibale kakor klasje,
A meč njegov je vse nadkriljeval.
In krik njegov je druge vse oglušil.
Kje je moj vitez ?
Lah. Tam na smrtnem polju.
Samozvanec. Čast hrabremu in mir nje-
govi duši !
Kako nas malo je ostalo živih !
Zločinci zaporoški, izdajice,
Prokleti ! Vi ste nas uničili !
Vzdržali niso niti treh minut !
Jaz jim že dam ! Desetega obesim !
Razbojniki.
Puškin. Naj kriv bo kterikoli
Mi vendar smo popolnoma razbiti,
Iztrebljeni.
Samozvanec. Stvar bila je že naša,
Jaz sem premagal prednje vrste že
A Nemci so pošteno nas odbili.
To so junaki, Nemci, res, junaki.
Zato jih ljubim. Od njih prav gotovo
sestavil bodem si telesno stražo.
Puškin. Kje boclemo pa prenočili danes ?
Samozvanec. No tukaj, v gozdu.  Ni  to
prenočišče ?
Zgodaj na pot. a za obed smo v Riljskem.
Vsem  lahko noč !  (Leže, dene Ki sedlo pod glavo
in zaspi.)
Puškin. Prijeten sen, carjevič !
Premagan v prah in rešujoč se v begu
Brezskrben je, kakor neumno dete.
Previdnost božja, vidi se. ga ščiti
A mi  prijatelj , še ne obupamo.
Moskva. Carske palače.
Boris, Basmanov.
Car. Poražen je, a kaj nam to koristi ?
Ovenčali smo se le s prazno zmago.
Spet zbral je svojo razpršeno vojsko
In nam grozi z obzidja Piitivlja.
Kaj delajo med tem junaki naši?
Stoje pri Kromih, kjer jih zasmehuje
Kozakov pest izza pregrade gnjile.
To ti je slava ! Nisem ž njimi zadovoljen —
Poslal bom tebe, da jim boš voditelj,
Ne rod  a um postavil bom za vodjo,
Naj se le pritožujejo bojarji !
Prezirajmo mrmranja teh nadutcev,
Uničimo nevarne te navade.1)
Basmanov.  Moj  gospodar,   stokrat   naj
bo ta dan
Blagoslovljen, kedar razredne knjige
Z razdori in s ponosom rodoslovnim
Uniči ogenj.
Car. Dan ta ni več daleč.
Samo pomiri prej razburjenost
Ljudij.
Basmanov. Kaj treba nanje gledati !
K nemirom narod je naklonjen vedno,
Tako konj iskri grize svojo uzdo.
Tako se starišem otrok upira,
A kaj to ? Jezdec krepko vodi konja,
Zapoveduje oče nad otrokom.
]) V takozvanih »razrednih knjigah« je bilo vsa-
kemu bojarju že naprej določeno, kako mesto dobi v
vojski. Seveda so potem postali voditelji taki, ki niso
bili sposobni. Basmanov je bil pa meščanskega rodu.
313
Car. Konj vrže včasih jezdeca raz sebe,
A sin očetu večno ni pokoren.
Samo z nepopustljivo strogos jo
Krotimo narod. To je mislil Ivan
Miritelj in razumen samodržec.
Tako je mislil grozni vnuk njegov.
Ne, narod naš ne čuti milosti :
Ce dobro mu storiš — ne reče hvala,
Če grabiš, pleniš — hujše ti ne bode.
(Vstopi bojai.)
Kaj ?
Bojar. Pripeljali so ti tuje goste.
Car. Grem jih sprejeti. Basmanov, počakaj,
Ostani tukaj, s tabo moram še se
Pogovoriti. (Odide.)
Basmanov. Velik duh državni !
Bog daj, da s tem Otijopjevim  prokletim
Konča enkrat in mnogo, mnogo on
Stori še dobrega Rusiji naši.
Pzevažna misel se mu je rodila,
Ne smemo je pustiti, da propade.
Kako življenje se odkrije meni,
Ko zlomi konečno bojarjev moč.
V vojaštvu tekmecev jaz ne poznam,
Postanem prvi pri prestolu carskem...
Mogoče tudi... Kaj ta čuden šum ?
(Nemir. Bojarji ; dvorni sluge begajo v neredu,   sreča-
vajo se in si šepetajo.)
Eden. K zdravniku !
Drugi. Hitro,, hitro k patrijarhu.
Tretji.  Za carjevičem, carjevičem kliče.
Četrti. Duhovnika !
Basmanov. Kaj se je dogodilo ?
Peti in šesti. Car je obolel, car umira.
Basmanov. Moj Bog !
Peti. Sedi ti na prestolu, kar se zgrudi ;
Ulije kri se iz ušes in ust.
(Carja prinesó na stolu ; cela carska družina ; vsi bojarji.)
Car. Odidite vsi — Pustite samo
Tu carjeviča  z  mano.   (Vsi se oddaljijo.) Jaz
umiram,
Objemi me. Zdrav bodi, sin : Takoj
Začneš ti vladati ... O Bog ! O Bog !
Pred Tebe kmalu stopim — ali duše
Ne morem več očistiti s kesanjem !
A čutim, sin moj, ti si meni dražji
Od izveličanja ... tako naj bo!
Podanik rojen sem in moral bi
Umreti tudi ko podanik v mraku ;
A dobil sem najvišjo moč — kako ?
Ne povprašuj. Dovolj, Ti si nedolžen,
Ti vladati začneš zdaj s polnim pravom
A jaz za vse Bogu bom odgovarjal.
O mili sin, ne daj se zapeljati,
Nikar ne slepi sebe dobrohotno.
Prevzameš v burnem času vladanje :
Nevaren je ta čudni samozvanec,
Z imenom strašnim se je oborožil.
Jaz mogel bi potlačiti nemire,
Ker sem izkušen že v državnih poslih ;
Pred mano so se tresli vsi od straha ;
Izdajstvo ni si upalo na dan :
A ti si neizkušen  mlad vladar še.
Kako boš carst oval v nemirnih časih,
Zaduševal upore in Izdajstva !
No, Bog je velik ! Razsvetli mladost
In podari slabosti moč . . . Poslušaj :
Za svetovalca, prvič, si izberi
Nadejnega, že v hladnih, zrelih letih,
Ljubimca naroda, ki ga bojarji
Spoštujejo radi rodu in slave —
Na primer Sujskega. Za vojsko treba
Zdaj vodjo veščega: Naj bo Basmanov.
Ne zmeni se, če se jeze bojarji.
V mladosti bil si z mano v zbornici
In veš že nekaj o stvareh državnih ;
Ne izpreminjaj• reda prejšnjega:
Navada je države duša. Bil sem
Prisiljen obnoviti razne kazni,
Odpraviš jih lahko in vsi te bodo
Blagoslovljali, kakor nekdaj strica
Ko je zasedel prestol Groznega.
A s časoma začneš polagoma
Potezati bolj za državne uzde.
Zdaj jih popusti, a iz rok ne deni.
Usmiljen in pristopen bodi tujcem
In zaupljivo jemlji v službe jih ;
Ustav cerkveni čuvaj vedno strogo.
Molčeč, tih bodi — carski glas ne sme se
Zastonj izgubljati po pustem zraku ;
Ko sveti zvon sme le naznanjati
Skrbi velike, ali velik praznik.
314
O mili sin  Ti stopiš v ona leta,
Ko nas razburjajo obrazi ženski.
O hrani, hrani to presveto čistost,
Nedolžnosti ponosno sramežljivost :
Kdor se navadi mlad potapljati
V pregrešnih naslajenjih svoja čuvstva,
Postane mračen, star in krvoželjen
In um njegov začne temneti hitro.
V rodbini svoji bodi vedno glava ;
Spoštevaj mater in sam gospodari.
Ti mož in car si : Ljubi svojo sestro
Ostaneš ti edini ji hranitelj.
Teodor (na kolenih). Ne — živi, živi, vladaj
dolgo še :
Brez tebe izgubljeni smo mi, narod.
Car. Končano je, oči mi že temnijo.
Ze čutim smrtni, grobni hlad . . .
(Pride patrijarh, svečeniki, za njimi vsi bojarji.  Carico
peljejo pod roko. Caričina joče.)
Kdo tam ?
A shima !')... Sveto preoblačenje.
Prišel je čas ! Car za meniha gre. —
Za celico mi bode tesna krsta.
Počakaj še, vladika patrijarh,
Še car sem: Poslušajte me bojarji —
On je, kateremu zapuščam carstvo,
Prisezite Teodoru . . . Basmanov,
Prijatelji . . . Pri smrti prosim vas,
Služite mu marljivo in pravično !
On je tako še mlad, nedolžen deček.
Prisežete ?
Bojarji. Prisegamo
Car. Vesel sem.
Odpustite mi grehe in zločinstva,
Ce sem vas vedoma in tajno žalil.
Gotov sem, sveti oče, pridi-!
(Začne se preoblačenje.  Ženske odnesejo v nezavesti.-)
Šotor.
(Basmanov pripelje Puškina.)
Basmanov. Le vstopi in razloži mi odkrito.
Tedaj pošilja tebe sam on k meni ?
Puškin. Ponuja ti prijateljstvo, če hočeš,
In prvo čast za njim v moskovskem carstvu.
') Shima je meniška obl»ka. Carje so pokopavali
v meniški obleki.
2) Nagla smrt Borisova je zgodovinska.
Basmanov. A mene je Teodor  že  po-
vzdignil
Visoko : Vojskovodja sem postal :
Prezrl je radi mene čin razredni,
Bojarjev jezo. Njemu sem prisegel.
Puškin. Prisegel si nasledniku prestola
Po zakonu ; a če je drugi živ,
Ki je bolj zakonit ? . . .
Basmanov. Poslušaj, Puškin, dosti,
Ne pravi mi neumnosti, saj dobro
Vem, kdo je on.
Puškin. Priznala ga je davno
Rusija, Litva za Dimitrija.
Sploh tudi jaz ne jamčim ti za to.
Mogoče je, da je Dimitrij pravi,
Mogoče, da je tudi samozvanec,
Samo to vem, da prej, ali pozneje
Odstopi sin Borisov njemu Moskvo.
Basmanov.  Dokler  držim   za  mladega
vladarja.
Dotlej prestola še ne zapusti ;
Dovolj imamo polkov, hvala Bogu !
Navdušim z zmagami naš narod še.
A koga pošljete vi proti meni ?
Kazelo li kozaka ali Mniška ?
Kaj vas je mnogo, vsega osem tisoč !
Puškin. Ti motiš se, še toliko jih ni.
Sam pravim, da imamo le druhal,
Kozaki plenijo samo po sel ih,
Poljaki so bahači in pijanci,
A Rusi . . . Kaj koristi govoriti.
Zvijač ne maram rabiti pri tebi.
Veš-li, Basmanov, kje je naša moč ?
Ne v vojski, niti ne v pomoči Poljske
A v mnenju — da, da, v mnenju narodnem.
Spominjaš se Dimitrijeve slave,
Njegovih pridobitev mirnim potom ;
Kedar so se mu brez krvi, brez strela
Udajala povsod pokorno mesta,
Uporne vojvode vezala črn1).
Sam videl si : Se je li vaša vojska
Borila rada proti njemu ? Kdaj ?
Z Borisom ! A sedaj . . . Prekasno je
Boriti se in pihati v pepel,
Da bojno iskro zopet oživiš.
•) Črn = druhal, ljud.
315
Z vsem tvojim umom in z vso trdno voljo
Nič ne opraviš ; koj in boljše zate,
Da prvi daš vsem pameten primer,
Da razglasiš Dimitrija za carja
In da za vedno mu poslužiš s tem !
Kaj misliš?
Basmanov. Jutri vse izveš gotovo.
Puškin. Odloči se.
Basmanov. Pozdravljen.
Puškin. Le premisli. (Odide.)
Basmanov. Resnico govori. Povsod izdaja.
Kaj naj počnem?  Mar naj počakam zdaj,
Da bi me zvezali uporniki
Otrjopjevu me dali ? Kaj ni boljše,
Izliv potoka burni prehiteti
In sam . . . Toda prisego prelomiti !
Oskruniti si čast iz roda v rod !
Poplačati z izdajo strašno, grdo
Zaupljivost vladarja mladega !
Lahko je kakemu izgnanemu,
Da misli na upore in zarote,
A meni  carjevemu ljubljencu . . .
A smrt . . . oblast ... in narodove bede.
(Zamisli se.)
Sem ! Kdo je ? (žvižga). Pod orožje vsi !
Sodni trg.
(Puškin gre, obkoljen od naroda.)
Narod. Bojarja nam je carjevič poslal.
Poslušajmo, kaj nam pové bojar.
Le sem, le sem!
Puškin (na vzvišenem mestu.) Meščani Moskve,
čujte !
Pokloniti se carje;vič je vkazal. (Se priklanja.)
Kako previdnost božja je rešila
Iz rok morilcev carjeviča, veste ;
On je šel sam zločinca kaznovat,
A bož)a roka ga je že zadela.
Pokorna je Dimitriju Rusija ;
Basmanov sam je njemu svoje polke
Z resničnim kesom pripeljal k prisegi.
Dimitrij gre v ljubezni k vam in v   miru.
Li vzdignete roko na carjeviča,
Na vnuka Monomaha pravega
Samo v korist rodbine Godunovih ?
Narod. Gotovo ne.
Puškin. Meščani Moskve, čujte !
Svet ve, kako ste mnog'o vi trpeli
Pod kruto vlado prišleca Borisa:
Izgone, kaznovanja, davke, muke,
Sramoto, glad — vse ste poskusili.
Dimitrij hoče vse pomilostiti,
Bojarje, uradnike, goste, kupce,
Vojake, dvornike — in ves naš narod.
Kaj boste še brezumno svojeglavni
Zavračali njegove milosti ?
On gre na carjev prestol dedov,
Obdan z velikim, strašnim spremljevanjem.
Ne srdite ga, bojte se Boga,
Poljubite križ pravemu vladarju ;
Pomirite se, hitro pošljite
K Dimitriju na dom mitropolita,
Bojarje, glasnike, ljudi izbrane,
Da se  poklonijo očetu  carju,  (stopi z odra.
Sum med narodom.)
Narod. Kaj misliti, bojar je prav govoril.
Da zdravstvuje Dimitrij, oče naš!
Mužik (na odru.) V palače carske ! Narod !
Narod ! V Kremelj !
Zvežimo to Borisovo ščene !
Narod (drvi naprej v tolpah.) Vtopite ga ! Da
zdravstvuje Dimitrij !
Pogine naj za vedno rod Borisov !
Kremelj. Dom Borisa. Straža pri stopnicah.
Teodor pri oknu.
Berač. Dajte kaj vbogaimé, prosim.
Straža. Pojdi proč ; ne sme se govo-
riti z zaprtimi.
Teodor. Pojdi starček, nesrečnejši sem
od tebe : Ti si prost
(Ksenija pod zavojem se približa tudi k oknu.)
Eden iz naroda. Brat in sestra — revna
otroka, kakor ptiča v kletki.
Drugi. Treba je žalovati za Vom ! Pro-
kleto pleme!
Prvi. Oče je bil zlodej, L otroka sta
nedolžna.
Drugi. Jabolko ne pade daleč od ja-
blane.
316
Ksenija. Dragi brat ! Zdi se mi, da
gredo k nam bojarji.
Teodor. To ja Galicin in Mosaljskij.
Drugih ne poznam.
Ksenija. O, ljubi brat, srce mi zamira
od strahu.
(Galicin, Mosaljskij, Molčapov in Serefcdiuov ; za
njimi trije strelci.)
Narod. Stopite narazen, stopite nara-
zen, bojarji gredo. (Vstopijo v hišo.)
Eden iz naroda. Zakaj so pa prišli ?
Drugi. Gotovo pripravit k prisegi
Teodora Godunova.
Tretji. Res bo. Čuješ, kak šum je v
hiši ! . . . Hrup ! . . . Tolčejo se !
Narod. Čuješ ? Cviljenje ! To je ženski
glas . . . Pojdimo notri . . . Vrata so zaprta
— kriki so umolkli — hrup je še.
(Vrata se odprö. Mosäljski se pokaže na stopnicah.)
Mosaljski. Narod ! Marja Godunova
in njen sin sta se sama zastrupila. Videli
smo njijuni mrtvi trupli. (Narod v strmenju
molči.) No, kaj molčite ? Kričite : Da zdrav-
stvuje car Dimitrij Ivanovič ! (Narod molči.)
V TIHIH NOČEH. MARICA TEREVČEVA.
Na klopici posedevam,
tiho gozdič krog šumlja —
sladko v vejah slavec peva,
boli moje ne pozna . . .
in spomini se drvijo
lik oblakom pred menoj ;
v srcu rane le pustijo
up pa jemljejo seboj . . .
NOVE KNJIGE.
F. S. Finžgar : Divji lovec. Na-
rodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih.
Ljubljana 1902.
Druga predstava »Dramatičnega dru-
štva« v Trstu dne 23. novembra 1902.
Ker je dobilo kulturno življenje tržaš-
kih Slovencev z ustanovitvijo »Dramatič-
nega društva« in z rednimi gledališkimi
predstavami istega novo in ne malovažno
stran, zato bo morala biti poslej naloga
glasila slovenskih žen, izhajajočega v na-
šem mestu, da posvečuje tudi tej prikazni
narodnega življenja svojo pozornost. Prva
predstava mladega društva morda ni bila
tolike važnosti, ker se je predstavljala stara,
že obče znana nemška igra »Mlinar in
njegova hči«, katera uprizoritev se je oce-
nila več ali manj primerno že v dnevnih
listih. Dne 23. t. m. pa je uprizorilo novo-
ustanovljeno društvo izviren slovenski igro
kaz, ki je vzbudil v Slovencih nekako
splošno pozornost, zato menda ni neume-
stno, ako ob tej priliki tudi na tem mestu
nekoliko obširneje spregovorimo o umo-
tvoru samem, kakor tudi o predstavi, v
poslednjem oziru zlasti radi tega, ker lo-
kalna dnevna kritika menda nima dovolj
jasnih pojmov o tem značilnem nastopu
»Dramatičnega društva«.
Zdi se, kakor da bi moderna, hitro
živeča, po novih pridob:tvah kulturnega
življenja hlastajoča človeška družba ne
imela več volje in časa za mirno in rav-
nodušno uživanje daljših epičnih proizvo-
dov, in naj so ti v vezani ali nevezani besedi.
Modernemu človeku nedostaja menda vztraj-
nosti za prebavanje tečnejše duševne hrane ;
od napornega dnevnega truda je duh pre-
izmučen da bi mogel z užitkom slediti
umetnikovi domišljiji po vrtoglavih stezah,
brez takega sodelovanja čitateljevega z
umetnikovim pa sploh ne more ugajati
umotvor. Nervozni človek dvajsetega sto-
letja čita le še kratke novele in z ostro
satiro osoljene ali s pikantnostjo prepojene
lahke reči, ki bolj dražijo čute nego bi
zadostile estetičnim potrebam človeškim.
Zato ni čudno, da dandanes ugaja pred
vsem tista vrsta književnih proizvodov, ki
ne nastopa sama zase, ampak ima razne
pripomočke, ki takorekoč silijo človeka k
uživanju, to je — dramatika, ki deluje na
človeka ob enem po vseh njegovih čutih.
Značilno pri tem kulturnem pojavu je, da
se celo epični umotvori prvih g'enijev često
brž po objavi prelijejo v dramatično obliko,
za kar naj omenim le Sienkiewiczev roman
»Quo vadiš?« in Tolstojevo »Vstajenje«.
Ta struja v svetovni književnosti žene,
kakor vse kaže, svoje valove ali valčke
prav do nas. Prav za prav nam je dala
šele najnovejša doba stalno slovensko gle-
dališče ; naravna posledica tega dejstva je
tudi,  da  se  pri nas šele v najnovejšem
317
času pojavljajo slovenski dramaturgi, dasi
datirajo prvi dramatični poskusi naše knjige
do konca 18. veka. Seveda ima ta mlada
slovenska dramatika v rnarsikakem oziru
na sebi znak diletantizma, kar sicer z ma-
limi izjemami lahko trdimo o slovenskem
slovstvu sploh. Kje so pa naobraženi dra-
matični pesniki, ki bi mogli reči, jaz živim
umetnosti ? In ako bi bil kje kak, ali bi
pa mogel reči, da ima on slovensko srce,
da ni marveč kozmopolit v slovenski obleki ?
Višje slovenske družbe še ni, morda se
šele dela. Zato je slovenskemu dramatiku
težko predstaviti višje ali srednje stanove,
da bi ne predstavljal prav za prav — ev-
ropskih tipov. Morda bi uspel v tem oziru
samo — komik, kajti za komedije bi mu
nudila naša polovičarska inteligentna družba
dovolj gradiva. Na tem stališču stoji Cankar
kot dramatik.
Domače  tipe bi nam mogel  ustvariti
dramatik, ki bi nam predstavil na deskah
pristno  slovensko t. j.  kmetsko življenje.
Ali   moral  bi  biti  umetnik!   Tu pa tiči
vzrok, zakaj  poraja mlada slovenska dra-
matika, kakor je bilo tudi ob začetkih pri-
povedovalne naše knjge, nekake indijana-
rice, mesto  da bi  nam  slikala  slovensko
življenje na kmetih, kakor je. Seveda brez
dobrih  vzorov pri nas ne  gre,  posnemo-
valci  pa   navadno  niso   veliki   umetniki.
Slovensko občinstvo je sicer tudi s takimi
umotvori zadovoljno, saj je še nerazvajeno,
ali misliti da so ta dela — aere perennius,
to je  domišljavost mladih  avtorjev.  Tudi
psihologično ni težko uganiti, zakaj s tako
vnemo  ploska to skromno občinstvo.  Na
odru vidi prikazni, ki so mu vendar veliko
bliže nego liki vsakojakih evropskih igro-
kazov. Nekoliko  samozavest,  narodni po-
nos, nekoliko   pa pisane skupine in pod-
kupljiva  melodija,  ki ne sme manjkati v
igrokazu, kjer nastopa slovenski človek, ki
ne živi brez petja, zlasti pa — to je menda
odločilno   za   vspeh   neukega   glediškega
obiskovalca  —  komična oseba   in  naj je
to Krjavelj, Mozol ali — Tonček,  in ob-
činstvo ploska, da se igralcu   srce smeje.
Ne smemo pa pozabiti, da obdelujejo igro-
kazi, katere imam zlasti v mislih,  roman-
tične snovi, ki gredo navadnemu človeku
vendar še najbolj do srca. To dramatično
slovstvo, o katerem govorim, danes še ni
Bog ve kako bogato. Ako omenim   »Ro-
kovnjače«, »Desetega brata« in sedaj »Div-
jega lovca«, sem naštel glavne zastopnike
tega tipa. Da sta vzbudila po Fr. Gove-
karju dramatizovana Jurčičeva romana pri
vseh svojih hibah tako zanimanje, staviti
je poleg zgoraj navedenih momentov na
rovaš — Jurčičevim likom v romanih. Go-
vekar nam je pripeljal na oder že znane
osebe, katere je že prej ljubilo občinstvo,
in gledalec se menda bolj boji razžaliti z
grajo priljubljenega Jurčiča nego — Go-
vekarja, po katerem bi marsikdo udaril,
da nima tako znamenitega zaščitnika.
Finžgarjev »Divji lovec« ima sicer vse
napake omenjenih dveh,  nima  pa  njunih
vrlin, ali če jih ima, so te  tako sumljivo
podobne gorenjim ali tudi — drugim. Jaz
si kar ne morem misliti  »Divjega  lovca«
brez »Rokovnjačev«. Finžgar je  imel pri
kompoziciji svojega umotvora to prednost,
da je lahko svobodno razpolagal  s  svojo
snovjo, imel pa tudi to sitnost, da je moral
sam očrtati —  značaje.  To   pa   ni  tako
lahko v dramatičnem delu, kjer mora sto
piti cel človek pred nas, kakor v povesti,
kjer se  zabrišejo  pri   čitanju   posamezne
črte ali kjer si  čitatelj iz svoje  domišljije
lahko doda to, kar pogreša v spisu.  De-
janje samo je  enostavno, konflikt — obli-
gaten  kakor ga čitaš v vsakojakih varija-
cijah pri kmetskih povestih : Reven, a zal
fant  se   zaljubi   v   brhko   hčer   trdnega
kmeta, ki ne mara — neenakovredne zveze.
Iz  tega   izvira  ves zapletek ;  pri  nas je
slučajno naslonjeno dejanje na zgodovinsko
leto 1848.,  da more pisatelj izrabiti neka-
tere momente, ki naj bi dali dejanju neko
višjo tehtnost. Dejanje se razvija pod ne-
prestanim vplivom slučajnostij psihologična
motivacija pride menda do veljave le v po-
sameznih   slikah ;  prav radi tega je  ves
umotvor zvezan bolj zunanje nego po no-
tranji   potrebnosti.  Tp  glavno   hibo  deli
zlasti Zavrtnikov značaj. On je skopuh, ki
hoče podse spraviti, kar le gre, vsaj tri —
grunte. Na sredstva ne gleda, naj si je to
tudi sreča njegove edinke. Poleg skopuštva
ga diči  tudi nekak kmetski ponos,  ki  se
ne kaže edino le v tem, da se protivi hče-
rini zvezi z —  beračem, ampak hoče biti
daleč na okoli najboljši posestnik. Ker ne
gleda predrobno na sredstva, po kterih se
pride do premoženja,  zato  se  ne  smemo
čuditi, da molči vpričo sosedove krive pri-
sege, s katero je oškodovan revež ; saj ni
menda rihtarjeva naloga, da bi se brigal
318
ža take reči. Ali t'ä človek pozna svet ?
Domišljuje si nekaj, ali da ga je tako
naivno neumno osleparil bahati Gašper, to
je bilo potrebno pač le za Finžgarjevo
moralo, katera menda tirja, da mora biti
trdosrčen skopuh Zavrtnik najprej pošteno
tepen —¦ k sreči za kulisami ! — in da
naposled še zblazni. To je prva žrtev te
drugače krotke, a v rezultatih strašno
krvave igre, ki se imenuje — igrokaz. Ali
je potrebno, da Zavrtnik zblazni ? Ali je
verjetno 3 Na prvo vprašanje naj odgovarja
pisatelj, o drugem jaz vsaj prav močno
dvomim. Sicer je pisatelj tako previden,
da nam prej po Erženu vsaj naznani, da
bo Zavrtnik najbrže znorel, mi pa vemo,
da bo prav gotovo kmalu pribesnel. In
res se nismo varali, za par minut priso-
piha, a menda šele — polblazen. Njegovo
iskanje po Gašperju in sumničenje kmetov-
sovaščanov se mi zdi, kakor da bi se opra-
vičeval — namreč Finžgar ! — da je zblaz-
nel — namreč Zavrtnik. Skopuh takeg-a
kova, kakor je Zavrtnik, ne bo zblaznel
radi take izgube — razun če je heredi-
tarno obtežen, menda bo še povečal sko-
post in jel izdatneje vporabljati tiste last-
nosti, ki jih je imel doslej bolj — za
bregom, namreč oderuštvo itd. ali bo postal
k večjemu -— pijanec. Ali' Finžg-ar rabi
blaznost še za glavno končno tragiko —
da ga ne obdolžim, kakor bi bil hotel le
po vzoru modernih brilirati z blaznikom !
—¦ v razmerju med Janezom in Majdo.
Majda bi bila sicer prikupljivo, jedro go-
renjsko dekle, ki ljubi z vsem srcem, ki
se ne da upogniti niti očetovemu tiranstvu,
ali njeno pobožnost in udanost v božjo voljo
je zlorabil Finžgar, ko ji je položil tisto
nesrečno prisego pred kapelico na jezik.
Jaz ne morem umeti, zakaj je bilo to treba ;
dvomim, da bi bilo sploh to prišlo na misel
umetniku-neduhovniku ! Radi tega se mora
zdeti človeku tragika ljubečega se para
kakor nekak neizogibljiv fatum. Kako psi-
hologično bi se bilo dalo zavozljati dejanje
brez te prisege ! In konečno, ali mora
Majda umreti ? Sila ljubezni je gotovo tu
napačno vporabljena. Estetičnemu in etič-
nemu čutu gledalčevemu bi bilo gotovo
bolj ustreženo, da Majda živi in morda
streže bolnemu očetu, kakor zdaj. Ko sem
videl kar tri žrtve v eni minuti pasti, šinila
mi je hudomušna misel v glavo : »No da,
prav, saj smo v krvavem 1848. letu«, Janez
nikakor ni značaj iz enega kova. Težko si
mislim kmetskega fanta, ki bi pridigoval,
daje njegova sveta dolžnost bojevati se za
cesarja. Nehote mi prihaja na misel šolski
verz : Dulce et decorum . . . Ko bi hotel s
tem dražiti samo svojo bogato ljubico, ko
bi se ponašal z neustrašenostjo pred tova-
riši, dobro, ali on je sam s seboj v na-
sprotju, ko — dezertira. Da, ali on prihaja
branit nedolžnost, mi bo kdo ugovarjal.
To je le fraza in tudi — potreba Finžgar-
jeve na slabi psihologiji osnovane drame.
Ali je to res »divji lovec« ? Ne, temu manjka
prave krvi, on samo — deklamuje o div-
josti, a je krotek janček. Seveda, čim ple-
meniteji je, tem tragičnejši bo njegov konec,
to vemo že v drugem dejanju. To ni
prvak divjih lovcev, ki tako dekltškoboječe
povprašuje, dali je res on kriv Zavrtnikove
blaznosti. Mi vemo, da ni, tako jagnje !
Konec seveda mora biti veledramatičen,
kajti konec dober, v=e dobro, če se doseže
uspeh tudi s tako dvomljivim sredstvom,
da pisatelj postavi svojega junaka pred
puške biričev. No, saj to je tragedija! —
Na drugi strani pa ne morem odrekati po-
sameznim partijam dramatične živahnosti,
kakor bi bil n. pr. prizor pred kovačnico,
v gostilni itd., kakor sem že prej povdaril,
da so posamezna dejanja kot taka v obče
večje vrednosti nego celota. O postranskih
licih ni treba da bi govoril, pač pa treba,
da si malo ogdedam komično figuro —
Tončka. Že v začetku sem omenil, da je
ta Tonček Krjavljev, Mozolov sorodnik.
Ali je to tip iz naroda? Brez dvombe,
samo bi ne trdil tako hitro, da je to do-
sledno risan značaj. Radi tega ga bodo
dobri igralci vedno potegnili na to ali ono
stran, ali ga bodo razumeli kot tepčka ali
kot premetenega žganjarja ; kot nekak fak-
totum si je izposodil nekatere poteze celo
naravnost od Martina Spaka. Zdi se mi,
da je tudi tu napravil pisatelj preveliko
koncesijo galerijskemu občinstvu in to često
na škodo resnosti igre. Sicer pa obstoji
uloga tega vaškega revčka bolj v tem, da
s svojo masko zabava občinstvo, nego da
bi bil zastopnik pravega narodnega hu-
morja; dokaz njegove bistroumnosti pri
izpraševanji je kakor kaka uganka iz pra-
tike, in res se ji bolj smejejo igralci nego
občinstvo ; to ni niti senca Mozolove soli-
stične in Krjavljeve bebaste modrosti ;
svetopisemske bolezni njegove ne razumem.
319
Sedaj še nekoliko opomb o tržaški
predstavi ! Kot stalna resnica lahko velja,
da slabo igro dobri igralci povzdignejo,
dobro pa slabi poHačijo. Jaz pa imam go-
voriti o predstavi diletantov, ki seveda
kažejo ob vsakem nastopu voljo in željo
po napredku, radi česar zaslužijo vse pri-
znanje. In res je bil splošni vtis nedeljske
predstave nad vse pričakovanje dober, kar
more biti diletantom v pravo zadoščenje
in bodrilo za prihodnje. Dobro se je opa-
zilo, da je imel režijo igre v rokah igralec
po poklicu ; kot tak je pokazal g. Žužek
dovoljno spretnost, ako ne vpoštevamo
nekaterih skupin, ki so napravile name
utis, kakor da so se prišle samo pokazat
na oder n. pr. grabljice pred kovačnico,
za kar pa je menda bolj odgovorna sku-
pina sama in kriva nezadostna scenerija
vsled bornosti kulis.
G. Grebenc-Borovščakov kot Zavrtnik
ni imel enotne uloge, radi tega tudi ni
prišel do celotnega vtisa; drugače je bilo
njegovo igranje v posameznih nastopih
dovolj dobro ; ako ni ugajal občinstvu,
tedaj gre staviti to na račun njegovim
maskam, morda še bolj temu, ker ga je
vajeno občinstvo videti sicer v komičnih
ulogah. G. J. Stoka pri vsem svojem trudu
ni za ljubimske uloge, kajti kadar hoče
postati strasten, postane patetičen : opazil
sem pa vendar nekak napredek, namreč
tam, kjer se je trudil biti — mirnejši. Ga.
Grmekova je bila v Majdini ulogi neko-
liko premalo gorenjska kri ; menda je kaj
tudi njen glas kriv, da mi ni povsod uga-
jala, morala bi se pač malo bolj vglobiti
v misel, da je kmetsko dekle, in pozabiti
svoje mestne manire. G. Prunku se je
Gašperjeva uloga dobro podajala, zato je
igral primerno kmetskemu bahaču. vedno
z rokami v žepu, trdo stopajoč in izpod
čela zroč. Da je bil, kadar pride do besede,
malo živahnejši in da bi bil izražal svojo
strahopetnost nekoliko bolj umerjeno, bil
bi to stvar gotovo prikazal bolj — psihd-
logično, ker nihče svojih napak ostenta-
tivno ne kaže. O g. Žužeku moram izreči
to pohvalo, da je napravil iz Tončka ko-
likor mogoče enoten značaj, m sicer ga je
predstavljal kot skritega žganjarja, navi-
hanega hinavčka, ki brani nedolžnost menda
bolj radi sebe, nego ker mu tako veleva
vest ; prav radi tega nič manj strastno ne
sovraži  svojih  nasprotnikov. Da je imel
najširše občinstvo na svoji strani, temu se
ni čuditi, vendar naj kot resno proti umet-
niški dovršenosti stremeč igralec upošteva,
da so ga mnogi občudovali menda bolj
radi njegove karekteristične maske nego
radi dovršenega igranja, radi tega naj se
ne čudi, ako se mu utegne primeriti, da
mu izostane priznanje pri resnejših ulogah
pri še boljšem igranju. — Ga. Ponikvar-
jeva je igrala v malih svojih ulog-ah z
znano spretnostjo, vendar je govorila ne-
kako preveč iz svojih grofovskih in ba-
ronskih ulog, predstavljajoč kajžarico Ma-
rušo. — Kovač Jure je bil izborno maskiran
in je dal s svojim igranjem sicer lepemu
prizoru pred kovačnico nekoliko življenja,
kajti njegovi — klijentje so bili dovolj
leseni in okorni ; zdelo se je, da so hoteli
kar najtočneje recitirati svojo ulogo, pri
tem pa so pozabili, da predstavljajo — živ-
ljenje na deskah. Izmed ostalih lic naj
pohvalno omenim Ježa in Grozdka, samo
da je ta nekoliko premalo vnet vzdrževa-
telj ljubega miru v svoji gostilni ; deloma
so bili tega krivi njegovi suhi gostje, ki
so bojaželjnost le preveč — markirali. Iz-
med lovcev je ugajal z neprisiljenim igra-
njem Tine. Anka (ga. Stuler) je bila dovolj
ljubeznjiva Majdina družica in prav tako
prijetna pevka ; nekoliko več življenja bi
v prihodnje želeli od Roze (g"ca. Poniž).
Konečno naj pohvalim še pogumnega
Jurčka-pastirčka, ki se je prav živo kretal
v svojem planinskem okviru.
Dr. Iv. M.
Ilustrovani Narodni koledar za
leto 1903. Uredil in izdal Dragotin Hribar
v Celju. — Ta koledar ima bogato urejen
praktičen del ter bo vsakemu izvrstno
služil v najrazličnejših slučajih. Omenjamo
le izkaza o žrebanju avstro - ogerskih in
v Avstriji dovoljenih inozemskih srečk v
letu 1903., obširne in pregledne lestvice
za pristojbine kolekov, izvrsten pregled
splošnih določb c. kr. pošte, važnejša do-
ločila poštne hranilnice, ploskovne mere,
denar vseh dežel itd. Istotako umestno ure-
jen je zabavni del, s kratkimi, a dobrimi
životopisi in slikami odličnih slovenskih
mož, črticami, pesmami itd. Omenjamo naj
še slike novega dež. dvorca v Ljubljani,
bohinjskega jezera in »O trgatvi«, ki je
izvršena v umetniško lepem barvotisku.
Narodni koledar stane eleg. vezan K 1.50,
broširan K 1. —-
320
Tavčarjeve povesti, V. zvezek. V
Ljubljani. Založil pisatelj. Tiskarna Ig. pl.
Kleinmayr & Fed. Bamberg 1902. —
Vsebina predloženega zvezka Tavčarjevih
zbranih spisov sta dve povesti : „Mrtva
srca", priobčena v „Ljub. Zvonu" 1. 1884.
in „4000" priobčena v istem listu 1. 1891.
Cena broš. izvodu K 2.40 ; v platno vez.
K 3. — ; v krasni pol francoski vezbi K
4.20. Naroča se v knjigotržnici Ig. pl.
Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
BELEŽKE.
Dve sodbi Turgenjeva. Kakor je znano,
je I. S. Turgenjev prvi seznanil ruske
bralce z Emiljem Zola. Poslednjemu pa je
v časih, ko ga njegovi sorojaki še niso
priznali kot pisatelja i ko je v gmotnem
obziru celo stradal i trpel revščino, omo-
gočil, da je tiskal svoje proizvode v pre-
vodih z rokopisa v »Vestniku Evrope«.
Pa neglede na to, Turgenjev v spise
E. Zola ni bil zamaknjen ter je ostal k
njemu čisto trezen. A. V. Polovcev pripo-
veduje v »M. V.« št. 266, da se je tega
prepričal še 1. 1876., ko je posetil avtorja
»Otcov i Detej« v njegovem pomestju
Spasko-Lutovino.
Ko ie beseda zašla o francoski knji-
ževnosti, izrazil se je Ivan Sergejevič
prav pohvalno i sočutno o Floberu, ne le
kak o pisatelju, a tudi kak o človeku. O
Emilju Zola pa je rekel od besede nasled-
nje, i za izvirnost ter istino teh besed se
poroča g. Polovcev, kajti zabeležil si jih
je v svojim dnevniku :
»Zola je seveda dobra glava, pa on
neredko piše pretirano in nenravno.
Uzrok temu je, da je nagnjen k melan-
holiji. Sploh je čudna prikazen, da so reali-
sti večinoma melanholiki. Tak je tudi Zola.
Njegova opazovalnost je res velikanska ;
pa sedi vedno, utaknovši svoj nos v steno,
i skorej prav nič ne vidi : zato so njegovi
proizvodi delani i izmišljeni, i popolnoma
realno on izraža i riše le tisti ozek kro-
žek, v kojem on vedno teči i živi«.
Po slučaju navaja g. Polovcev tudi sar-
kastični odziv Turgenjeva o tedanji nemški
književnosti, kojega je izrazil v taisti besedi :
»Nemška literatura je zdaj plitva.
Dasi je v Germanij:  mnogo  bistrih  glav,
pa nemški romanisti nekako zavsem né
umejo pripovedovati ; v tem obziru nista
izjema celo Auerbach da Spielhagen, ra-
zun prvih spisov poslednjega. Dialogi so
vselej nemožni, načini so polni rutine
ter se vedno ponavljajo. Če mladenič
i deklica, ljubeča drug druzega, ostaneta
sama v sobi, deklica v nemških romanih
seveda trepeta ! Pa resnica bo menda
ta, da vselej vendar le ne trepeta ... V
novejši dobi je postal posebno priljubljen
Pavel Heize : pa to je oisatelj čisto
srednje roke. Sam po sebi je res lep,
oženil se je z itak lepo Nemkoj, otroci
njegovi so milovidni, živi fletno, vse je
sploh tako lepo, da bi mu nevoljno rad
pribavil nekoliko talenta. Tedaj bi bil on
do cela duhoviti nemški pisatelj — fib-
ster ... Ni mikavno prebirati nemške ro-
mane. Zdi se ti, da hodiš po gostilnici, v
kteri pogosto ostajaš. Vsak ogel ti je
znan. i vse uprave si se naveličal. V
Angliji pa ni tako. V tamošnji književ-
nosti je tudi mnogo težine, pa so vendar
le velike glave, nadarjenosti in sposob-
nosti, pred kterimi kar strmiš, na pr. Elliot
i druge«. Komentarja ni treba, ni prvi, ni
drugi sodbi Ivana Sergejeviča. . .
Bož. Tvorcov.
Društva »Gospodinjska šola« občni
zbor je vil 30. novembra t. 1. v drštvenih
prostorih na Rimski cesti št. 9. Po pri-
srčnem pozdravu predsednice gospe Ane
Lah ove je poročala tajnica gdč. šolska
voditeljca Minka Maroutova približno tako-
lo: Društvo je od 15. sept. 1901. do 15.
julija 1902. obdržavalo 5-8 tedenskih ve-
černih tečajev, v katerih se je ubožnim
dekletom dajal, najpotrebnejši praktični pouk
v kuhi, šivanju, likanju ter teoretični pouk
o redu, o domačem gospodinjstvu in o
higijeni. Na vsak tečaj je prišlo povprek
ir —14 gojenk; v vseh tečajih je bilo 63
gojenk. Blagajničarica, mestna otroška
vrtnarica gdč. Zofija Gru mova je izka-
zala za leto 190Y2 1630 K dohodkov ter
1147 K 88h troškov ; torej znaša preosta-
nek 482 K 12 h. Pregledovalec računov
g. Fr. Sturm je pregledal račune in jih na
šel v vzornem redu. Večerna šola je prav
dobro uspevala. Učenke so prav vrlo na-
predovale pod spretnim vodstvom društ-
vene predsednice gospe Ane Lahove in
in ob marljivosti učiteljic: gospe Julije
Moosove,  gdč. Alojzije  Ravnikarjeve  in
321
gdč. Minke Moosove, Občni zbor je izre-
kel tem in pa tajnici Minki Maroutovi
ter blagajničarici Zofiji Grumovi prisrčno
zahvalo za njihovo vztrajno in požrtvovalno
delovanje. V odbor so bile izvoljene sle-
deče gospe in g-ospice : Eliz. Černetova,
Mar. Grošeljeva, Zofija Grumova, Marija
Jerinova, Zora Krsnikova, Ana Lahova,
Minka Maroutova, Julija Moosova.J. Prem-
kova, Ana Prosenčeva, A dela Skaberne-
tova, Jadviga Šubičeva. Pranja dr. Tav-
čarjeva ter gg. Jakob Dimnik, Alojzij Ke
celj, Mat. Kune in dr. Danilo Majaron.
Za pregledovalca računov sta bila izbrana
gg-. Er. Gale in Fr. .Sturm.
Ko se je votirala vis. dež. odboru
vdana zahvala za velikodušni dar 600 K,
se predsednica iskreno zahvaljuje zboro-
valcem, vsem društvenikom in društvenim
dobrotnikom ob njihovem trudapolnem so-
delovanju proseč, da bi tudi v prihodnje
ohranili društvu dosedanjo blagonaklonj
nost. Po »Slovencu«.
¦j- Emil Zola. 29. septembra 1902. je
od plina zadušen umrl svetovno znani
francoski romanopisec Emil Zola. Kakor
Zoli v življenju ni manjkalo mnogobrojnih
čestilcev, katerim so bili njegovi spisi za-
res „evangelij", tako se je tudi ob njegovi
smrti zažgalo silno kadila njemu na čast.—
Mej Slovenci je v obče bolj znano ime
Zolino, nego-li njegova dela — in prav je
tako. Zola ni bil nikdar umetnik, marveč
je v vseh svojih skoro nepreglednih delih
uporabljal svojo res izredno literarno vir-
tuoznost v špekulacije, ki stoje daleč, da-
leč proč od vsake prave umetnosti. Zadnja
leta je hotel spisati „štiri evangelije" v obliki
štirih romanov : „Plodovitost", „Oelo",
„Resnica in „Pravičnost", a smrt ga je
pobrala, predno je dokončal tretjo knjigo
t. j. ..Resnico". Izmed teh treh zadnjih del
je „Plodovitost" — rekli bi, še najpošte-
nejše in najpametnejše ter tudi glede pi-
sateljske vrednosti najboljše. V „Delu" je
že toliko prisiljenosti in plitkosti, da se
mora človek uprav premagovati, da knjigo
prečita do konca. Kar se pa tiče „Resnice",
se mora človek pač vprašati, da-li je bil
Zola bolj zloben in surov, ali pa bolj —
omejen . . .
Za dr. phil. je bila na univerzi v Cu-
rilui promovirana gdč. Elizabeta Gotthei-
ner iz Berolina, in sicer s pridevkom :
cum laude, s pohvalo.
Trgovski in obrtni nadaljevalno-izobra-
ževalni zavod za žensko mladino v Bero-
linu je meseca septembra 1. 1. dovršil svoj
20. semester. Število učenk, ki je ob
otvorjenju 1. 1892. znašalo 300, je sedaj
naraslo na 790 deklic, ki se jih poučuje v
56 kurzih in v 156 urah na teden. Zavod
ima popolno razvito trgovinsko in do po-
sameznosti urejeno obrtno šolo in v vsaki
zopet dnevne in večerne kurze v stopnja-
jočem se redu, tako da ima ženska mla-
dina vseh družabnih razredov in vsakoja-
kih stopnij izobrazbe svoj odgovarjajoči
prostor v zavodu. Poduk se vrši o vseh
glavnih in postranskih strokah trgovstva,
kakor tudi o vseh strokah obrtnega živ-
ljenja z izjemo specijalnega poduka v go-
spodinjstvu in kuhanju.
Policijsko nadzorstvo nad odgojo ..v
reji" nahajajočih se otrok imajo upeljano
v Berolinu. V to nadzorstvo so poklicane
tudi ženske ter se je njih število sedaj
zvišalo za štiri nadzorovalne dame ; to pa
zato, ker so sedaj policijsko nadzorstvo
raztegnili tudi na otroke od 4—6 let.
Volilno pravico za trgovinske zbornice
je ženskam soglasno dovolil deželni zbor
hesenski.
Merodajno mnenje o študujočih ženskah.
Dosedanji rector magnificus na univerzi
Groningen, prof. dr. A. A. W. Hubrecht,
se je o študujočih ženskah izrazil približno
tako-le : „V obče opravičujejo s svojo vne-
tostjo domnevanje, da se morejo, ker ma-
nje iščejo razvedrila, bolje pripraviti na
izpite. Z večjo nadarjenostjo se ženski del
studentov ne odlikuje. Spočetka, ko je bil
ženski študij še izjema, je to pač moglo
biti. Zdaj pa, ko reka narašča, se med
pšenico nahajajo tudi pleve in izkazuje se,
da oba spola na intelektual-
nem polju b i j e t a b o j z enaki m
orožjem.
Volilno pravo žen v Avstraliji obstoja
v sledečem obsegu : Ženske imajo polno
politično volilno pravico za federativni
parlament v Novi Zelandiji ter v
Južni in Zahodni Avstraliji ; te pravice pa
nimajo še v New-Sud-Walesa, Oueenslandu,
Victoriji in Tasmaniji. V New-Sud-VValesu,
Victoriji in Tasmaniji je predloga za žen-
sko volilno pravo propadla le za malo
glasov večine v zgornji zbornici
ter bo ta predloga prihodnjič gotovo pro-
drla tudi v zgornji zbornici. Glede učinka
322
ženske volilne pravice v Novi Zelandiji,
kjer obstoji ista od leta 1893., izrazil seje
pred kratkim Mr. Seddon, prvi minister
Nove^ Zelandije v Dublinu tako-le :
Ženske Nove Zelandije so pokazale,
da vedo polno ceniti veliko odgovornost,
ki jo vzemajo nase z izvrševanjem volilne
pravice in da morejo ob enem izvrstno
zadoščati svojim domačim dolžnostim. Po
njegovem mnenju je izdanje ženske volilne
pravice blagodejno uplivalo na vse-življe-
nje naroda. V Novi Zelandiji so postale
ženske oficijelne nadzorovalke ječ in delav-
skih hiš ; zapazile so takoj pogreške v
upravi ter predlagale uredbe, ki so bile za
zdravstveno stanje stanovalcev največje
važnosti. Ženskemu uplivu je pripisati, da
so bili sprejeti posebni varnostni zakoni
za stare, invalidne ljudi in otroke. Tudi
javna vprašanja, ki pridejo v razpravo, so
ženske obdelavale z veliko razumnostjo.
Njih upliv na vse javno življenje je bil
skozi in skozi zboijšujoč. Z zadovolj-
stvom da more poročati, da bi se v re-
prezentantski hiši Nove Zelandije ne pri-
petili taki prizori kakor v angleški spodnji
zbornici. Prav posebno volijo ženske le
take može za ljudske zastopnike, katerih
privatno življenje je nedotakljivo. Ravno
tako malo so se uresničile bojazni glede
dogodkov pri volitvah. Povsem mirno so
šli na volišče mož, žena in hčere, kakor
da bi šli v cerkev. Naj so vladali ob iz-
danju zakona kterikoli dvomi, praksa je
vse razgnala. Danes je splošno priznano,
da je Nova Zelandija najsrečnejši in naj-
bolje prospevajoči del britske države, in
ženskam gre velik delež na tem, da je
dežela prišla do tako razveseljivih razmer.
(Po „Die Frau".)
Kongres za internacijonalni boj proti
trgovini z dekleti je obrodil, kakor se vidi,
svoje prve sadove na Španskem. Ko se
španska kraljeva rodbina že dalje časa
živo zanima za boj proti trgovini z dekleti,
stopila je tej zadevi tudi španska vlada
energično bliže ; tako je z največjo natanč-
nostjo sledila razpravam internacijonalnega
kongresa v Frankobrodu n. M. ter je
sedaj svojim zastopnikom v inozemstvu
razposlala — opominjajoč jih, naj stvari
posvetijo vso pažnjo — odlok s sledečo
vsebino : „Ko se je glasom kraljevega raz-
pisa z dne il. julija 1902. konstituiral
kraljevi patronat za uničevanje trgovine z
dekleti pod predsedstvom infantinje donne
Izabele, je k izpeljavi njegove naloge po-
trebno, da zunanji zastopniki in konzuli
Španije kar najhitreje poročajo o vseh
njim znanih pogodbah, transportih, vkrca-
vanjih in izkrcavanjih, dohodih in odhodih
ženskih oseb, ktere spremljajo trgovci, ki
se bavijo s tem poslom, bodisi da te žen-
ske osebe prihajajo iz Španije ali pa so
tje namenjene, naj je njihova narodnost
kterakoli." Bog daj španski vladi obilo po-
snemovalk ! (Po „Die Frau".)
Marija Konopnicka. Poljski narod je
zopet pokazal svoj globoki zmisel za kul-
turno svoje življenje in iz tega zmisla
»zvirajočo silno hvaležnost do onih svojih
izvoljencev, ki z jasnih višav umetniške
duše z brezkončno ljubeznijo motrijo nje-
govo žitje ter potem z mogočnim svojim
glasom pričajo o njegovih bolih, o krivi-
cah, ki jih trpi, pa tudi o njegovih vrlinah.
Kakor je pred jednim letom ves poljski
narod proslavil jubilej slavnega Sienkie-
wicza, tako je lansko leto meseca oktobra
na impozanten način pokazal svojo ljube-
zen in hvaležnost veliki ženi — pesnici
Mariji K o n o p n i c k i, ko je ta praz-
novala svoj umetniški jubilej. — Marija
Konopnicka se prišteva med največje pes-
nike poljskega naroda, katere slava se
razteza daleč preko domačih mej. Ona je
zaščitnica najrevnejših in najzapuščenejših
udov poljskega naroda, ona je svečenica
poljske narodne duše . . . Žal le, da večini
slovenskega ženstva njena dela niso do-
stopna v originalu ; koliko duševnega ognja
in moči, koliko globokih misli bi lahko
crpile iz del te velike poljske žene ! Slava
Mariji Konopnicki, in slava poljskemu na-
rodu, ki vé čislati svojo oblagodarjeno hčer !
Reforma ženske obleke. Da način obla-
čenja, kakor je do pred kratkim splošno
vladal v ženskih vrstah in večinoma še
vlada — ni odgovarjal in ne odgovarja
niti pravemu estetičnemu okusu, a še manj
higijeni — je tako gotovo, kakor je dva-
krat dve štiri. Kdor ima le malo zdravega
razuma in okusa, mora priznati, da je
ženska, kije čez pas stisnjena kakor mravlja
in čez prsi in ledja nenaravno obsežna —
smešna ako ne ostudna figura, in da je
glavni provzročitelj in ustvaritelj te proti-
naravne oblike ženskega života — steznik
ali modere — pravi pravcati zavratni mo-
rilec ženskega zdravja in često uničevalec
323
njenega in njenega zaroda življenja. Ni
čuda torej, da se v dobi, ko se je napo-
vedal odkrit in srdit boj raznim škod-
ljivcem človeške družbe — ni prezrl
tudi steznik. Njega so si izbrali za tarčo
pred vsem zdravniki in obrazujoči umet-
niki, kar je povsem naravno. Ne manjka
pa, hvala Bogu, tudi modnih izvedencev
in ženskih strokovnjakov, ki so se resno
zavzeli za stvar. Seveda tudi od pisatelj-
skih strani padajo goste pušice na ta ne-
stvor ženske mode. Princip reformirane
ženske obleke — spodnje in zgornje —
leži v tem, da nosita vso težo rameni in
da se naravni in prav zato edino lepi
obliki telesa v nobenem oziru ne dela sila.
Na Dunaju in v Berolinu so se priredile
razstave take ženske nošnje ; tudi Rusinje
so na delu za dobro stvar, ki ima privr-
žencev sploh v vseh kulturnih deželah.
Jako bi bilo želeti, da bi tudi pri nas po-
vzdignili svoj glas zdravniki in drugi po-
klicani činitelji ter poučili ženstvo o veliki
škodljivosti pa tudi nesmiselnosti steznika.
Gotovo bi vsi slov. listi radi odprli predale
tozadevnim razpravam ; z živo besedo pa
naj bi se proti stezniku delalo v vseh
višjih razredih ženskih šol, pa tudi v pri
mernih društvih. Konkretno direktivo za
pametno žensko nošnjo pa naj bi slov.
ženstvu dale domače strokovnjaške moči
n. pr. v ljubljanski obrtni šoli, g. Matija
Kune i. dr. Stvar je pač vredna resnega dela.
Druga mednarodna konferenca proti
razširjanju spolnih bolezni se je vršila od
i. do 6. septembra 1902. v Bruselju. Ude-
ležile so seje avtoritete napolju higijene in
venereologic iz vseh kulturnih držav. Ob
razpravljanju glede javne profilakse prišlo
je mej regiementaristi in abolicionisti (prvi
so za prostitucijo pod policijskim varstvom,
drugi so proti reglementiranju) do živah-
nih principijelnih debat, ki pa niso do-
vedle do zjedinjenja, kar je naravno. Ista
načelna nasprotstva so se pokazala tudi na
razpravi glede kazensko-pravhega posto-
panja pri sifilitičnem okuženju. Popolnoma
jedin pa je bil zbor glede vprašanja indi-
viduelne profilakse, bodisi glede pomena,
ki se ga 'polaga na primerne vzgojevalne
in socijalne obvarujoče odredbe, kakor
tudi glede teh samih. Zahtevalo se je, naj
se mladini v vseh šolah in vzgojevalnih
zavodih razjasnijo spolne stvari ; m o iU*=e
mladino  nai   se   opozarj a,y^MF
čistost, t. j. spolna z d r ž n o s t n i-
k a k or ni škodljiva, marveč s e
stališča medicine celo pripo-
ročljiva; pouči naj se vojake o ne-
varnosti veneričnih bolezni ; spolno obo-
leli naj se brezplačno zdravijo, in končno
naj se uvede skrbna, v vseh deželah jed-
nako bazirana statistika o slučajih spolnih
bolezni. Ali je kdo, ki bi mogel trditi, da se
za te stvari Slovencem ni treba brigati ?...
Kongres za internacijonalno pobijanje
trgovine z dekleti se je vršil od 7. do 9.
oktobra 1. 1. v Frankobrodu n. M. Udele-
žili so se §a mnogoštevilni delegatje iz
najrazličnejših kulturnih dežel. Bog blago-
slovi delo in napor človekoljubnih mož in
žen, ki skušajo zatreti ta najostudnejši
pojav človeške pohlepnosti !
Organizirano ženstvo v Nemčiji se v
zadnji čas brez razlike političnega mišlje-
nja bori pred vsem posebno za dve stvari :
Za popolno društveno in zborovalno svo-
bodo ter za odpravo § 361. kaz. zak., ki
izpostavlja ženstvo najhujši samovolji po-
licijskih organov, ki morejo temeljem tega
paragrafa aretirati vsako žensko, ki se jim
zdi „sumljiva", da si na cesti išče nepo-
štenega zaslužka. Ti dve zahtevi naj si
vzame k srcu tudi zavedno slovensko
ženstvo, saj v tem oziru v Avstriji nismo
skoro nič na boljšem.
Vspostavljenje žensk v mestno oskrbo-
vanje ubogih je sklenil mestni zbor e 1-
b e r f e 1 d s k i. Elberfeld ima, kakor znano,
vzorno urejeno oskrbovanje ubogih ter je
zato tem važnejši zgorajšni sklep. Kaj pa
Ljubljana ?
Gdč. dr. phil. Walther je dobila stalno
učiteljsko službo na višji meščanski šoli v
Plauen-u na Saksonskem. Izvršila je iste
akademične študije kakor moški filologi.
EPILOG K ČLANKU „SAMSTV0 ..."
Nisem iskal avgurija o svoji bodoč-
nosti ; ležala mi je jasno začrtana v kra-
ljestvu idej in idealov. Kar stopi pred me
nepozvan avgur in mi pokaže na obzorju
čudnega ptiča, hibridno tvorbo iz krokarja
in čaplje, ki je kričal nad menoj o moji
bodočnosti .. Le kriči ! Bene ! Quamvis sis
^Üjibolus infamis, tarnen : o m e n accipio!
Dr. J. T.
324