Ustvarjanja polno življenje
Iz govora Sergeja Kraigherja, predsednika predsedstva SRS na žalni
seji v skupščini SRS
Dopolnilo se je bogato revolucionarno in nepretrganega ustvarjanja polno življenje tovariša Edvarda Kardelja. Neizprosna bole-zen je pet let izpodjedala njegove telesne moči. Obdan s predano skrbjo njegovih naj-bližjih je vodil boj z njo, s polno zavestjo, ob strokovniln požrtvovalni pomoči najpromi-nentnejših zdravštvenih delavcev in ob upo-rabi vseh dosežkov sodobne medicine. Vsem, ki smo s tesnobo in bolečino sprem-ljali ta njegov boj, v času najtežjih preizku-šenj za vsakogar,. je iz dneva v dan rastla in sama sebe presegala njegova mogočna oseb-nost revolucionarja in humanista v vsej nje-ni neverjetni človeški c^lovitosti. Rastla je in se presegala ob hkrati pretresljivi in tra-gični človeški ranljivosti, s stopnjevanim ustvarjalnim ognjem, z neugnanim sprem-ljanjem političnih in družbenih dogajanj do-ma in v svetu in njemu lastnim revolucionar-nim poseganjem vanje, v treznem pregledo-vanju svojega lastnega dela za osvoboditev človeka, za enakopravnost in humane od-nose med ljudmi, narodi in državami. Kakor vedno v času težkih osebnih preizkušenj, ki jih je mnogo preživel in častno prestal, v zahtevnem življenju revolucionarja je tudi v tem času pokazal najbolj plemenite člove-ške kvalitete in izjemno enkratno moč svoje osebnosti. Te kvalitete in moč njegove oseb-nosti, globoko razumevanje našega človeka in človeka v sodobni družbi, njegovih stisk, potreb in interesov, občutek ali zavest ob-veznosti in dolžnosti, da je treba najti izhod in rešitev iž vsake situacije ter zagotoviti pomoč, so bila, poleg velikega znanja in široke razgledanosti posebna odlika celovi-tosti njegove izjemne človeške osebnosti, ki so ga zbliževale z ljudmi, bogatile naše druž-beno življenje in življenje nas vseh, vzpod-bujale naš družbeni in politični razvoj in mu dajale svoj pečat.
Znana so dela tovariša Kardelja, ki imajo značaj znanstvenih del in ki služijo in so služila kot idejna teoretična podlaga poiitiki ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij, in odgovornih forumov in organov našega političnega sistema. Tako naj tudi danes na
tej žalni svečanosti ponovimo dejstvo, da so mnoga od njegovih spoznanj in del že vgra-jena v spremenjeno podobo naše družbe in nesporno bogatijo zakladnico marksizma, medtem ko druga delujejo še kot vizija, ki "šele osvaja zavest množic. In dalje, medtem ko nekatera njegova spoznanja in dela že prestajajo ognjeno preizkušnjo družbene prakse, predstavljajo druge program za poli-tično akcijo ali pa so področje političnega boja. Kot realist ni obsojal posameznih pragmatičnih rešitev, kadar drugačnih mož-nosti v razpoložljivem času ni, toda obsojal je pragmatizem kot prakso in način dela v politiki in še posebej v zvezi komunistov, ker je le-ta slep za končne družbene in politične posledice svojih odločitev in doga-janj v družbi tako, da postanejo hjegovi nosilci kaj kmalu lahko žrtve konservativnih in reakcionarnih sil. Globoko je cenil pozrta-vanje dejstev in široko razgledanost v poja-vih in dogajanjih, boril pa se je proti poziti-vizmu tako v teoriji oziroma filozofiji, še bolj pa v praksi zaradi njegove jalovosti in ne-sposobnosti predvidevanja, sinteze in spre-minjanja doseženega. V obeh je videLidejni izraz in posledico preživelih družbenih od-nosov in njuno uveljavljanje v družbeni praksi, kjerkoli zlasti pa v zvezi komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacijah in subjektivnih socialističnih silah ocenjeval kot nevaren izraz idejne neosveščenosti in pomanjkljivega ali ne dovolj uspešnega dela v marksističnem izobraževanja.
S skupnitni napori in sistematičnim delom nas vseh moramo zagotoviti, da bo uresniče-vanje velikih izročil tovariša Kardelja posta-la glavna vsebina dela in glavna skrb vseh občanov in delovnih ljudi delegatskih skup-ščin, da bodo delegatske skupščine dejan-sko nastopale in delovale kot neposredna oblast in vladavina delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da se bodo torej osvobo-dile pritiska popolnoma drugačnih vprašanj in nalog, ki po svoji naravi spadajo v odgo-vornost samih samoupravnih organizacij in skupnosti ali ustreznih politično izvršnih^in upravnih organov.