St. 4Y.
V Gorici, v soboto dne 24 aprila 1909.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti preje-mana ali v Gorici na doni pošiljana:
S/o     ».........
V.   i,..........
Posamične številke stanejo 10 vin.
„Sfl8ft" imaj^le4.w.ie. i»iMsJj^*^ IHilo^^ letu »Kažipot po^Goriškehi in Gr>adiičanskemi,irt v letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
Naročnino sprejema apravni.st.vo • v ..Gosposki ulici štev. 7 I. nadstr. v „(3oiiški Tir-karni" A. Gabršček. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se rauunijo poj^etit-vrstah če tiskano 1-krat 16* v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v* vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tofcaj XXXIX.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K, LavdČ.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t. 7 y Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TTpravni§tvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v L nadstr. na levov tiskarni.
NaroCnino in oglase je plaCati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacij« iri druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva', naj se pošljejo le upravniStvo.                                                           *
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So5o" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld-1'60.
„So5a" in »Primorec« se prodajata v Golici v nasili knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrio, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. 1. Hovanski. na GoriŠSeku; Peter Krabelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. <Jos. Verdi 11; Ana PleŠko, Pokopal, ulica-, Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trsta v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. FabčiČ) tiska in zal.
Maše stališče glede kmečkega starostnega zavarovanja.
Poročilo o kmečkem starostnem zavarovanju je bilo sprejeto od razsodnega dela našega kmečkega ljudstva na Goriškem precej simpatično. Pravega kmeta je pri nas malo, malega dosti. Tak mali kmet pa je tako potreben zavarovanja kakor delavec. Če so na Kranjskem revoitirali kmetje proti zavarovanju zn starost, kaže to le, da se jim boljše godi, kakor našim ter da ne stojijo tako blizu taki socialni potrebi, kakor kmet pri nas. V naši deželi se sedaj govori mnogo in ugiba ter razpravlja o zavarovanju kmečkega ljudstva. Vršijo se tudi shodi.
Kaj se namerava s kmečkim zavarovanjem, pač ve vsak naših čitateljev, zato se ne bomo puščali v podrobni pretres takega zavarovanja, marveč hočemo le označiti svoje stališče glede* kmečkega starostnega zavarovanja.
Poslanski zbornici je predložena predloga o starostnem zavarovanju in morda pride že v bližnji dobi v razpravo. Predlogo smo svoj čas omenjali. Taka, kakor je. je seveda pomanjkljiva in nesprejemljiva, ali predno pride do sprejetja, do zakona, se pač da korenito spremeniti. Pravi zastopniki ljudstva na pravem mestu pa moramo dobiti tako starostno zavarovanje kmečkega ljudstva, da bo dobro na vse strani.
Mi smo se izrekali vedno z a tako zavarovanje. Naš državni poslanec Al. Ž t r e k e l j je tudi dobil med ljudstvom po Krasu in Vipavskem utise, da je ono za tako zavarovanje. Radi tega je govoril v svojem velikem govoru 16. junija lani v poslanski zbornici tudi o starostnem zavarovanju kmečkega ljudstva, rekoč: »Glede invaliditetne in starostne preskrbe delavcev sem pač z večino te visoke zbornice mnenja, da naj se jo delavcem privošči ter da je potrebna, ob jednetn pa da je enaka preskrba za kmečke delav-c e,m a j h n e kmete in male obrtnike najmanj prav tako potrebna kakor za pr-
ve. (Popolnoma prav, so rekli poslanci.) -------Ako se uvede starostno zavarovanje kmečkega   prebivalstva......, potem
še le bo mogel reči kmetovalec, da je vlada za njegov denar nekaj storila.«
28. junija lani je bil shod v Skopem na Krasu. Tam je poročal naš državni po-slanoc Štrekclj. Razložil je vprašanje zavarovanja za starost ter povedal, da je a g r a r n a z v e z a v poslanski zbornici, to je 290 poslancev, stavila pogoj, da glasuje za starostno zavarovanje delavcev le pod pogojem,-ako se sprejme tudi zavarovanje kmet. delavcev, malih posestnikov in malih obrtnikov. V zavarovanju za starost je jeden prvih in poglavitnih korakov k zboljšanju položaja našega malega posestnika. Ko je bil posl. Štrekelj še prej nabral gradivo za spomenico, ki jo je predložil gledč na vladno akcijo za gospodarsko povzdigo naše dežele, je uvrstil v spomenico tudi točko o starostnem zavarovanju kmečkih delavcev «n malih kmetov. Vse to pa v sporazumljenju z vo-lilci v njega volilnem okraju.
Naša stranka je napredna. Kot taka se bori za napredek ter hoče koristiti ljudstvu, kjer le mogoče. Zato je tudi za starostno zavarovanje kmečkega ljudstva.
Umeje se samo po sebi, da se pri tem nikdo ne ogreva za to, da naj naš mali kmet plačuje in plačuje ter začne dobivati letno izplačilo šele s 65. letom. Ne — ampak primerno mora biti vplačevanje in določiti se mora leto, s katerim prične izplačevanje, prej. Saj ne manjka denarja v cesarskih kasah! Ko se je letos obetala vojna s Srbijo ter se je začelo govoriti o troških pa da mora država najeti kaka posojila, so se na Dunaju moško potrkali po prsih pa so rekli: nič se ne bojte, nič si ne bomo izposojevali;. denarja za vojno je tu dovolj. Pred tremi leti je šlo za zvišanje plač duhovnikom, kar je državo stalo ° milijonov, pa je bil denar hitro tu — ni vraga torej, da bi ne bilo nič denarja tu, ki bi se dal porabiti v svrho preskrbe kmeta-trpina za starost! V nekem listu smo čitali, da sploh ni treba nič vplačevanja, da pa naj se začne dajati redne letne podpore kmetom za starost. No, to bi težko obveljalo ali obveljati mora to,
r'$ ilaj bodo premije kolikor mogoče nizke, vplačevanje pa primerno š primernim letom. -- Na Angleškem imajo zakon o starostni pokojnini, da dobijo nepremožni možje in žene od 65. leta iz državne blagajne pokojnino, ne da bi bili plačevali kake prispevke. Pri nas še nismo tako daleč, pa tudi stremimo za tem, da bi izplačilo teklo že pred navedenim letom.
Naprednjaki torej nočemo protesto-vati proti zavarovanju kmečkega ljudstva za starost, nočemo pa tudi ne, da bi se le plačevalo in dobivalo malo ali nič, marveč hočemo pošten o rešitev tega vprašanja. Zatorej bomo njega razvitku v parlamentu pazljivo sledili, in kakor se razvije, tako se bodo ravnali tudi pravi ljudski poslanci, da ga ali sprejmejo ali zavržejo, seveda v soglasju s svojimi volilci.
Jeleizdajniška" razprava v Zagrebu.
Jacques Damour.
Novela.
Francoski spisal EMIL ZOLA.
(Konce).
Izginila je in se vrnila takoj nato, še \ vedno s svalčico v ustih, in pomolela očetu staro zarumenelo fotografijo z ob-iomljeni ogli. Delavca je presunilo; uprl je svoje skaljene oči na sliko in jeknil:
»Evgen, ubogi moj Evgen!«
Pomolel je karto Berruju, ki je z oči-vidno ganjenostjo zamrmral:
»Zelo je podoben.«
Prišla je vrsta na Lujizo. Hipec je obdržala fotografijo v rokah; toda solze so io p*osilile in vrnila jo je, rekoč:
O, spominjam se ga......Bil je tako
mil!«
Vsi trije so se vdali svoji ganjenosti in jokali skupaj. Še dvakrat je šla slika med najnežnejšimi opombami okrog mize. ^as jo je bil zelo izbrisal: ubogi Evgen ie bil videti v svoji uniformi narodnega stražnika liki senca vstaša, izgubljena v Pravljici. Ko pa je oče obrnil karto in či-tal besede: Osvetim te! ki jih je nekoč na-
pisal nanjo, je zavihtel nož nad glavo in ponovil svojo prisego:
»Da, da, osvetim te!«
»Ko sem videla, da hodi mama po slabih potih,« je pripovedovala Lujiza, »jej nisem hotela pustiti slike ubogega brata. Izmaknila sem jo bila neki večer — Bilo je zate, papa. Dam ti jo.«
Damour je bil naslonil fotografijo na svoj kozarec in je venomer gledal nanjo. Naposled se je pogovor vrnil k pametnim rečem. Mehkosrčna Lujiza je hotela rešiti očeta njegove stiske. Izprva je govorila, da bi ga vzela k sebi; a to ni bilo lahko mogoče. Naposled jej je prišla dobra misel; vprašala ga je, če bi hotel nadzorovati posestvo, ki jej ga je nedavno kupil neki gospod, v manteški okolici. Hišica je bila tam, in prav lahko bi živel ob mesečni plači dvesto frankov.
»Kajpada! To je pravcati paradiž!« je vskliknil Berru, sprejemaje v imenu tovariša. »Če sam ne-gre rad gledat, poj« dem jaz.«
Drugi teden je bil Damour že nameščen v Bel-Air, na posestvu svoje hčeret in tam živi sedaj v pokoju, ki mu ga je previdnost božja po vseh nezgodah, ki ga je obložila z njimi, pač dolgovala. Debeli
(Dalje.)
Vršijo se še zališavanja obtožencev. Ponavljajo se jednaki prizori. Vedno bolj se kaže, da sodni stol niina pred seboj nj!."'.ikih izdajalcev.
Obtoženec Gjorgje J a g n j i č ni imel nikakc slike kralja Petra, ampak sliko — Gambrinusa. Morda so priče to sliko smatrale za sliko kralja Petra. Med Srbi in Hrvati v Pakracu je vedno vladal mir. Le frankovci so si bili v laseh z drugimi Hrvati in Srbi, 88-letn'a priča Terezija Smola, ki izpoveduje, da je toženec vsklikal »Živela Srbija!« ^»Doli s Hrvati!«, je »frankovska babica«. Ražun tega je gluha. »Kaj neki je mogla ta slišati?!« (Ve-selost). Na vprašanje državnega pravdni-ka Accurtija ni hotel dati toženec nika-kega odgovora.
41-letni gostilničar Stevo Z ukan i č. Tudi on se je udeleževal »zborovanj«, ki so se vršila v njegovi gostilni, toda le — kakor gostilničar. (Veselost). Pri njem so konfiscirali siiko »Gambrinusa«, ker so si nekatere priče domišljale, da je to kralj Peter.   Branitelj dr. Lukinič: »Kralj, ki
se, spet se razcveta, oblečen po meščanskem kroju in kažoč dobrodušno lice poštenega starega vojaka. Kmetje ga poz-zdravljajo z veliko spoštljivostjo. Na lov hodi in ribe lovi. Srečavaš ga na solncu med njivami, ko gleda, kako raste žito, z mirno vestjo človeka, ki ni nikogar okra-del in živi ob trdo prisluženih rentah. Kadar pride njegova hči v družbi gospodov, se ve obnašati, kakor pristoja njegovi službi. Njegovo največje veselje so dnevi, kadar je njej mogoče, da pride sama, in da obedujeta skupaj v njegovi mali hišici. Takrat jo ogovarja po otročje, kakor dojilja. Z oboževanjem gleda njene toalete: I in obedi so izborni, polni vsakovrstnih dobrih rečij, ki jih daja prirejati on sam, ne vštevši deserta, tort in bombonov, ki jih prinese Lujiza v svojih žepih.
Damour ni nikdar iskal svidenja s svojo ženo. Samo hčer še ima, hčer, ki sočustvuje s svojim starim očetom in je njegov ponos in veselje. Ravnotakd se je branil storiti najmanjši korak, da se uradno vrne v življenje. Čemu bi človek motil vladne pisarije? Tem mirneje je tako okrog njega. Izgubljen in pozabljen tiči v svojem brlogu; on zdaj ni nihče več in ne zardeva nad hčerimini darili; ako pa
jezdi na sodu!« (Živahna veselost). Doslej f. toženec ni bil člen srbsko samostani e stranke, pač pa pristopi sedaj k njej, ko vidi, da stranka deluje za blagor srbskega in hrvatskega naroda. Čul je, da »Srpsko Kolo« hvali kralja Petra, ali to je vsekako bolje, nego da se zasramuje tuje vladarje, kakor je to pred toženci stori! preiskovalni sodnik Košutič o kralju Petru, ki ga je imenoval »roparja in morilca«. (Gibanje). Na vprašanje državnega pravdnlka nI hotel dati toženec nikakega, odgovora.
Sekcijski načelnik Aranit-z k y je, udavši se pritisku javnega mnenja, izvršil inšpekcijo zapornih lokalov na zagrebškem sodnem dvoru. Infekcija je potrdila popolnoma in v vsem ^egu glasove v časopisih. Slama v slamnicoh tožencev je bila segnita, vsi prostori polni nesnage in mrčesa. Zatožen! »veleizdaja-lec« Bekič je prinesel sekcijsketnu načelniku več Živih stenic, ker jih je hotel videti. Tudi so se toženci bridko pritoževali radi postopanja od strani JetnlšniCarJev in jetniSkih uradnikov, Sekcijski načelnik Aranitzkv je obljubil, da odpomore nedo-statkom.
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
Iz Tolmina. — (K m e t i j s k i s h o d.) V nedeljo 18. t. m. je bil v Tolminu res mnogoštevilno obiskan in jako zanimiv in poučljiv kmetijski shod. Vršil se je namreč občni zbor Sadjarskega društva in ob jednem občni zbor kmet. odseka Goriškega kmet. društva.
Predsednik sadjarskega društva in kmet. odseka g. A. Vrtovec pozdravi navzoče, predstavi občnemu zboru iz Gorice došlega zastopnika Goriškega kmet. društva ravnatelja g. Dominka in kmet. potovalnega učitelja za tol. okraj. g. Švegeljna.
Obrazloži 15 letno zgodovino Sadjarskega društva. Povdarja, da se je v tej dobi razdelilo mej ljudstvo v okraju 30.000 žlahtnih dreves. Predsednik pojasni, s kako skromnimi sredstvi je oskrboval obširno drevesnico skozi vso dobo, veiidar
bi ga spet poklicali od smrti, bi nevoščlji-vci nemara govorili slabo o njegovem por ložaju, kar bi mu naposled postalo mučno. —
Včasih pa je v hišici vendar velik šum in hrup. To je takrat, kadar pride Berru za štiri ali pet dni na deželo. Pri Damo-urju je naposled našel kotiček udobnosti, o kakršnem je sanjaril. Na lov hodi s prijateljem, in s trnkom k reki. Cele dneve preleži znak na bregu. Nato pa, zvečer, se tovariša pomenkujeta o politiki. Berru prinaša iz Pariza anarhistovske liste, in ko jih prečitata, ukrepata obadva o radikalnih korakih, ki bi jih trebalo storiti: postreliti vlado, poobesiti meščane in za-paliti Pariz, da ga zgradijo iznova, kot pravo mesto ljudstva. Vedno sta še pri svoji vseobči sreči, doseženi po splošnem uničenju. Nazadnje pa, predno odide v spalnico, stopi Damour k Evgenovi fotografiji, ki jo je dal v okvir, zagleda se vanjo, žavihti pipo in vzklikne:
»Da, da, osvetim te!«
Drugi dan pa se izpočitega obraza vrne na ribji lov, dočim se zlekne Berru na trebuh po obtrežni trati, skrije nos med travo in zaspi.
tako skrbno in varčno, da ima danes blagajna Sad. društva v tol. hranilnici 539 kron naloženega denarja. Državnih in deželnih podpor je bilo malo; pač pa je Sa-djasrko društvo izdatno podpirala tol. hranilnica in tol. občina..
Tajnika g. Kutin in g. Martelanec sta sestavila vestno in točno svoja poročila, koji ste se vzeli z odobravanjem v znanje. Ker ste poročili iako poučljivi, ju je naprosil občni zbor, da jih priobčita v gospodarskih listih.
O. predsednik poroča o umetnih gnojilih in izglednih hlevih za podporo. Pojasni glede podpor zu izgledno napravljene hleve, da je država v to privolila 3000 kron s pogojem, ako dovoli -tudi dežela v ta namen 4000 kron.
Kerpadeželnizbornedela zastala je vsa akcija na veliko škodo prebivalstva, ki je podpor v re.d noinpotrebno.
Tu je nastalo veliko ogorčenje proti poslancem. V debato so posegali pot. kmet. učitelj g. Švegelj, Sol. voditelj g. Kašca, tol. župan g. Gabršček, več posestnikov in ravnatelj g. Dominko, ki se je laskavo zahvalil odboru za uspešno delovanje v imenu Goriškega kmet. društva. Pred volitvami vstane predsednik g. Vrtovec. Omeni, da je društvo pred 15 ieti ustanovil, vodil in obširno drevesnico oskrboval. To da veliko skrbi in dela. Pa tudi veliko sitnosti je imel celo na tem izključno gospodarskem polju z vele-slavno birokracijo v Tolminu. Utrujen je in zaradi bolezni v družini ne more sprejeti več sodelovanja v odboru ne v kmet. odseku niti v Sad. društvu. Občni zbor je sicer uvaževal utemeljene uzroke Vrtovčeve, proseč ga vendar, da bi še vstrajal. Ostal je pa pri svojem sklepu.
Za neumorno delovanje in zasluge za razvoj in napredek kmetijstva na Tolminskem imenoval ga je občni zbor častnim članom.
(Nadalj. prih.)
Iz ajdooskega okraja.
Iz Črnič. — (Sokolska veselica.) Na Binkoštni pondeljek dne 31. maja t. 1. priredi »Sokol« v Črničah s sodelovanjem drugih bratskih Sokolskih društev z naše dežele veliko Sokolsko slav-nost. Vspored slavnosti je: 1) Vsprejem bratov Sokolov ob njihovem prihodu na naša tla; 2) Pohod vseh Sokolskih čet z godbo na čelu v Črniče in po vasi; 3) Javna telovadba na dveh bradljah in dveh drogih, pri kateri nastopijo bratska Sokolska društva z dežele in tudi krdelce telovadcev Crniškega »Sokola«. 4) Ples na dveh plesiščih, pri katerem svira polnošte-vilna prvaška Sokolska godba.
Da priredi »Sokol« v Črničah, najmlajši Slovenski »Sokol«, kateri se ie ustanovil še le letos, tako slavnost, to nam priča, da je »Sokol« v Črničah čil in močan, katerega ne premaga nobena sila.
Vsa cenjena društva v bližnjej in dal-njej okolici prosimo, da bi ne prirejala torej dne 31. maja t. 1. veselic, in da bi se
pridružila s svojim posetom četi »Sokolov« z naše dežele, katera posetijo ta dan probujene Črniče. — Do svidenja! Na zdar! Odbor »Sokola« v Črničah.
Iz sežanskega okraja.
Iz StUlf: Dne 3. maja t. 1. priredi »Zavarovalnica goveje živine* v Sežani javna tombolo, katere dobitki so določeni v denarju ia sicer: 1. dobitek kvaterna 25 K, 2. do« bitek cink vina 40 K, tombola 100 K. Gori omenjeno društvo se je izkazalo že do sedaj, da je velike koristi revnemu kmeta, ker je že mnogokrat toliko posestnikov živine oboro-valo občutne izgube.
Iz komenskega ekraja.
ftifllji, sredi aprila 1909. — Opozorjen na dopis i »Gorici« pišem tole: Dopisnik v „ Gorici* z dn<5 9. marca sanja nekaj, da je bil baje tudi on navzoč, kadar sesa zahajal h kaplanu Lavrenčiču na večerne sestanke. Ali, kakor rečeno, to se mu samo sanja, ker pri kaplanu sem bil vedno le sans, Celo, kadar je prihajal pismonoša v kapla nijo, je znižal ali ugasnil kaplan B-ctifto, <*a bi me pismonoša ne opazil pri njem. Naročeno mi je bilo prihajati v obiske vedno le zvečer. Morda pa misli dopisnik, da je kolo izmed naprednjakov hotel prisluškovati po>d oknom? O ne! dotični je morda hodil v Žagarjev zelnik. Pa to ni brigalo mene l —
Da bi mi kaplan Lanenčič ne verjel, je laž. Najbolji dokaz, da mi je popolnoma zaupal, je pač to, da mi je o vsaki potrebi in priliki stisnil kak petak v roko. Da nui je zaupal, pričajo pa tudi vsi njegovi nntili in nasveti. To je bila prava „ visoka šola'8*, Zaman ne nosim imena „dohtarM, a om me je prekašal tisočkrat Pri njem se nisem u&il „ljubi svojega bližnjega", kakor nas uči sv. pismo, o ne!
Ali zahteva morda kaplan ali dopisnik »Gorice", da jima povem nekoliko natančneje, kako se glasijo tisti nauki? Vedno sem jim na razpolago!
S ponosom pa lahko trdim, da se ni' sem mogel po njih ravnati, ker so se ai gabili. Takih reči nisem sposoben. Časti In vesti imam toliko, da ne morem storiti kaj takega in potem morda zvrniti tako dejanja na svojega bližnjega.
Ali hočejo črni možje, da objavim tudi to, kako se je začela gonja o trtni aferi to kake instrukcije sem dobival?
Mnogo, mnogo vem iz »visoke šole" 1. 1908. in ako gospoda želi, sem s poro&iii na razpolago, da bo svet spoznal klerikalce, njlb voditelje in njih sredstva.
Opozorjen sem na „Goricott in „?m'v morski List", ki sta se bahala, da imuta še nekaj stotakov na preserskega dohtarja. K temn odgovarjam in opozarjam duhovne gospode, da želim dobiti toliko, kolikor aooi gre, kakor razvidijo iz predloženih jim računov.                            Alojzij Pipan, preserski dohtar.
Hais micoulin.
Novela.
Francoski spisal  EMIL ZOLA.
I.
Ob sadnem času je prihajala. deklica rjave polti in košatih črnih las vsak mesec k odvetniku Rostandu v Aix, noseča tako ogromno košaro marelic ali breskev, da jo je komaj držala. Obstala je v široki veži, in ko je rodbina slišala, da je prišla, jej je šla polnoštevilno naproti.
»Ah, ti si, Nais,« je dejal odvetnik. »Pa sadja nam prinašaš? Glej, glej, vrla deklica si... kako se ima oče Micoulin?«
»Dobro; hvala, gospod,« je odgovorila mala in pokazala bele zobke.
Nato jo je peljala gospa Rostandova v kuhinjo, kjer jo je izpraševala o oljčnih in mandljevih nasadih in o vinogradih. Najvažnejše je bilo, da izve, če je deževalo v Estauue, kosu pomorja, kjer so imeli Rostandovi svoje posestvo Blancar-de. Dasi ni rastlo tam več nego par ducatov mandeljnikov in oljk, vendar je bilo in je ostalo vprašanje o dežju poglavitno, v tistem kraju, ki mrje od suše.
Moll-ov Seidlitz-prašek
j« ta. ji& Želodcu trpeCe neprekosljivo sredstvo
kater« ima prednost pred   vsemi dragimi dra
tftCnimi Čistil, kroglicami ia grenSiearai.
Ce na o rig. Skatlje K 2*—
Ponarejaj se sodoUsko zasleduje.
Usl-ov Franc, žganje in sel
Xa rifeanje Kvota. — Bolečine %IajS»jote is ofcrepJuJeCe sta-toiDfcno sredstvo proti trganja i& prehlajeaja vsake vrste. Ori*?. steklenica K rSO Na prodaj po vseli lekameb ia mifodilnicah. Glavna, lekarna >w r - k m K MQit>  c. ia kr. dvorni laloink, Dana], L
TacblanDea 9. 2»tofi» r Gorici v lefcaraab: G. Crfatofoletti, A, Uiroacoli.
»Je škropilo nekaj kapljic,« je odgovarjala Nais. »Trti bi bilo treba še vode.«
Ko je tako povedala novice in pojedla kos kruna z ostankom mesa, se je vrnila v Estaque na vozičku mesarja, ki je vsakih štirinajst dni j prihajal v Aix. F*qr gostoma je prinesla školjk, langusto ali lepo ribo, kajti oče Micoulin je ribaril U več, nego je delal. Če je prišla med počitnicami, je odvetnikov sin Frederie sko^ koma pritekel v kuhinjo, da jej naznani skorajšnji prihod rodbine v Blancarde in jej priporočil, naj pripravi njegove mreže in trnke. Tikal jo je, ker se je igral ž n|o, ko sta bila še čisto majhna. Šele odkcar mu je bilo dvanajst let, ga je nazivala »g:o-spod Frčdčric,« iz vljudnosti. Oče Micoulin jo je vselej klofutal, kadarkoli jo je slišal tikati sina svojega gospodarja. To>-da otroka sta bila navzlic temu najboljša prijatelja.
»In ne pozabi popraviti mreže,« je ponavljal gimnazijec.                           *     .
»Ne bojte se, gospod Frederie,« -je ponavljala Nais. »Pridete lahko brez skrbi,«
Gospod Rostand je bil zelo bograt. Kupil «<; bil po ceni krasno hišo v Rue de College. Ta hiša, Hotel de Coiron, zL*a-jena v zadnjih letih sedemnajstega veka,
Domače vesti.
Slovensko gledališče v Gorici. — 4.
večer (22. IV. 1*09). Braudon Tliotnas; »Charleveva teta«.— Prav izborno smo se zabavali v četrtek. Toliko smeha in veselja že dolgo ;,e. Burka »Karlova teta« sicer nima posebne I i ter ar ne vrednosti, a kot burka je izbama. Trije mladi, razposajeni v''Jaki. Dva celo zaljubljena. Kari pričakuj'.: svojo teto iz Brazilje. Jack in Kari povabita svoji ljubici, priredita obed teti ha čast, a tete ni. Brzojav pride, da je teta še dva dni zadržana. Kaj storiti? Lord Babberlev ima žensko obleko pri rokah, naredijo ga za teto. Pride Jackov oče iz Indije in se tudi seznani s to teto. Bogata je in zato jo zasnubi, Tudi odvetnik Spittique je zaljubljen v staro teto. za oba dijaka je to grozna situacija. — v tem pride res še prava teta. Ne pozna je nikdo. Obe mladi dekleti — eni je zaljubljeni odvetnik stric, en i varuh — naročita dobri »teti«, naj jirna Preskrbi dovoljenje za možitev. Spit-ticiue se res da od »tete« pregovoriti in ji d* pisano črno na belem. Zato pa bi ga morala ona vzeti za moža. Spletke postanejo že prevelike in slednjič Kari pove, da to ni njegova teta, ampak le tovariš-diiak. Prava teta se da spoznati, štiri zarok« se praznujejo, le ubogi Spittique odide praznih rok.
Kakor rečeno igra polna smeha. Vse kcktnbinacije, cela situacija ni nič drugega kc*t komika, šala. Zapletki so vsi skrajno zvito in pretkano napravljeni, komičnih vozlov ie cela vrsta, no, z eno besedo, kaikor nalašč za naše občinstvo, katerega pa; žalibog ni bilo dosti blizu. Sedeži sko-ro> prazni, na balkonu nekaj dijaštva, celoten «r^ skrajno nepovoljen. Pravzaprav človeka to jezi. Pri resnih, tragičnih scenah v dramah se naš publikum rad smeje in heheče, ko je takim naturatn dana prilika se pošteno izsmejati, jih pa ni. Narobe svet!
Igralo se ie korektno in sveže. Su-rl^rja ni bilo slišati, le gos. Danilo ga je v^asil zopet rabil. Drugim je topot tekla beseda kot maslo. Vidi se, da so bili v svo-jili vlogah, katere so jim kakor »auf den Leib gesehrieben«. Dijaška dvojica je bi-
je k&jala pročelje z dvanajstimi okni in je intiela sob dovolj za celo župnijo. Sredi teh ogromnih prostorov je bila družina, obstoječa iz petih oseb, vštevši dve stari dekli, kakor izgubljena. Odvetnik je zavze-?nal samo prvo nadstropje. Deset let je neprenehoma obešal listek, da je pritličje irt drugo nadstropje oddati v najem, ne da bi našel stanovalcev. Nato je sklenil P-oza^reti vrata in prepustiti pajkom dve tretjini poslopja. Ob najmanjšem šumu, ki je nastal v veži, so šli po prazni hiši od-rticvi kakor po katedrali. In v veži sami, ogromni veži z monumentalnim stopniščem, bi bili z lahkoto postavili celo moderno hišo.
Drugi dan po nakupu je postavil go-sood Rostand v velikem dvanajst metrov dolgem in osem širokem salonu, ki ga je razsvetljevalo šest oken, predelno steno hi ga razdelil na dvoje. Nato je namestil v enem izmed teh dveh oddelkov svojo Pisarno in v drugem pisarno svojih uslužbencev. Poleg drugega je obsegalo prvo nadstropje štiri sobe, izmed katerih je merila tiairnanjša sedem metrov dolžine in Pet Širine. Gospa Rostandova, Frčderic irt obedve stari dekli so prebivali v sobah, visokih kakor kapele. Odvetnik se je vdal,
la pristno dijaška. Norca nobenega, a veselo življenje. Gosp. NuČič je igral zaljubljenca' J acka izborno. Tista odločnost na eni, in tisto omahovanje na drugi strani, a vedno vesel študent, ki dela staremu dolgove in pije šampanjca. Svojo ulogo je obvladal v tekstu kakor tudi v igri in videlo se mu je, da mu te vrste uloge res prijajo. Vreden sodrug mu je bil g. Iličič, ki je bil tudi v svojem elementu, poleg gos. Bohuslava, kateri igra pravzaprav dve ulogi. Dobro so se postavili vsi trije v prvem dejanju, ko pride lord (Bohuslav) po šampanjske steklenice, imenitne so bile pozneje nekatere scene z ljubicama, kateri se zatekati k dozdevni teti — Bohu-slavu. Dobro se je postavil tudi g. Molek kot sluga v kolegiju. Tisti promptni odgovori, pristno lakajski nastopi so bili izborili. Napravil je celo dober dovtip na goriški vodovod, a v občnem smehu ga je občinstvo večinoma preslišalo. — Gosp. Povhe kot odvetnik Spittique je prekosil samega sebe, četudi je bil tupatam morda malo predrastičen. Igral je starega zaljubljenca kot se malokedaj vidi. Zel je tudi večkratni aplavz. Gos. Danilo bi bil lahko boljši, a uloga ga je zopet motila. Ko bi se igralo enkrat brez suflerja, kot svoj čas slavni Salvini? To bi bili škripci! —
Dona Lucia (gos. Bukšekova) je bila kot vedno izbrana v igri in toaleti. Sploh so dame v tem oziru, razun zadnjič omenjenega slučaja, vedno igri in sezoni primerno opravljene. Tri druge ženske uloge: Anna, Rittv in Ela — vse tri mlade so bile dobro zastopane po gospicah Kav-cka, Thajer in Winterbva. Zdi se mi, da sti tudi Anna in Rittv bili v tej jgri bolj v svojem elementu kot navadno. Dobro razpoloženje je pač zelo dosti vredno. Nekatere scene s »tetko« so bile prav čedne in tudi zaljubljeni sta bili obe prav korektno. Škoda le, da je gos. VVinterova imela bolj pasivno ulogo; bila je ta večer prav srčkana.
Omeniti moram še gos. Bohuslava kot »teto«. On je bil »ženska posebne vrste«, a igral je precej dobro. Tisto oblačilo bi pač moralo biti nekoliko bolj žensko, ravno tako maska. Kajti čudno je, da ga nikdo izmed izobraženih mož in dam, ki nastopajo v igri, v tisti toaleti ni spoznal za ponarejenega.
Kar sem že o nedeljski burki pisal, to povdarjam zopet: Komedija se posreči našim igralcem bolj kot resna igra. Tu pa tam so bile tudi v četrtek nekatere preti-ranosti, n. pr. trikratno prelivanje nekega mleka iz skledice v cilinder in nazaj, kakor prekmetski krik ali kaj takega, a celota, je bila popolnoma zadovoljiva.
Slovansko gledališče v Gorici. — Danes v soboto ob 729 zvečer se igra prelepi A. Guimerov igrokaz BV dolini", ki vzbuja posebno zanimanje. Glavne uloge so v rokah gdč. "VVinterove, g. Nufciča in g. Pov-h e ta. Sodeluje ves ensemble. Opozarjamo Sb enkrat cenjeno goriško gledališko občinstvo na to zanimivo noviteto. —
Jutri v nedeljo, dne 25. aprila so uprizori izvrstna češka veseloigra   „ V r o č a (Dalja y prilogi.)
dal prirediti star budoar za kuhinjo, da napravi postrežbo priročnejšo; prej, dokler so se posluževali kuhinje v pritličju, so prihajala jedila popolnoma mrzla na mizo, po dolgi poti skozi ledenovlažno vežo in po stopnicah. Najhujše pa je bilo, da je bilo to obsežno stanovanje silno površno preskrbljeno z opravo. V kabinetu je stal star kanapej in šestero stolov v okornem in žalobnem lesu, opremljenem z zelenim utrechtskim baržunom; majhna mizica i/. iste dobe se je zdela sredi velikanske sobe kakor igrača; na kaminu je stala samo grda ura v modernem mramorju, meti dvema vazama, dočim se je svetil rdeče pobarvani in likani tlak v.trdem blesku. Spalnice so bile še bolj prazne. Tu se je kazalo mirno preziranje tudi najbogatejših rodbin francoskega juga do udobnosti in razkošja, v teh srečnih krajih, kjer teče življenje na prostem. Rostandovi pač niso čutili otožnosti in mrtvaškohladne samote, ki je bila po teh velikih sobanah, še ža-lostnejših videti spričo redkosti in ubor-nosti pohištva.
Pri tem pa je bil odvetnik kaj spreten mož. Oče mu je bil zapustil eno izmed najboljših pisaren v Aixu, njemu pa se je posrečilo, pomnožiti število svojih pove-
Nega „Soee" ti. 47. z dna 24. aprila 1919.
tla", krepka satira, spretno lokaUzovana na slovensko društveno življenje. Slavno občinstvo, ki se hoče zabavati in še Čez mero nasmejati, naj pohiti jutri v obilem Številu v Trgovski dom. —
V  torek, dne 27. aprila se vrši sedma predstavit in sicer pride na vrsto znamenita italijanska drama. »Nepošteni" od Gero-lamoRovette^ljflO)^^^^ janske vlade kot najboljše in najbolj' uspelo delo odlikovana s častno nagrado. Dejanje je psihološko naravno. Mlada zakonca Moretti, ki iz srečnega navideznega zadovoljstva, v katerem živita, zaideta-*«—vsled. nenadne in zagonetne smrti starca, bogataša Sigismondija, ki je na skrivnem ljubimkoval z Morettijevo soprogo Elizo, ne da bi pošteni in naivni soprog kaj opazil — na nepoštena pota s tem, da poplača Karlo — dolgove za Si-gismondijeva darila, ki jih je on pošiljal njegovi soprogi in njemu samemu, in za katera je mislil, da so le znaki prijateljstva — v sili z denarjem, ki mu je bil zaupan, misleč, da bo lahko vrnil primankljaj ob določenem roku. Tega ne more storiti in rajše zbeži preko meje, ko da bi svet izvedel za njegovo nepoštenje. To je glavni obris drame, ki se odlikuje po svoji čudoviti naravnosti in preprostosti, po burnih in zanimivih in nikder dolgočasnih dialogih in ki se izlivajo vsi v mogočne efekte. -— Karlu igra g. NučiC in njegovo soprogo Elizo gdč, \V i n t e r o v p, njenega očeta, Orlandija g. Povhe in zaljubljenega starca Sigismondija g. Danilo. Že danes opozarjamo slavno občinstvo na to izvrstno delo: —
V    četrtek, dne 29. aprila se igra francoska satirična burka „Do b r i sodnik" od Aleks. Bissona. —
Shveosko gledališče v Gorici. - Da bodo m igli tudi manj premožni sloji posetiti gostovanje slov. dežel, gledališča iz Ljubljane,
bodo v torek in četrtek cene izredno znižane.
Opozarjamo na to že sedaj si. občiustvo želeč, da se v obilni meri posluži te ugodnosti, da bo vsaj z obilnim obiskom izenačena žrtev, ki jo s tem prevzame vodstvo slov. gledališča.
Opozadimo člane N, D.0, in Sokole, da imajo
proti izkazu legitimacije izredno znižane cene za gledališke predstave. Nihče naj zamudi te ugodne prilike in naj'pridno zahaja k predstavam.
Sfflllna kOSI. — V TupelČah na Krasu je umrl v 86. letu svoje starosti posestnik g. Alojzij Abram.
Danes zjutraj je umrla g.a Katarina V u g a v Gorici. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 5. uri pop.
DruiBl s». Cirili iiuMitafo je Rpslal gosp. Štipko Š tek ar, trgovec v Ajdovščini, večje število starih novcev, med temi nekaj prav starih in dragocenih komadov. Hvala!"
Danil Zl „01JlŽkO kuhinjo". — Nabiralnik v gostilni Marušiča v Solkanu je dal 10*94 K, doslej skupaj 11385 K. — P. Brumatiz
.....          ~     -„.           ,                        Št. Petra pri Goric* je daroval 4*40 K. —
lamo'Bofetto,¦M^3AW^^^^^^^^im^^eseim^ie prišlo 3360 K.
»     i-j- ..*       -.x- ._  _.......-~              Posojilnica in'hranilnica v Selu   je
darovala Z. N. D. 10 K. — To je prvi denarni zavod na deželi, ki se je spomnil ie koristne organizacije..— Hvala ji iskrena! Vivant,sequentesi
»St. Peter bei Gorz.« — Wieser na delu. — Postajenačelnik Maier v Št. Petru je pravi VVieserjev privesek, ki sovraži in preganja siovenščino. Ko je 23. t. m, sprevodnik klical »Št. Peter pri Gorici«, se je zadri Maier s svojim judovskim glasom: St. l^eter bei Gorz. — Ko je Majerja nekdo vprašal, s čegavim privoljenjem je pokvaril dvojezični pečat, je odgovoril, da mu je ukazal W i e s e r! t — In ta človek je še vedno v Gorici;
»Velik sejem za konje v Vidmu na Furlanskem«. — Po laških irredentovskih listih je sedaj velik krik in vik. Županstvo v laškem Vidmu je poslalo med Slovence v goriških gorah slovenske lepake za velik sejem za konje te dni. V Videm prihaja veliko kobariških konjerejeev; kobariški konji tam slovijo. Radi teh lepakov so iz sebe vsi irredentovski listi od goriškega »Corriera« pa doli do Rima. Zabavljajo videmskemu županu, da je storil naroden greh, ker je dal natisniti slovenske lepake in ker je kraj Udine naveden po slovensko pravilno Videm. ~- Pametni Lahi pri nas in v Italiji se seveda čisto nič ne zgražajo, ker je videmski župan pokazal pač le to, da je praktičen človek, ki hoče dobro Vidmu — irredentovci pa morejo s svojim blaznim kričanjem le škodovati!
Pri tem se je zgodilo še nekaj, kar je še posebno raztogotilo laške neodrešenee. Slovenske lepake iz Vidma je dobilo tudi županstvo v Gradišču ob Soči. Zupan je kar ukazal, naj se jih nalepi po mestu. In zgodilo se je, da so bili nalepljeni slov. lepaki po Gradišču ob Soči. Veliko ogorčenje je nastalo, lepake so potrgali. l3rar vijo, da župan sploh ni vedel, da so lepaki slovenski! - Prav smešni so ti neodre-šenci v svojem velikem Šovinizmu!
POSBOS!I!I]I ueflflB 1 — Odvetniška pisarna g. dr. Jos. Levpuščeka kplekuje vsak spis z narodnim kolekom.
riteljev z delavnostjo, kakršna je redka v tej deželi lenobe. Majhen, gibčen in finega obraza liki podlasica, je posvečal svoji pisarni strastno marljivost. Sicer pa ga je navdajala edina skrb za premoženje; uiti v časopis ni pogledal v tistih redkih urah brezdelja, ki si jih je dovolil v klubu. Nasprotno je veljala njegova soproga za eno izmed razboritih in odličnih dam v tistem mestu. Bila je rojena de Villebone, kar jo je navzlic neplemeniti možitvi dodajalo s sijem dostojanstva. Toda kazala je tako pretirano strogost in opravljala svoje verske dolžnosti s toli tesnosrčno trmo, da se je vsa izsušila v metodičnem življenju, ki ga je živela.
Frčdčric je doraščal med tem toli podjetnim očetom in med toli strogo materjo. Njegova šolska leta ga niso ravno obsipala z lavorikami; pred materjo je trepetal, a delo ga je tako mrzilo, da je zvečer v salonu pogostoma cele ure bulil v knjige, a ni čital niti vrstice, temveč blodil v svojih mislih kdovekod, dočim so stariši menili, da se uči nalog. V skrbeh zaradi njegove lenobe sta ga dala v zavod v odgojo in oskrbo. A tam je bil še 'v<anj nadzorovan in ni delal več nego doma, vesel, da mu ni bilo več treba prenašati tistih strogih pogledov. Ker je posta-
jalo njegovo vedenje vznemirljivo samostojno, sta ga vzela domov, da sta ga imela spet pod svojo oblastjo. Dovršil je drugi razred in retoriko, nadzorovan tako neizprosno, da je bil naposled primoran delati ; mati je pregledavala njegove zvezke, silila ga je ponavljati naloge in stala venomer za njim, kakor birič. Na hvalo temu nadzorstvu je Frederic samo dvakrat padel pri zrelostnem izpitu.
Aix ima slovečo pravno fakulto, kamor se je seveda zapisal mladi Rostand. V tem starodavnem parlamentnem mestu so skoro sami odvetniki, notarji in sodni zastopniki, ki se zbirajo ob sodnem dvoru. Tam študiraš pravo, bodisi da ga rabiš ali ne, nato pa živiš mirno na deželi. On je seveda nadaljeval svoje srednješolsko življenje, delal kar mogoče malo se izkušal samo pritvarjati, kakor da je zelo priden. V svoje največje obžalovanje mu je morala dati gospa Rostand več $r0<-stosti. Zdaj je smel od doma, kadar ie hotel, samo da je prihajal k obedu; zvečer je moral biti ob devetih doma, iz-vzemši dneve, ko so mu dovolili gledišče. Tako se je začelo zanj tisto življenje ma-lomestnega dijaka, ki je tako monotono in tako polno grehov, kadar ni docela posvečeno delu.
čiovo sreiltlfo nnoiostryjtrj8i" bi Goriškem. -
V nedeljo so ustanovili novostrujarji novo katoliško društvo v Volčah pri Tolminu. Poročilo o tem ustanovnem občnem zboru prinaša zadnji »Domoljub". Ker skioptične predstave ne vlečejo več, so iznašli novostrujarji novo sredstvo za pridobivanje članov klerikalnih društev. Njihova iznajdba je zares originalna. Po občne« jsboru je gospod kaplan, kakor pravi ,,DomoljubB, fotografiral prve društvene člane. Kdo se ne vidi rad na sliki, posebno če nima mnogo priložnosti priti na fotografsko ploščo? »Domoljub" -molči pa o tem, če bodo fotografije v barvah, kar bi bilo moderno in zelo prikladno za klerikalce, ker bi v barvanih fotografijah vsak član klerikalnega društva koj spoznal, kako je „na-farban". —
Ko tudi fotografski aparati ne bodo več vlekli, svetujemo novostrujarjem „ringel-špil", ker na »ringelšpilu« se ljudje še prej zmešajo in ni treba toliko besed. Z „ringel* ?.lSplloma prihranijo čas, učinek je pa Se večji. —
I           Poroči 80 jutri na Dunaju namestniStveni
konceptni praktika nt grof Itadetzkv pl. Radetz z grofico Marijo Terezijo Wrbna-Freudenthal. Ženin je pravnuk maršala Radeckega.
j Kdo Jo zmagil lini pri deielnozborsklh volitvah, o tem nekateri kar ne morejo nehati pisati. Dr. Turna pa pobira drobtinice ter jih polaga v „Delavski list", ki pravi, da se je napredna stranka morala obesiti na „agrarnou, da ni imela nobene zaslombe v ljudstvu itd. s kratka, odreka jej tisto veljavo, katero je dejanski imela lani ob volitvah. Napredna stranka je vodila glavni boj po deželi, ujeuo časopisje je  delalo   neumorno,  nastopila je
" previdno in pametno, na kar je bila zmaga gotova. Kako malo se je bilo treba kam obe-šuti, kaže dejstvo, da se je zahtevalo iz ljudstva od vseh Htrmuj dežele skupen nastop, kateri jo vzročil poraz klerikalcev. Previdnosti in pametnemu nastopu naprednjakov se je zahvaliti za zmago; če bi ti ne bili storili glavnega dela, bi bili sedaj klerikalci gospodarji
, tiaše dežele in nBgrarciB bi bili izginili I — Taka je resnica, dragi sodrug dr. Turna 1
•           \l AjlOltilno nam pišejo, da je bil  sredi
t. m. tam finančni svetnik g. Lach v družbi z uraduikom  A,,  katerega jemlje  menda  s
./ seboj za to, da mu tolmači, kar povedo   slo-
. venske stranke, katere pa bi moral sam razumeti. Dopisnik pravi, da  so Vipavci nave-
! ličani višjih uradnikov, ki ne umejo slovenski. Zahtevamo, da se nastavi v Gorici finančnega
' svetuika, ki pozna naš jezik.
Mostni svet goriški je imel za  sinoči  na-
: povedano sejo. Ali skrbnih mestnih očetov je prišlo samo 13, drugi so obsedeli rajši po kavarnah ali doma, tako da se seja ni mogla vršiti. —
!           NlJnOttJŠO UŠkO Ime  Y 6ericl.   —  Irredea-
tovce pri BCoirieru" strašno jezi, da imajo skoro vsi najbolj goreči Lahi v Gorici slovenska imena. Zato pa skušajo ta imena kolikor le mogoče polaščevati. Prav smešni so že pri takem delu. Med pristnimi Lahi v Gorici se nahaja tudi neki Brginec. Kako napraviti iz slovenskega Brginca Laha? Pri „Corrierutt so to hitro napravili; napisali so:   B e r g h i n z i.   Kmalu začno   razlagati,
. da izvira rod Berghinzi iz Kalabrije. Za poč' t. Neki neusmiljen človek v Furianiji je dobil v kuhinjj mačka, ki je jedel meso. Prijel je mačka, ga polil s petrolejem ter mu potem prižgal dlako. Žival je zbežala v seno ter napravila tam škodo. Oez tri dni je maček crknil.
| OgoiJ, — Gorelo je v seniku nad hlevom, last dr. Pontonija, v ulici Morelli. Prihiteli so ognjegasci, ki so hitro pogasili; pretila je že *ečja nesreča.
' Aretirali so v Gorici 22 letnega Frid. Mraka in 20 letnega L. Budinja radi nevarne grožnje. Prvi se je vrhu tega svoj čas odtegnil vojaškemu naboru in najbrže ima na vesti tudi nekaj tatvin.
Tržaški Sokol napravi 9. maja izlet* v Motovun-Škocijan ter si ogleda pri tej priliki škocijansko jamo..
V Ločniku pri Gorici je izvoljen za župana Andrej Perko, pristaš laške liberalne stranke.
Odprti tlkarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 25. t. m. do 2. maja t. 1.
Vlžno. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher sem*, v Hamburgu.
Zveza narodnih društev.
Veselica 2. maja v Renčali. — Društvo »Svoboda« v Renčali poda letos obiskovalcem izreden užitek. Igrala se bo noviteta »Moč uniforme« burka s petjem v 3 dejanjih, spisal Jaka stoka, vglasbil H. Vogrič. Snov burke je domače življenje; glavni junak je mož, kakršen v resnici ne sme biti, junakinja pa žena, ki nosi hlače, druge nastopajoče osebe so zanimivega, resnega in komičnega značaja. Za smeh je preskrbljeno v obilni meri. Poleg domačih diletantov sodelujejo pri igri nekatere izborne moči iz Trsta. Burko dživ-Ijuje glasba. G. Hrabroslav Vogrič je za igro na novo vglasbil introdukcije, kuple-te, duete in zaključni zbor. Sploh ima igra značaj operetne burke. Društvo »Svoboda« napne vse moči, da se bo občinstvo zabavalo. Pri uprizoritvi bodeta navzoča g. pisatelj in g. skladatelj. Po igri, ki traja 2 uri se otvori ples na občinskem trgu, kjer bo prirejeno prostorno in krasno razsvetljeno plesišče. — Da se vidimo! Društio »Kremen" v Solili m Kniu priredi
javni pleB dud 2. maja t. 1. Čisti dobiček se porabi za nabavo harmonija. Začetek ob 3. pop., konča ob 10. zvečer,
rili BI Rojcah priredi društvo »Sočebran" v nedeljo 25. t. m. Krčme so blizu, preskrbljeno pa bo tudi tam za pijačo. Čisti dobiček bo za nabavo harmonija in drugih potrebščin.
Trgivib-okrtae in gospodarski vesti.
Upeljaua poletnega uoznega reda 1909.
Na vseh progah c. kr. avstr. državnih železnic stopi v veljavo 1. majnika t. 1. poletni vozni red, ki se spremeni na tukajšnjih progah sledeče:
Proga: Jeseice-Trst c. kr. drž. železnica. Brzovlak štev. 1. se je pospešilo in dospe za 13 min. prej (ob 11. uri 7 min. dop.) v Trst c. kr. drž. žel. Brzovlak št. 2 odhaja ob istem času iz Trsta c. kr. drž. žel. (ob 5. uri pop.) in dospe 3 minute preje v Jesenice.
Ta dva vlaka posredujeta zgolj promet' med Dunajem zapad. kol. in Trstom c. kr. drž. žel. in odpade torej v zimski sezoni obstoječa zveza čez Selctal v Line, Prago in Draždane. Pri vlakih št. 2 in 17 vozi direktni voz Trst c. kr. drž. žel. — Monakovo čez FrancenBfeste le do otvoritve turške Železnice.
Novi brzovlak št. 501 odhaja iz Jesenic ob 5. uri 29 min. zjutraj in dospe v Trst c. kr. drž. žel. ob 8 uri 44 minut zjutraj.
Vlak štev. 502, ki je tudi nov, odpelje iz Trsta ob 8 uri 45 min. zvečer in dospe v Jesenice ob 12. uri 19 minut po noči; —
Vlaka štev. 501 in 502 služita od 1. maja t 1. relaciji Berlin-Trst c. kr. drž. žel. in z otvoritvijo turške železnice tudi relaciji Monakovo ozir. Solnograd-Trst c. kr. drž. žel.
A. RISiilL« Gorica, v hiši Jonta"
(gospostva afa L*.. L
priporoča svoje novo dosjielo blago za pott)1a<Jat)s1<o it) Mi*© dobo.
VELIKA ZALOGA
možnega It) ženska bla&a.
Po konkurenčnih eenah.
Klanufakturna trgovina
z direktnimi vozovi. Pri teh vlakih traje vožnja iz Brlina v Trst c. l$r. drž. žel. 24 ur 39 min., iz Trsta c. kr. drž. žel. v Brlin pa 25 ur 40 min. Radi večje udobnosti potnikov vozi že 1. maja t. 1. pri vlakih št 501 in 502 spalni voz v relaciji Line—Trst c. kr. drž^ žel.
Vlak S t. 50 7 (prej 1) se je nekoliko pospešilo in dospe 4 min. prej (rft 7 uri 56 min. zvečer) v Trst e. kr. drž. žel.
Vlak Št. 508. (prej 8) odpelje iz Trsta c. kr. drž. žel. 3 min. kasneje (ob 7. uri 48 min. zjutraj.)
Vlaka št. 507. in 508. služit* od 1. maja t. 1. relaciji Berlin-Trst c. kr. drž. žel. in Dunaj juž. žel.-Trst c. kr. drž. žel. kakor tudi z otvoritvijo turške železnice relaciji Mqnafcovo ožfr. Solnograd-trst c. kr. drž. •železnica.
Pri teh vlakih traja vožnja iz Berliaa v Trst c. kr. drž. Žel. 25 m 11 min., iz Trste c. kr. drž. žel. t Berlin pa 26 ur 30 min. Tudi pri teh vlakih je direktni voz Berlin Trst c. kr. drž. Žel. in jedilni voz med Lin-cem in Trstom c. kr. drž. žel.
Potniki III. razreda lahko obedujejo v jedilnih vozeh od 12 ure opoldne do 2 ure popoldne in ob 6 uri zvečer do 8 ure zvečer, —
Vlak št. 11 še je zapoznelo in dospe v Trst c. kr. drž. žel. 20 minut kasneje (ob 11 uri 10 min. po noči).
Vlak št. 12 odpelje iz Gorice drž. žel. 20 min. preje (odhod ob 6 uri 5 min. zjutraj.)
Vlaki št. 13, 14, 15, 16, 17 in 41 so le malenkostno spremenjeni.
Vlak št. 18. odpelje preje iz Trsta c. kr. drž. žel, namreč ob 3 uri 37 min. in dospe v Jesenice ob 8 uri 25 min. zvečer kjer ima še zvezo na brzovlak Št. 2.
Vlak št. 20. vozi 35 min. prej in odhaja iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 10 uri 35 min. ponoči.
Na progi Jesenice-Bled bota vozila od 1. julija t. 1. triustovska vlaka št. 25 in 48.
Vlaki za lokalni promet med Trstom c. kr. drž. žel. in Gorico drž. žel. so le nebistveno spremenjeni.
Na progah Herpelje Kozina Trst c. kr. drž. žel. Divača-Pulj in Kanianar-Bovinj ostane dosedanji vozni red v glavnih potezah z docela malenkostnimi premembami.   L
Na progi Trbiž-Ljubljana juž. žel. odpelje vlak št. 1712 iz Ljubljane juž. Žel. 17 minut prej (odhod iz Ljubljane juž. 'žel. ob 3. uri 21 min. pop.)
Vlak št. 1718. se je moralo radi zveze na vlak št. 18 pospešiti in odhaja iz Ljubljane juž. žel. ob 6 uri 23 min. zvečer, ter dospe v Jesenice" ob 8 uri 20 min. zvečer, kjer ima takojšnjo zvezo na vlaka št. 18 in št 2.; na progi Jesenice-Trbiž vozi vlak št. 1718 za 47 min. preje.
Vlak št 1719 se je istotako radi vlaka Št. 18 za 50 min. pospešilo.
Vlaka št. 1720 in 1721 imata zvezo na nova brzovlaka št. 502 oz. 501, vsled česar se je moralo na progi Jesenice — Ljubljana juž. žel. prvega za A.0 minut pospešiti (odhaja iz Ljubljane juž. žel. ob 10 uri ponoči) slednjega pa- za 23 min. zapozneli (odhaja iz Jesenic ob 5 uri 33 min., dospe v Ljubljano juž. žel. ob 7 uri 12 minut zjutraj).
Vlak št. 1722, ki vozi kakor lani na progi Jesenice Trbiž od 30. maja ob nedeljah in praznikih, na progi Ljubljana juž. Žel. — Jesenice ob nedeljah in praznikih od 1. julija pa vsak dan, je-le malenkostno pre-menjen.
Drugi vlaki te proge so le malenkostno spremenjeni.
Na lokalnih železnicah Ljubljana drž. žel. — Kamnik in Gorica .— Ajdovščina se je vozni čas pospešilo.
Na progi  Tržič:Červinjan  ostalo dosedanje  direktne  zveze iz  Trsta  v Italijo in so le  posamezne  nebistvene  pre-membe.
Na progi Trst-Poreč ostanejo vlaki kakor do sedaj.
Velita deleiatov In Binisfnikor za občni zner deželnega urada splošna ptkajalaskega. zaveda zi DlMtCMCt t Trstu, se bodo vršile v nedeljo, 16. maja 1909, od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne r sejni dvorani deželnega urada v Trstu. Via della Caserma št. 4. II. nadstropje. V teh prostorih  bo tudi volivni imenik na |
upogled udeležencem od 16. aprila naprej vsak dan od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike. Slučajne reklamacije sprejema komisija pri deželnem uradu do prvega maja t. L Aktivno volivno pravico imajo vsi delodajalci, ki so zavarovani pri deželnem uradu, pasivno pa samo pravni člani pokojninskega zavoda.
Kjnjskl S8J8B V Um je bil dobro obiskan. Vršila se je tudi dirka konj. 104 km je pretekel v 5 urah it 7 minutah Jurij Pontoni s „SrbijoB.
Izvanredai občni zbir „Trimkft-tbrtit|i druitii" r Gtrtcl si je izbral dne 18. t. m. povsem nov odbor. —
Takoj po občnem zboru sešel se je novi odbor k seji ter se konstituiral takole: predsednik: g. Josip Rovan, podpredsednik: g. Avrel Bisail, tajnik: g. Rafael Vuga, blagajnik: g. Josip Kutin, knjižničar in gospodar: g. A Črnigoj ml., odbornika: g. And. Gabršček in g. Ant. Koritnik.                    >
Kontoristinja z večletno prakso
vešča v knjigovodstvu, koresp. itd. nemškega in slovenskega jezika, išče službe  v kakem
kontoarju, banki ali zavarovalnici.
Do, isi naj se pošiljajo  „P o m 1 a d  190 9.%
poste restante Gorica.
Dogodki na Turškem.
M1 a dot u r k i proti d u h o v š či-n i. V »Čeherskeji« blizu Čadolše je mel neki častnik nagovor na vojake, v katerem je rekel: »A k o b i n e b i 1 o d u h ov^ nikov, bi imeli danes še Bosno, i Herceg o vi no, Vshodno Rume-1 i j o in Egipt. Rusi so bili t ep e n i od Japoncev, ker so šli pred četami d u h ov n i k i s križi n a-p r e j.«
Ko je hotel nato govoriti neki softa, so ga vojaki prijeli in v reki utopili. Mrtvo truplo so potem položili na železniški nasip, da so isto videli vojaki, ki so se vozili mimo. — Enaka usoda je doletela dva' druga softa. V različnih krajih je bilo skupno umorjenih 7 softov.
Narodna skupščina in odstavitev sultana. V narodni skupščini v San Štefanu, katere se je udeležila 19 senatorjev in 121 poslancev, je predsedoval senatni predsed. Said. Skupščina je razpravljala o dveh predlogih: prva se tiče odstavitve sultana, drugi vhoda ma-makedonskih čet v Carigrad. Maršal Oazi Mukdar paša je govoril proti odstavitvi. Med njegovim govorom je priluLj pred San Stefano pet vojnih ladij, ki so se postavile narodni skupščini na razpolago. To je napravilo velik utis in dobro razpoloženje za prvi predlog. Tudi šejk-il-islam je baje pritrdil odstaviti sultana, ki je neki načelno že sklenjena.
ŠteviložrtevvAdani. — Glasom neke konzularne depeše je biio v adanskem vilajetu poklanih 15.000 Armencev. Med žrtvami je mnogo žensk in otrok. Uničenih je baje več vasi. Vilajetske oblastnije zahtevajo od armenskega škofa in od armenskih prvakov, da se opravičijo pred Evropo, izjavo, da je dogodke izzvalo armensko revolucionarno gibanje. Oblastnije žugajo, da pomore še vse preostale v življenju, ako ne dajo te izjave.
Mladoturki zahtevajo glave staro-turkov. Mladoturska armada, ki maršira proti Carigfaciiii ima na listi 543 reakcio-narcev, za katere zahteva smrtno kazen.
—  Večina zbornice, ki zboruje v Št. Štefanu, zahteva, da se ima sultan odstaviti.
— Za odstavitev sultana je glasovalo baje 150 poslancev.
Nacijonalne struje v socljalni demokraciji. — Večje števlio nemških socialnih demokratov v Pragi se je združilo v lokalno organizacijo, ki hoče delovati v politiki narodno-socjjalno. Nemški soc. demokrati pravijo namreč, da se le še oni drže internacijonalizma, med tem ko se zavzemajo češki sog> dem. povsod in vedno za narodnost, kar kaže njihovo podpiranje raznih i matic«. Zato se je vzbudila med nem. soc. dem. narodna vest in le s težavo se je še dal preprečiti nacijo-nalni razpor. Nemški soc. dem. smatrajo sedaj za svojo dolžnost, da napravijo svoj program na nemški podlagi.
Uraviavi jezlkeviijs vprašanja i OiIiigI)!. —
V torek so pričele, kakor smo že poročali, v ministerskem predsedništvu konference za ureditev notranjega uradnega jezika y Dalmaciji. Prisotni so: min. predsednik Bienerth, ministri Haerdtl, Stiirgkb, namestnik v Dalmaciji Nardelli, dež. glavar Ivčevfc, posl. Biankini za brv. nar. stranko, posl. Prodan za hrv. Starčičevo stranko, posl. Baljak za Srbe, /a Italijane pa posl. Žiliotto in Kre-kich. Hrvati zahtevajo izključno hrvaški jezik. Italijani pa bi radi, da bi ae vpošteval italijanski jezik v mestih, ki imajo mnogo italijanskega prebivalstva. Vlada hoče zjedinki stališče Italijanov z onim Hrvatov. Sporazum se je dosegel.
Vseslovanski kongres v PetrogradH.
— V Petrogradii zboruje vseslovanski kongres, na katerem so zastopane vse stranke ruske dume. Glavni predmet razprav je razmerje med Poljaki in Rusi. Večina govornikov se je izrekla za spravo s Poljaki. Edino pristaši stranke »pravih ruskih ljudij« — najskrajneji reakcijonar-ci — so se izjavili za zvezo med Rusijo in Nemčijo. Govorniki ostalih strank pa so strastno napadali Nemce. Posebno Sca-parev je povdarjal, da bi morala Rusija delati na razbitje zveze med Avstro-Ogr-sko in Nemčijo.
Novi stroški za mornarico. »N.  W.  T.«
objavlja članek, nekepa mornariškega tehnika, kateri dokazuje, da je naša vojna mornarica že popolnoma zastarela in da bomo morali z ozirom na to, da Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Amerika gradijo nove bojne ladije po tipu Drednought (drednot == ne boj se ničesar) tudi zgraditi v najkrajši dobi štiri take bojne ladje. Vsaka teh ladij stane malenkost 55 do 60 milijonov kron, vse štiri bodo stale torej 240 milijonov kron.
To bode naša zahvala za zavezniško zvestobo Nemčije v avstro-srbskem sporu. Naša mornarica bo morala služiti nemški mornarici v okrepilo proti angleški vojni sili.
Politični pregled.
Airarna pelltlka - politika odiranji. -Krščansko-socijalni poslanec Schneider je na nekem shodu napadal agrarce, da uganjajo egoistično politiko, katere ne bo možno na-daljeva«. Na Dunaju da se ne more več izhajati brez srbske in romunske živine. Nekega vorariberskega poslanca je vprašal: »Koliko živine spravlja Vorarlberg na dunajski trg?Odgovor: „Nič,a mi moramo imeti visoke cene na Dunaju radi izvažanja v Švico in na Bavarsko. Take politike se ne sme imenovati drugače, nego politiko odiranja I
Razne vesti
Zveza slovenskih odvetnikov je imela v nedeljo dne 18. t. m. svoj redni občni zbor v mestni posvetovalnici ljubjanski ob prisotnosti zadostnega števila društveni-kov iz Koroške, Štajerske in Kranjske. Predsednik dr. Karol T r i i I e r je v daljšem poročilu obrazložil zvezino delovanje v preteklem letu ter se je spomnil zlasti tudi v tem času zamrlih članov gg. dr. Dečko (Celje), Srnec (Maribor) in Ka-pus (Ljubljana). To poročilo se je s poročilom blagajnika dr. Kokalja vred odobrilo. Sledila so potem temeljita poročila o justičnih razmerah na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, o katerih se je vnela jako živahna debata. Zlasti se je med drugim z ogorčenjem konstatovalo sistematično in trdovratno odklanjaje sleherne trohice jezikovne ravnopravnosti celo od strani k r a n j s k e c. kr. finančne proku-rature (!) ter se je sklenilo postopati zoper jezikovno prakso tega vsenemškega c. kr. urada v Ljubljani z najostrejšimi sredstvi. Vzpričo neznosnim jezikovnim razmeram na Koroškem in deloma tudi na Štajerskem p a j e s k 1 e n i 1 a »Z v e z a s 1 o-venskih odvetnikov« izdati v svrho informacije najširših slovanskih krogov posebno brošuro, v kateri se bodo te. razmere podrobno naslikale ter priobčile tudi primerne tozadevne resolucije slovenskih odvetnikov. V isto svrho sklical se bo ob prikladnem času shod tostranskih jugoslovanskih odvetnikov in notarjev, na katerega se bo povabilo tudi vse jugoslovan-
ske državne in deželne poslance. Koncem zbora vršila se je volitev odbora, v katerega so bili poklicani vsi dosedanji odborniki t. j. dr. Triller (predsednik), dr. Krisper, dr. Kokalj, dr. Kušar, dr. Hra-šovec (za Štajersko), dr. Brejc (za Koroško) in dr. Rybar (za Primorsko). Le mesto dosedanjega tajnika dr. Novaka, ki je odklonil vsako zopetno izvolitev, izvoljen je bil dr. Žirovnik.
Umrl je v Pragi znani češki poslanec Kaftan, veščak zlasti v tehničnih stvareh.
Radi nageljni — kazen. — Pred kazensko sodnijo v Budimpešti se je imela vršiti te dni razprava radi razžaljenja časti. Zagovornik dr. Armin Ladanvi je imel na prsih ru-deč nagelj, katerega bi moral odvetnik odstraniti na ukaz predsednika. Tej zahtevi se odvetnik ni udal, sodni dvor ga je vsled tega kaznoval na 20 K globe radi nedostojnega obnašanja, in ker se še vedno ni hotel branitelj ločiti od nageljna, je odložil sodni dvor razpravo in naznanil vso zadevo odvetniški zbornici.
Debelemu novemu ameriškemu prezidentu Tiltu se je udri predsedniški stolec. Radi tega se Taft nič kaj ne vznemirja, saj se mu je kaj tacega že večkrat pripetilo. Mož tehta namreč 110 kg.
Zastrupljen poljub. — Vojak Markus Schil-ler je umrl v Budimpešti vsled zastrupijenja, ker je poljubirsvojo mrtvo 12 letno sestro. Bolečine je imel strašne.
Zmota noMnefla čuvala. — Čuvaj v deželni norišnici v Pragi je dal 40 letnemu arhitektu Blažeku mesto odvajalnega sredstva piti koncentriran lug, vsled česar je kmalu nato arhitekt umrl.
Zibeljke In zibeljke. — Dannadan dobiva kraljica ho!andska Wilhelmina v dar zibeljke. Ni je akoraj vasi na Holandskem, katera ne bi poslala kraljici zibeljko. Te zibeljke se podarijo revnim otročnicam,
Od iSVlnja napaden, — V Iteichenbergu je bil napaden krotilec levov Hawemann med T-edstavo. Levinja Turri ga je vrgla na tla | in mu razmesarila stegna. Komaj ga je za-i mogel krotilec rešiti. Lansko leto ga je na-j padla ista levinja in mu isto tako razmesa-' rila levo stegno.
Angleški kemik Ouncan je dogaai, da oddajajo nekatere vrste papirja žarke, in sicer one vrste, katere b* izdelujejo iz lesa. Ako kemiki to zadevo izpopolnijo, bomo lahko brali časopise po noči in brez luči 1
Francoski profesor ~ tat. — V vozu L
razreda ne ekspresnem vlaku med Macon-om in Parizom se je hotel polastiti francoski profesor na liceja z imenom Velard denarne torbice neke bogate angleške dame, ki ga je pri tatvini zasačila. Naznaniti ga ni hotela, ker ga je smatrala za kleptomana, toda po-stajenačelnik ga je dal v Parizu aretirati.
Predsednikova knjižnica. - Pregnani preži-
dent v Venezueli v Južni Ameriki Castro si je napravil veliko knjižnico. V svoji vili je določil eno sobo, v tej so mu morali mizarji napraviti predale in sicer od spodaj velike za večje knjige, v srediu nekoliko manjše za manjše knjige in pod stropom male predale za knjige male oblike. Ko si je nakupil Castro knjige, je opazil, da so nekatere knjige tako velike, da ne morejo v spodnje predale. Kaj je napravil. Odrezal jih je toliko, da so zamogle noter, saj rabil jih ni nikdar.'
Podkupovanje na Japonskim. — v Tokiju so
prišli na sled velikemu podkupovanju. Dai Nippon sladkorni trust je podkupil 11 članov državnega zbora, ki naj bi vplivali na zakonodajo za njegovo dobro. Vsi so zaprti.   .
V Harssllu na Francoskem je radei v torek
zjutraj žveplen dež, ki je pokril strehe iu vrte z žveplom. Sodi se, da so vetrovi zanesli žveplo iz Italije, ker ravno sedaj bluje vulkan Etna.
Prioutinc koristelevke si zaprli v Parim, imenuje ee Emilija Marchetti in je v zadnjem času pod imenom princezinja Luiza Koburška znala izvleči iz trgovcev 200.000 frankov. Nastopala je tudi kot grofica.
Vatla* Pleo dl Celina v Meksiki je začel delovati. Daleč okrog je vse pod pepelom iti lavo. Izbruh spremljajo potresi.
Pri oraiilU Biki njivi blizu Schwerina je dobil kmet grozno razmesarjeno truplo brez glave, nog in rok. Truplo je bil« zavito v danske časopise, datirane z 14. aprilom.
„Prva češka".
»Prva Češka splošna delniška družba p zavarovanje na življenje« v Pragi je
Lsla svoj občni zbor dne 1, t. m., katerega Je otvoril in vodil predsednik, gosp. Rr< Ferdinand Tonder. Navzočih je bilo 21 [elničarjev   zastopajočih   289.2 delnic z
#07 glasovi.: Zbor.ovanje in razpravljenje
Ij, delovanftf teg*58&63& ^^aio%^ljf» zadovoljiv utis, kajti iz istega izhaja,- 'dft je napredoval ta češki delniški zavod y n,inolem letu zopet na potu svojega raz-vitka do one vrste zavodov, kateri lahko gledajo ponosno na svoje davršenp^delo. Me smemo molčč'prezreti, kako dobro iz-fvršuje Prva Češka svojo misijo na finan-jčnem polju. Od svojega imetka od kron [4035.630.54 je naložila 86% v najboljših (čeških in slovanskih papirjih, v čeških hipotekah, pri čeških in slovanskih denar-[nitt zavodih, v čeških eskomptnih papirjih :{er pri svojih klijentih in ustanovnikih in |\3.3'/' v najboljših pupilarnovarnih pa-fpirjih ter v avstrijskih in ogerskih rentah. 'Resnično vzorna uprava se peča marljivo h vsemi ustanovami, katere upravljajo ka-[ pitale čeških nalagateljev. Uvodoma imenovani predsednik se spominja zaslug, [katere si je, stekel odstopivši ravnateljski [{lati V,- dr. Černohorskv s svojim vstraj-nim in nesebičnim delovanjem; tudi je toplo ocenil izvanredno sodelovanje pokojnega člana nadzorstvenega sveta Antona L, Rvšanka.   ,
Iz letnega poročila posnemamo: Preteklo leto poslovne delavnosti izkazuje zopet vspešen napredek na poti zdravega razvoja našega zavoda. Ha Ki p dosegli, smo marljivo delovali posebno v dveh temeljnih smerih: trudili smo se deloma učvrstiti poslovni razvoj s spopol-nitvijo in z razširjanjem organizacije ter deloma zviš.ati v najširših krogih zanimanje za pomen in važnost življenskega zavarovanja.
Doseženi večji vspehi so tem več \ redni četudi so naravno zahtevali večjih stroškov, ker nam nudijo gotovo jamstvo za nadaljne razširjenje našega zavoda za bodočnost.
Razveseljiv naraščaj poslov v preteklem letu Je dokazan s tem, da nam je bilo podanih 2883 ponudb na zavarovanje svotc K 11,326.866 in K M.989'50 dohodkov. Prištevši 200 nerešenih ponudb od leta 1907 na zavarovanje svote K 835.760 je doseglo število ponudb, o katerih smo razpravljali 3083 (+ 394 nego 1.1907) na zavarovanje svote K 12,162.626 l-f 1.749.626) in K 14,989'50 (+ 14.189'50 K) dohodkov.
Vištna skupne zavarovane svote je dosegla K 30,851.32 1'83 in K 17.979"58 dohodkov za katere znašajo zavarovalnine K 1.316.296'14 na leto.
Na škodah je bilo prijavljenih 39 slučajev za K 128.575; mnogo toplih izrazov '»vale smo prejeli za pravilno in hitro izplačevanje oziroma za zgotovitev nadomestnih zavarovalnih listin, v kolikor so bili zavarovani zneski namenjeni za iz-Plačanje dot.
N-i Hode prijavljene nam v zadnjih dneh pteteklega leta, smo rezervovali K 8.333-33.
Z veseljem konstatujemo, da tudi letos ni dosegla višina škod niti 50% onega zneska, katerega bi bili morali pričakovati na podlagi številk o možnosti in umrljivosti.                   '
Razmere na denarnem trgu so bile tudi v preteklem letu zelo neugodne in so zahtevale na naših vrednostnih papirjih po odpisu I. 1907 v visokosti K 54-827*35 »Si^^a4j|u7rA2Llo^ek-y^zjiesku K 36.687'85. V pokritje -te vsekakor samo računske diference smo up.orabili rezerve za kurzov-ne razločke v znesku K 26.330'98 in preostanek, po odbitku dobička dobljenega z izžreban jem per K 1.362, torej skupaj K 8.994'87, smo odpisali na računu izgube in dobička.
Upravni svet se je doslej ravnal po namenih občnega zbora od 1. 1907, kateri je bil pokazal redko razumevanje za pridobitev takih pogojev, ki bi najbolje za-jamčili zmožnost zavoda s tem, da je bil dal nalog, naj bi odpisal vse akvizične stroške. Toda s hvaležnostjo omenjamo, da nismo bili primorani izrabiti v polni meri tega naloga, ker nam je omogočil tek poslovne dobe, da smo poravnali iz dobička vse druge stroške in še četrtino akvizičnih stroškov tako, da smo poravnali samo a/4 akvizičnih stroškov s kapitalno rezervo.
Od sprejemkov, kateri so dosegli v preteklem upravnem letu na zavarovalninah," obrestih in pristojbinah znesek K 1,254.258*28 smo vložili K 725.317 v preiti i jsko rezervo tako, da je ista dosegla znatno višino K 3,020.006'58. To je dokaz, kako lepo skrbi zavodna uprava za varnost zavarovancev.
Skupni imetek znaša sedaj K 6,035.630'54. Čisti dobiček izkazuje v  preteklem letu z vštetim prenosom od 1. 1907 od K 1.731*91, skupaj K 98.520*01.
Upravni svet Vas poživlja, da nakažete znesek K 80.000 za izplačanje 4% dividende od preostanka pa po pravilih K)'/ redni rezervi, nadalje K 10.000 za dubijozne terjatve in 12'/' upravnemu svetu kot iantijemo za razdelitev njegovim članom ter koncČno preostanek .od K 4.445*61 kot prenos na novi račun.
V upravnem svetu so sledeči gospodje: dr, Ferdinand Tonder, predsednik; Viljem Hauner, podpredsednik; dr. Josip Dolanskv; Kkscel. dr. Josip Fiedler (bivši
trgovinski minister); Henrik MaŠtalka; Josip Šchrotten Ljudevit Worel; Josip Žižka; Vojfeh Kahler, ravnatelj.
Kakor razvidno iz tega poročila sloni zavod na jako kulantni in trdni podlagi in ga: zamoremo priporočati slav. občin-stu in cenjenim rojakom kar najtopleje.
Vsa,, pojasnila in navodila glede" zavarovanja daje g. Jos.JRovan zavarovalni nadzornik za GoriŠk,o.x Gorici, Stolni trg štev. 9.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejie inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko Je manjSih trgovcuv In obrtnikov v Goriof, katerih na dež 9 JI (in celo v mestu) nibče ne pozna, ker nikjer ne ineerirajo. Skoda ni majhna.
tantbn Lnln (znamka Durrlcopp - Diana) s L811510 K0I9 prostim tekom v najboljšem stanu je takoj na prodaj. Kje, se izve v aprav-niStvji Usta.
illlda fo v nnJcm 8°I>a s prostim vhodom UUUa   56   aa 20 k mesečno. Kje, pDve upravni-
8tvo.
Stanovanje t hrano iifie Ud8-«!.;!?"
sredini uiestn. — Pismene ponudbe-na nase nprnvništvo.
1081 tatov lepo zarobljenih rjoh = brez šiva =
širina 150, dolžina 2 m. 25 cm; zajamčenp pristno platno, tkano iz platnenfo nit! najboljše vrste, primerno za najelegantnejšo balo. Razpošiljalo se bode radi opustitve te stroke, komad po 2 kroni 30 vin. Pošilja se najmanj 6 komadov — po povzetju. Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem odbral po inventuri nad 4000 metrov
ostankov rumberškep platna.
Platno je najboljše vrste, beljeno na solncu ter brez hib. — Dolžina ostankov od 6—12 mtr. po 50 vin.*, izbrani ostanki od 12—18 mtr, po 55 vin. mtr. Za trpežnost platna se jamči, — Razpošilja se proti povzetju, dokler traja zaloga, omot 5 kg (približno 40—45 mtr.)
!          Pozor I Za neugajajofce se vrne denar,
j torej je izključena vsaka škoda.
S. Siem, tkalnica platna nflCHOD - Češko.
Ciril-ITktodouo milo
iz domače $orišl<c tovarne prodajajo naslednji trgovci na Goriškem:
Adamič Jan. — Škrbina Haiidolj Karol — jPliskovica Cermelj Henr. — Vrtovin Dolenc Avg. — Ajdovščina Furlani Kafc. — Oorlca Gleščlč Jož. - Osek Hvala Kerol — Volče 1    Kobencelj .los.   •- Mnvbinje Kovočič Lucijan — Sv. Luc^a
Z ozirom na to, da je v deželi nad 300 trgovcev, ki bi morali to milo prodajati, — dokazuje gornji seznam, kako malo je še zanimanja za domačo obrt in podporo C. in M. družbi t
Kuštrin Ani — Gorica Kutin Jož. ~ Gorica Kristančič Jv. — ViSnjevik Malik Mih. - Ajdovščina Mlekuž A, A. — Bovec Praprotnik Avg. — Lokev Kepic Fr. — Ajdovščina Sterle i drug — Ajdovščino Tomšič Iv. -— Miren
Naznanilo.
Uljudno naznanjam si. občinstvu, da sem olvoril v Gorici — v bližini »Trgovskega - doma« — Tekal. Josipa Verdija šl. 26 veliko moderno, na novo urejeno trgOVf.110 Z lirami : žepnimi, sLnskimi, budilkami itd., zlatnino in siebrnino, gramofoni in optičnimi predmeti. — Istotam izvršujem .različna v svojo široko spadajoča popravila — z vsp natančnostjo za kar jamčim se svojo prakso in znanjem, ki sem si je pridobil v dobi 17 let. — Slavnemu občinstvu zagotavljam torej vedno točno in solidno postrežbo po zmernih cenah. * V nadi, da me poseli si. občinstvo prav mnogobrojuo, se priporočam ter bilježim z najodličnejšem spoštovanjem
Aleksander Ambrožič,
urar in trgovec
i) Gorici, lekališče Jos. Uerdija 26.
Hakupni uir
najnovejših  oblek za Otroke,  deklice,
gospe in gospode je
Grazer Kaufhaus
Gradec Jakominiplatz  14.
(v lastni hiši).
Nakupni * po vrste
za konfekcijo, perilo, platneno blago, pletenine, čevlje itd.
Ilustrovau cenik zastonj in poštnine prosto.
veni, vidi, vici §
jT^ins~iir Prenovljena in povečana trgovina s vetov nožna ni h čevljev in klobukov ¦ « ¦« m
*=* J. MEDVED - GORICA ^ZZT^Z,,
Ocenjevanje omenjenih predmetov prepusti tvrdka onim, ki se jih poslužujejo ž«  od   početka.  To  daje  dovolj  garancije,  da
bode podjetje vsestransko napredoval*.
^_Kdor želi biti dobro postreŽen, naj se, poslužuje novega podjetja           >%CJ JtL C/      •
POZOR!
Eflini sgeeijalist—optik
1 Primožič Gorica
na Kornu št. 13.
priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh številkah, (Bergkristal), leče
itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribo-lazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko.
Popravila se izvršujelo tocao in po zmernih cenah. Cena blaga konkurenčna.
Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se  toplo priporoča
J. Primožič, optik.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkmega olja
prve vrste
liitljših tvrik ii Istre, Dalmacije Milfette, Bari in Hic?
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 112,
t-20,128, 136, 144, 1'60, 180, 2-, 240,
za inči po 72 vin.
-------    Na debelo cene ugodna.    -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno.
Lekarna  Cristofoletti,    Eorici na IratniKu-
Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljen
Trskino (Stokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno, rmene barve po K140, bele barve K 2-Trskino ieleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosebao priporočljiva otrokom   in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.              _____
se  ozdravijo v kratkem  času  t gotovostjo
vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.
OPOMBA. OJJe, katerega naročam direktno iz Norvegije, preiSCe se vedno v mojem kem. laboratoriju
predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim   čč.  odjemalcem glede Cistote in
=====   stalne sposobnosti za zdravljenje.   =====
4M   Crlstofolettijeva pijača i* kine in železa.
najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. =============   Ena steklenica stane  1 krono   60 vinarjev.   =
Naznanilo. — Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujeta naznaniti, da - so toči pravo plzensko pivo »prazdroj« v (lonci v hoteljskib restavracijah, in sicor:
v hotelu.....»Pri postih
.*    »      ......»Union«
»     »  .   .     »Pri zlatem jelenu«
».....»Tri krone«
ter da ga oddajam na debelo iz zalogo v sodčkih po 100, 50 in 2> litrov.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
A. I. Pečenko,
zalagatelj za Goriško-Gradiščansko
v Gorici, tek. Josipa Verdi i!6./'28.
H. B. - Kdor pije plzensko pivo pri »Zlatem
jelena« prispeva 25 vinarjev pri hektolitra za »Dijaško
kuhinjo«.
Pravi "vinski   kis in navaden.
-----------— mila in sveč. —
Cene zmerne.
Zaloga
gfrwbei)o podjetje
Znidarcic & Stepančič
GOKICA Tržaška ulica štv. 29.
se priporoča si. občinstva in drugim korpo-racijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del.
Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov.
Za obila naročila se toplo priporočata
Znidarčič & Stepančič.
r MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, *
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir           —-^f,-,-^5gg^            2aSe v Sotesk!
Gorica drž. kol. — Solkan      "* ~ -=^^5*^^ °"        (jast verskega raloga).
I5š
Osreije voflstro: Trsi, ft flella Casena n. i.
Intararban. telef.: Gorica št. 74, Trst št. 1631. — Tel: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v. F.dit. i Zaloge: Solkan^  Trst, Via  della caserma 4;  "
Reka, Via delle Pile št. 2; Spijet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. 1 Zastopstva: Egjrpt in Levanta.
Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih, sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. | Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. i Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s te-, raso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. •— Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — -Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Naznanilo.
Slavv občinstvu v mestu in na deželi uijudno naznanjam, da sem prevzel od g. Nosiča
brivnico
na Travniku št. 21.
Opiraje se na svojo večletno prakso, zagotavljam slav. občinstvu strogo solidno postrežbo in snago. SI. društvom na deželi se priporočam za maskiranjc, pri prirejanju veselic.
V naeli, da me bo si. občinstvo podpiralo, bilježim z najodličnejšim spoštovanjem
Pran Novak,
brivec.
Veliko denarja
prihranite, ako naročite
sukno
naravnost iz  tovarne.   Po   zelo  nizkih cenah razprodaja strogo poštena  tvrdka
Ctzler & Dostal
trgovina z avstrijskim suknom
Brno, Schwedengasse 5III.
Uzorci   na  zahtevo   poštnine  prosto.
Izvarredno ugodna prilika
za trgovce s krojnim   blagom   iu   za  krošnjarjo. Razpošilja so |>a tudi zasebnikom.
40 metrov za 15 kron
različno blago za bluze 78 cm široko: nežni, najnovejši modni cefirji za obleke, srajce in bluze; ubeljeno platno za perilo; kanafas za posteljno opravo; ofcsfort za moške srajce; blago za predpasnike; Crisett-blago za spodnja krila; temnovišnjevo blago (tiskovina) za kuhinjske predpasnike in obleke za doma. Dolžina posa,-mez. ostankov od 6 do 10 metrov, zajamčeno — brez napafce in barvodržno blago najboljše vrste. Denar se takoj povrne, ako blago ne ugaja.. Najmanjša pošiljatev: 1 zavoj, približno 40 metrov za 15 kron.
Na željo se blago  tudi izbere;   n.   pr.   več" platna, ali cefirja itd.
Tkabica s. Stein, Racftod ¦ na Češkem. =
IiTijlI Varstvena anamka: „Sidro" I '.T gjg feiniment. Capsici comp. |^ j                              Nadomestek zt                  m^
]Anker-Pain-Expeller
povsed pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceuo 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic 7 škatljah z našo varstveno znamko „si. firesn" ker le tako je zagotovljeno, <Ja je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA =^»1       * ..zlatem leva" v Pragi
( I II E1,sal>etngaB8e Stev. 5 nova. lili«             On«vno rsipcSJIJanJ«.
udliluvana pskarija in sladCiCarna
Karol Drasčik
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfj
nejega peciva, torte, kolače za birmance
in  poroke,  odlikovane velikonočna
pince itd.
Prodaja različna fina vina in likorji
na drobno aH v originalnih   butelkah
Priporoča  se slavnemu občinstvu za mnogo-
brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po jako zmernih' cenah. ~*9
Največji dobitek!
Mark 600.000
Naznanilo
sreče.
Za dobitke jamči država
Vabilo k udeležbi dobitnih Sans
pri denarni loteriji, za katero jamči država Hamburg in pri kateri je
9 milijonov) 841.476 mark dobita,
ftlavni dobitki te prekorlstne denarno loterije so pledcfi: Največji dobitek jo v srečnem slučaju 1 600.000 Mark                                                        '
oziroma:        glavni dobitki po: Mark 000.000 I Mark 300.000 »     550.000        »     200.000
»     T.40.000        »     100.000
»    5::o.ooo      »     «0.000 »    520,oo;)      »     r.o.ooo
»     515.000        »       45.000 »     510.000         »       40.000
•>     305.000        *       30.000
»     303.000         »       20.000
»     302.000         .       15.000
I      »       10.000 i. t. d. V celem obsega loterija, katera je v 7 razredoi razvrstena    100.000  srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah,  tako da mora z gotovostjo zadeti pri-bližno  polovica vseh srečk.
Dobitki se višajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek I. razreda 50.000 Marti ter 7. na 600.000 M.
Cene srečkam I. razreda so sledečo:
Cela srečka I       Pol srečka          Četrt srečka j
|M. 6 ali K 7 I  j M 3 ali 350 K j  j W150aU175S)
Vlogo za ostale razrede, kakor tadi natančno j določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državni.« grbom opremljenih src5kovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem sreCkanjn uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati.
Dobitki se izplačalo takoj.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsta-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
30. aprila
na naslov:
Samuel Heckscher senr,
Bankgeschaft v HAMBURGU 86.
Izrezi te!
Naročilnica za g. Samuel Heckscher-ja, ser..
__________Bankgeschaft, Harobnrg 36.            __
Pošljite mi Moj naslov
rcelo srečko za M <«•— (K 'pol       »       » » 3- - (K 150 [četrt     »       » » 1-50 (K 1-»
Denar pošiljam v pisma j
po nakaznici    >   kar n poSljite po povzetja j
i velja prečrtajte
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejše milo za kožo.