49 Industrijski objekt kot prebivališče za ptice lndustrial complex as birds habHat Peter Grošelj Splošno je znano, da s posegi Človeka v naravo, še posebej, če gre za t.i. infrastrukturne cbjekte, ki so trajnega značaja, prihaja do velikih sprememb, med drugim tudi v ornitofavni določenega območja. Sestavek obravnava ptiče, predvsem gnezdilce, v takem v nekaj letih povsem spremenjenem okolju. V Godoviču je Slovenijales Idrija leta 198o zgradil povsem novo sodobno žago z vso spremljajočo infrastrukturo, od nove ceste, vodovoda~ trafo postaje, kanalizacije,čistilne naprave, kotlovnice, sušilnic , lupilne linije za holodo- vino, spremljajočih skladišč za hlodovino in deske do objekta za nadaljnjo pre- delavo lesa. Skupna površina naštetih objektov je nad 8 ha, večina površin okrog objektov je asfaltiranih. Objekt leži na nadmorski višini 757 m, 1,5 km jugo- vzhodno od vasi Godovič v naravni kotanji, ki so jo doma.Čini poimenovali Mrzli- ca. Zaradi temperaturne invezije je kraj hladen, do bližnje vasi, ki leži na nadmorski višini 594 m, višje na grebenu, je pozimi razlika tudi do 8°c. Jut- ranje slane so možne že ves oktober, včasih pa še cel mesec prej. še bolj neu- godne so pomladi, sneg skopni Šele aprila. Mnoge spomladanske ohladitve vse do sredine maja se končajo s snegom (leta 1987 je zadnji sneg pobelil 14.maja), možnost slane in jutranjih temperatur pod o0 c pa je še v prvem tednu junija. Po tem obdobju, ki je tudi vetrovno, pa hitro nastopi pravo poletje. Objekt je zgrajen na močno prepustnem apnenčastem terenu razgibanega reliefa, ki je bil kasneje zravnan. Pred tem je bil poraščen s travo slabše kvalitete. ki so jo okoličani deloma kosili, deloma pa pasli Živino. Od grmovja je pre- vladovala les~,od drevja pa posamezne smreke in lipe. Od ptičev so bili tu gnezdilci: rumeni strnad Emberiza citrinella , drevesna cipa Anthus trintalus. in rjavi srakoper Lanius collurio . Svojevrsten pečat novemu okolju, ki je nastalo z zgraditvijo žage, daje velik hrup, ki je posledica obratovanja delovnih in obdelovalnih strojev ter veli- kega dovoza in odvoza lesa. Letno pripelje hlodovino in drug material približno 2400 kamionov, okoli 2500 kamionov pa odpelje trame, deske, polizdelke in les- ne ostanke. še večji neprestani hrup povzročajo ventilatorji za odsesavanje žagovine in sekancev, ventilatorji sušilnic in dva sekalna stroja za lesne odpadke. Letno se na žagi predela ca. 4o.ooo m3 lesa. V takem, na prvi pogled za ptice neprijaznem okolju pa Živi, se prehranjuje in razmnožuje kar precejšnje število ptic. Ptice, glede na navezanost na navedeno območje, sem razdelil na več skupin: l. ptice, ki gnezdijo na področju žage in se tu tudi prehranjujejo, brez povezave z oBtalimi (zunanjimi) biotopi, 2. ptice , ki gnezdijo na področju žage, hrano pa iščejo v okolici, 3- ptice, ki gnezdijo v okolici, hrano pa iščejo na področju žage, 4 . ptice na preletu, ki kot poČivaliŠČe uporabljajo območje žage, 5. redke vrste, opazovane na področju žage ali v ·neposredni bližini . 5o Vrsta /Števi l o parov 1983 1984 1985 1986 1987 Species/number of pairs l. Bela pastirica Mota- cilla alba 18 17 22 15 16 2. šmarnica Phoenic~ - hur os ochrtlros 12 18 18 2o 15 3. Mestna lastovka De- lichon urbica 5 7 8 8 lo 4. Kmečka lastovka Hi - rundo rustica 8 7 8 6 5 5. Škorec .St urnus vulgaris 5 5 5 5 5 6. Velika sinica Parus major 2 1 3 2 2 7. Domači vrabec Passer domesticus 1 2 4 Tabela 1 : Gnezdilke s področja žage Table 1 : Breeders within the complex of the saw- mill Glede na prejšnjo razdelitv spadajo vse gnezdilne vrste v prvo skupino, saj gnezdijo in se hranijo na žagi (in nad njo) neodvisno od prejšnjega okolja z izjemo Škorcev, ki se hranijo izključno na bližnjih travniki h, in domačih vrab- cev, ki se hranijo deloma zunaj območja, deloma znotraj žage. Celo velike sini- ce, ki smo jih navajeni v povsem drugačnih okoljih, dobijo dovolj hrane med hlodovino in deskami . Gnezdišča, ki so jih uporabljale posamezne vrste v letu 1987: - Bela pastirica: kope desk (lo parov), zložaji hlodov (4 pari), skladovnice palet (2 para) - šmarnica: kope desk (8 parov), zložaji hlodqv (7 parov) - Mestna lastovka: nadstreški pri sušilnici (8 parov), sorti rna lopa (2 para) - Kmečka lastovka: nadstreški pri sušilnici (3 pari), žagalnica (2 para), pod salonitno streho decimirnice (2 para), pod salonitno streho lupilne lini- je (2 para) - Velika sinica: razpoka v betonskem stebru (1 par) , kovinski nosilec za us- tavljanje hlodov ob lupilni liniji (1 par) - Domači vrabec: pod pločevinasto obrobo na strehi sušilnice (2 para ), v gnez- du mestne lasto~ke (2 para). Mestna l astovka se kaže kot konkurent kmečki lastovki; mnoga gnezda kmečkih lastovk iz prejšnjih let so bila nadgrajena, ker so jih zasedle mestne lastov- ke , kmečke pa očitno niso našle primernih mest za gradnjo novih gnezd (glej tabela 1, porast mestnih in upadanje števila kmečkih lastovk!). Zanimivi sta dve gnezdi mestnih las tovk, zgrajeni v polzaprtih prostorih, zgrajeni s ta od- prto kot pri kmečki lastovki. 1983 1984 Bela pastirica Motacilla alba 28.2. 2.3. šmarnica Phoenichuros ochruros 3-3- 21.2. Škorec . Sturnus . vulgaris 28. 2. 5. 3. Tabela 2: Datumi prvih pomladnih opazovanj Table 2: Dates of the first spring obser vations 1985 1986 1987 8. 3. 3. 3. 12.3. 8.3. 26.2. lo.3. 24.2. 21.2. 14.2. 51 21. Žaga podjetja Slovenijales v Godoviču (P .GroŠelJ) 21 . Saw- mill at Godovič (P .Grošelj) 22. 23 . Skladišče hlodov in zloŽaji desk , priljubljeni gnezdišči bele pasti- rice in šmarnice (P.Grošelj) 22 . 23. Repository of logs and stack of planks - the favourite nesting places of White Wagtail and Black Redstart (P .Grošelj) V tretjo s kupino sem uvrstil ptice, ki jim novo okolje nudi prehranjevalne mož- nosti , e;nezdijo pa drugod v okolici:· po peščenih nasipih se s semenjem lapuha, kisl ice in potrošnika hranijo r epniki Carduelis cannabina, grilči Serinus se- rinus , liščki Carduelis carduel is , zelenci Chloris chloris . Ograjo okrog tovarne uporabljajo v času gnezdenja kot priljubljeno počivališče : Lanius collurio , Šmarnice Phoenichuros ochruros , rumeni strnadi Emberiza cit- 52 rinella , prosniki Saxi cola torquata (1 par). Na deponijo ljubja in med ostan- ke hrane iz menze pa prihajajo sive vrane Corvus cornix in srake Pica pica ter občasno krokarji Corvus corax . Okolica žage v Godoviču je edina lokacija na Idrijskem, kjer srake tudi gnezdijo (7 parov leta 1987). V četrti skupini so ptice, ki se na preletu obČasno zadrŽujejo na podroČju žage ali v neposredni bližini: ob pomladni in jesenski selitvi so to siva pastirica Motacilla cinerea in rumena pastirica•Motaci lla flava , siva predvsem v II. in III. ter X. in XI. , rumena pa v IV. in V. ter VIII.mesecu. Ob lužah na hlodiš- ču je bil večkrat opazovan mali martinec Tringa hypoleucos, v letu 1987 dva primerka še lo.junija. Manj je redkih vrst, ki jim očitno take ekstremne razmere ne ustrezajo niti za občasno zadrževanje: 29.9.1985 - rdečegrla cipa Anthus cervinus 1 primerek 27.11.1984 - golob duplar Columba oenas 1 primerek 23.1.1984 - sneŽni strnad Plectrophenax nivalis 2 primerka 22.8.1985 - rdečenogi martinec Tringa tetanus Kot je iz sestavka razvidno, se nekatere vrste, ki so se prilagodile novemu, urbaniziranemu in tehniziranemu okolju, zelo uspešno razmnožujejo. Gnezdišča v prej naštetih objektih jim omogočajo skoraj popolno zaščito pred vremenski- mi vplivi in pred naravnimi plenilci . F.ciine izgube zaroda nastajajo pri belih pastiricah in šmarnicah, ker včasih gnezdijo prav v paketih lesa, ki so na- menjeni za predelavo ali prodajo. Ostane pa odprto širše ekolooko in ornitolooko favnistično vprašanje, ali vse naštete vrste odtehtajo prej Živeče, Čeprav manj številne vrste na tem območju. SlHYlRY Industrial Complex as bird habitat The author deals with an industrial complex (8 ha), a modern saw-mill at Godovič near Idrija, situated 575 m above sea level. The environment is characteristic for its industrial bustle and heavy traffic of various ve- hicles . In this environment the following birds were breeding from 1983 to 1987: White Wagtail Black Redstart, Swallow, Hquse Martin, Starling, Great Tit, and House Sparrow. Especiall y White Wa&tail and Black Redstart adapted to this industrial environment extremely wel+, although they occasionally lbsse their clutches. Peter Grošelj 65281 Spodnja Idrija 53