Politični ogfled. Avstrijske dežele. A v s t r i j k o. Klub konservativccv je obhajal 70letnico grota Hohemvartha z večerno slovesnostjo in so bili pri njej tudi ministri grof Taaffe, Schonborn in Falkenhavn. Na strani nemške levice je vsled tega velika jeza, no grof Taafle še njo že preboli in tudi vit. Plener, ako doživi 70 let, povabi ga lahko na slovesnost svojo in grof Taaffe pride tudi na-njo, ako ga bode volja! — V državnem zboru je od včeraj proračun za pravosodno ministerstvo v razpravi, govornikov je že 90 oglašenih, velika sreča pa je za-nje in za nas, da ne pridejo vsi na vrsto! — Kakor je sedaj podoba, dobimo postavo o razprodavanji živinske soli in tako se reši že vendar to pereče vprašanje o soli. Štajarsko. Kakor je znano, obstoji v nemških deželah naših tudi katoliški šulverein in namen mu je skrbeti za Ijudske šole, v katerih se poučuje vse na verski podlagi. Po štajarski deželi pa se ta šulverein ne razširja veliko; zakaj ne ? Nemška duhovščina misli, da mora država skrbeti za take šole, ne pa kako društvo, saj to ne more nikoli imeti toliko denarja, kolikor ga je treba za verske šole t. j. vse. Katol. šulverein torej nikakor ni enak naše družbi sv. Girila in Metoda. Kdor torej primerja uni šulverein z našo družbo, naj ne prezre tega ter se naj ne zaletuje v — knezoškola v Ljubljani, kajti on »maha le po vetru«. Koroško. Deželni odbor v Gelovci je razglasil, da je pisati vsem občinam po celi deželi le nemški, torej tudi slovenskim. Za lioga, odkod ima dež. odbor pravico za tak ukaz ? — Šola Podkrnoška postane iz dvojezične enoježična t. j. nemška. Tako hočejo neki stariši saini, to pa jim verjami, kdor niore! Kranjsko. Slavnost sv. očeta mislijo na kmetih povzdigniti s kresovi ter jih bode v soboto večer brž veliko gorelo. — V zadrugi čevljarjev v Ljubljani so si jako križem ter si niso mogli izbrati načelnika, zato jim ga je imenovala vlada. Tudi prav, če čejo imeti tako. Primorsko. V Ločniku pri Gorici «o zmagali v dveh razredih laški, v prvem pa katol. stranka. S to volitvo pa niso ne ti ne uni zadovoljni; če se volitve ovržejo, mislite obe stranki, da jima je zmaga mogoča. Volilci so precej zmešani in imeti jih je na obe strani. - V Trstu so se laški časnikarji sprli med seboj ter se pretepavajo ne več z besedami v svojih listih, ampak na ulici s palico. To je laška kri! Hrvaško. V Reki so zmagali pri občinskih volitvah vladni rnožje, sami fini gospodje. Za denar je vse mogoče. — Sabor, dež. zbor v Zagrebu životari še naprej in kuje na dveh novih postavah; da-si ji dožene lahko v dveh, treh sejah, treba bode štirinajst dnij za-nji. Gospoda ima časa. Ogersko. Givilni zakon še cvili t. j. vlada ga šeipljo ter ne pusti načrta take postave na ;;vitlo, ker se boji — ljudstva. Če je kaj nepotrebno in škodljivo, je taka postava, na katero silijo freiinaurerji, nienda iz gole prevzetijc, ker jim je vlada doslej tako pokorno služila. Še eelo svitlega cesarja kličejo na pomoč, vendar tu jim bode izpodletelo. Vunanje države. R i m. V četrtek in petek t. j. jutri iinajo sv. oče Leon XIII. sv. mašo v cerkvi sv. Petra v pričo romarjev in se pravi, da je 1.e dni najmanj 20.000 roniarjev v Rimu. — Kaj sodi kat. cerkev o civilnem zakonu, to je vsebina okrožnice, katero pripravljajo sv. oče do laških škofov. Italija. Zmerom več se kopiči sleparije, kar se jo je pri »banka Romana« godilo: tudi dva ministra sta imela pri njej dela. Koliko bode škode za državo, ne da se še preceniti, vendar pa je golovo, da za več miljonov. Franeija. V tej republiki je sedaj vse v velikem neredu, nihče skorej več ne zna, kako se naj še reši republika, kajti pogreša Se mož zaupanja. Prav, ali kje ga dobiti? Vsi so suinnjivi, da se jili drži krivični denar in tudi predsednik Sadi-Garnot jo na slabem, ker je v zvezi z moži, katerim se očita, da ne gledajo, kak je denar, ki jini ga kdo potisne v roko. Tako se godi v brezverni republiki: brez Hoga ni blagoslova, ni srečo, ni reda! Anglija. Zavesa je padla, Gladstone je prinesel v državni zbor načrt postave, s katero se daje Ircem vsaj nekaj pravic in sedaj bode na državnem zboru, da sklene to postavo. Doslej še ni preveč upanje na to. Nemčija. V državnem zboru je naučni minister rekel, da se poljski otroci morajo učiti nemški jezik iz ozira na državne koristi. ali take sile za to že le ni, posebno v Ijudskih šolah, kjer se otrok ne more naučiti tujega jezika, zaostane pa gotovo pri drugih, potrebniših naukih. — Tudi judom na Nemškem niso preveč prijazni, ali kei jih ondi ne živi veliko, strpijo še jih lažje, kakor po naših deželah. Rusija. Vladi je prišlo sedaj v spomin, da še ima iskati pri Bolgarih nekaj nad 2 milj. rubljev, sem od zadnje vojske. Sedaj jih hoče torej imeti, ali pa jih dobi? Težko; kajti sedanji knez ni, po misli ruski vlade, pravi vladar, ali drugega tudi ni, ne znamo torej, kdo ji naj plača ona vsoto. Rolgarija. Knez Ferdinand se je zaročil s princesinjo Marijo Lojzo Hourbonsko, hčerjo vojvode Parmanskega. Ta zaroka je jako pomenljiva, kajti kar tako »v en dan« se taka ne siiori, knez mora torej znati, da ostane — knez bolgarski, če tudi Rusom to ni povolji. Srbija. Liberaloi še niso prav varni v svoji moči, vendar pa so si že med seboj v laseh. Kakor drugod, tako se jim suče tudi tukaj vse okoli denarja, kdo ga naj več dobi iz državne kase. To je stara pesen! Turčija. Sultan molči še vedno ter ne reče, je-li zadovoljen z novo ustavo v Holgariji, ali ne. Zadnje bi radi imeli Rusi, toda sultan je premeten ter rajši molči: lako se ne zameri Rusom in v Bolgariji so s tt-m zadovoljni, ker jih nihče ne raoti v tem, kar izpoznajo za dobro svoji domovini. Afrika. V Marokanskih dežolab vre hudo in niisli se, da vzbruhne zdaj, zdaj ustaja. Novega bi v tem ne bilo, saj so nstaje ondi blizo, da vsako leto. Amerika. Predsednik repnblike »združenih držav« je Gleveland in razdeljuje sedaj najimenitniše državne službe med svoje ljudi. Tako je tain navada. Vsled tega pa je tudi volitev predsednika tani jako pomenljiva, kajti veliko Ijudij dobi vsled nje bogate službe, drugi pa seveda tiste izgubijo. Stalne službe, vsaj take, ki nese, ondi ni.