Novice izhajajo v Ljubljani vsak teden dvakrat, nam reó v sredo in saboto. m rodskih v f reci » Odgovorni vrednik lír. Janez Blelwels Te čaj XI. sredo 2S. decembra 1853 List Kako terden lés ohraniti (Po dr. Liidersdorfu.) (Dalje.) namako postavljeni lés jo sèrka iz začetka hitro; treba je tedaj perve dní je toliko prilivati, da je je toliko, kot pervi dan v posodi. Sicer pa se hitrejše ali bolj počasno sèrkanje ravná tudi po gorkoti vremena in vlažnosti zraka, posebno papo debelosti lésa. Perve dní stopa namaka vsacih 24 ne smé nič imeti v sebi. Da se tedaj dobro zamasite obé trugi, ki pa ste prav za prav le ena, in da se V M V 1 1 U ^ I ^ ' MM. • M I v ji t>% f t^ ^ * f JL V V 11 w ^ M JLJL V^ terdno zamašé tudi njih luknje, skozi ktere se vti kujejo debla, naj se ravná takole: Naj poprej naj se napravi na dno večje truge 3 pavce debela plast gline, krat, kadar se opeke (cegli) iz nje narejajo ki mora biti enmalo bolj suha kakor je ta Po tem se postavi manjši truga v uno in zatlači se krog in krog z glinom vse dobro. Je to do dobrega storjeno in truga postavljena na do čevlje vi ur za cevlj visoko, pozneje le poldrug čevelj do soko mocno podlogo, se debla ktere morajo biti in zmiraj manj, kolikor dalji je lés. Će se pavcov debel in 10 cevljev dolg lés namoči tačas pol svoje dolgosti, terpi vendar 10 do \2 dní, na koncéh lepo ravno odžagane in omlajene, vtak nejo skoz luknje v trugo takodelječ, da za 3 pavce 5 da se je ves 9 itd přidej jv/ »ua »apil. ivu 11 /ja uiutuvc. uitvcaa, i kterim je treba le spod nje konce namočiti Ko I za plotove, drevésa terte ki skoz molé. Kadar so debla tako terdno položene v sredi, pošev proti tlam ležé in se ki je da, podperte ? v emlj ? so 3 dneh popolnoma dobri Se je lés namoči! kolikor je treba bilo vzame iz namake in postav, íiaiuMi/ «» ua v njem koncu debla obilniši nabrana namaka bolj deli. V 24 urah potem je lés pripraven za rabo. to vižo se napravi lés za kmetijske po trebe terden za veliko veliko let. Al druga je s be da se pod premakniti ne morejo, po tem se prostor med notranjo in vunanjo trugo, noter do verha za tlači z glino. Natlači se pa glina ali izprana ilovca prav skerbno polagoma, in paziti je posebno, da se za tlači prav terdno okoli debel. Zatega voljo morajo delec t in dolg, V • (tesarskim) lesom 5 kteri 5 če je debel bi potřeboval po ti poti preveč časa; pa tudi, kar je že rečeno bilo, debla tako omlajene biti, kakor deleč seže zatlačha gline in scer noter do lesa, da se med lés in lićje ne za , ki se kavne žile ne morejo namake kviško vleći tako lahko kakor če je deblo tako po strani položeno, da ka 5 teka namaka. Na zadnje se pogladi glina je vzdignila zunaj in znotraj debel. (Konec sledi.) pljica kapljico tiši naprej stoji Vsa priprava za tako namakovanje lésa ob iz (Ovès Gospodarske skušnje a ljudt.~) Gorjé s&ive% ljudém, ka * " w Jívoví.... H.VV.U« Vilu »l/VJUj V za toliko manjša, da se postavi v večjo tako lesenih moćnih trug, ena je večja, druga dar morajo jesti ovsen kruh. V Bretagni in Elsasu na Prancozkem pa kuhajo iz ovsa dobro juho (župo) da je krog in krog med obéma še za 3 pavce pro- in iz ovjsene in režene moke stora. Velikost te dvojne truge pa se ravná po stevilu debel, ktere hoćemo ob enem namakati: soka pa mora truga vselej kake vi V obe stranske platí obéh trug čevlj biti kake pavce nad tružnim dnom toliko okroglih lukinj ■I J| im I p y pečejo dober, tečen kruh. Ovseno pšeno, kuhano v vodi skoz pol ure, osoljeno in z mlekom napravljeno, da dobro mlečno kašo. Namesto mleka je dobro tudi enmalo olja vzeti, v kterem je čbulja pražena (roštana) bila. ÇNova klaja %a svilne gosence). Gosp. Al ena zraven druge, kolikor se jih izrezati dá brez bertaci priporoća sledeče: Konec mesca oktobra škode za terdnost truge. Te luknje, ktere si mo- preden perje začne rumeno prihajati, naj se o le rajo na obéh stranéh navštric stati, morajo biti tako pem vremenu nabera dopoldne od 8. do i2. ure, po široke, da se konci debel, ki se bojo namakale, suši, stolce v drobno stupo in tako čez zimo shrani. potem ko so za kakih 10 pavcov omlajene bile, lahko vtaknejo skoz nje v trugo, in scer do deleč v notranj pavce trugo Kako se ta štupa poklada gosencam, bojo učile bu kve, ki jih bo na svetio dal pod naslovom „Metodo razionale o naturale di allevare i bachi di seta". Vsak bo lahko zapopadel, da ni mogoce štir voglate in tako luknjate truge tako narediti, da bi Pajk QKorenje dobro kot kisla repa). Gosp. J. tesarski mojster in umen kmetovavec, nam po » u^iuit/ i« mnu luniijaiu li latvu uai turn , ua mi jl ajn , itoaiom 111 ujiu umv.n "im/iu » u » t-v , hhui pu- ne spušala namake. Al temu se pomaga lahko z šije unidan skledico skisanega kore nj a, naj ga _ "I • _ 1 • • i i, j i v r i « « v ili«* j 1 • O j •!• i • gl ali je mastne sorte lovco, ktera terdno zamasi Iuknj Kj 5 ce pri rokah, je reč koj storjena je mastna lončarska Kj pa take gl ni zamore ilovca nadomestovati, ktera pa mora biti izprana, da pride pesek iz nje. Čisto izprana damo skuhati in potem pokusimo. Storili smo to in jedli kislo korenje, kterega nihče ni mogel razločiti od naj bolje kisle repe. Ker po tem takem ko ilovca je enaka rumenkasti mastni renje prav, bo 5 le iaporja „Novícah". zamore popolnoma nadomestovati repo ako gosp. Pajk kaj več o tem spomne v Zgodovinske řečí i 7. Dva do zdaj zamolčana kraja na Kranjskem v rimskem času. kove m a loga iskatí, in pot od ondsd je po ravnem do Novioduna šla. Iz Peutingerjeve table bi se nekaj dalo bolj pose-bej za cesto iz Akvileje na Viranarn čez kraje ad Imena starih mest Kranjske dežele ob casa rim- Sila nos, Tasinementum in Saloca soditi. Nekaj skega gospostva nam pripovedujejo nekaj latinski in hribov je namreč vmes, med to cesto in med cesto na greški pisatelji Plini, Amian Marcelin, Ptolo- Vipavo zaznamovanih; tudi so na cesti tri prazne kljuke mej, Dio Kassi, Zosiin in Herodian, nekaj pa slediti, kakor da bi bili trije kraji pred T a si a e m e t o m stari cestopisi in kamni spominki. Med cestopisi izpuscenr. Za to cesto da M a h a r veljati, da bi bila uteg- je naj važneja Peuting erje va tabla, ker krajev ne nila skozi idersko, Sorsko in Kokrisko dolino našteva po šegi zapisnika, ampak ima podobo nekakoš- proti Viruna iti; pa k večjema kraj ad Silanos bi za- mogel na kranjsko zemljo spadati, Tasinemetum in nega zemljovida; izvirni rokopis te table je hranjen v cesarski bukvarnici na Dunaji, obraz od njega posnet Saloca zadevata po daljavi na Koroško. Vender bi je izdal 1. 1753 Scheib, in en del tega, kteri obsega kdo znal to cesto tudi za Sočo čez Predil v Ziljsko in zemljo med jadranskim morjem in Donavo, je pridjal Dravsko dolino voditi; ad Silanos, samo ako število Muhar bukvám „das roinische Noricum". Tukaj tedaj rimskih milj ni premalo, bi bilo potem prav pri Zilja- so na poti od Emone (Ljubljane) do Novioduna (pod nih, Saloca morebiti Selkách pri Dravi. Kerškem) ti kraji zaznamovani : Em ona XVIII, A ce Ko bi kdo zmed naših slavnih rojakov na Du naj i ruone XIIII, ad Praetorium XVI, Cru cio XVI, utegnil do izvirnega rokopisa Peutingerjeve table v No vi odu ni X mille passuum (1000 stopinj, ktere 1 cesarski bukvarnici priti, bi zamogel pogledati, ali ni rimsko miljo storijo). V Antoninovem cestopisu stojí ta morebiti med krajoma „ad Silanos" in „Tasinemetum" čer- pot tako: Hemona XXXIV, Praetorium Latovi- nilo prebledelo, ravno tako pred krajem .,ad Praetorium", ■pppp m u nvvpPI ćoru m XVI., Noviodunum; in le to so poznali Schôn in bi m n se morebiti pisanje s tankim pogledom še razločiti leben, Valvazor in Linhart, in tudi Muhar sam se v dalo, ondi kjer na Scheibovi izdaji in Mu ha rj eve m na WKKÊKKÊÊÊÊÊKKÊÊKKKÊ Po takem ste imeni dveh krajev iz starega casa Kadar v starinskih rečéh mnogo ugibamo, naj se ohranjene, na ktere se ni nikdo ozerl, namreč Acer v o to pristavim: ako je po Muharjevi besedi Mon s Tul izlečku prazne kljuke v cesti brez ijnen stojijo. Kadar v starinskih rečéh mnogo ugibamo, in Crue i u m. Kje sta mar ta kraja stala? lus za velicega Triglava vzeti, bi bil Phlygadia Ako je Praetorium res Radeče pri Savi, ka- nar hitreje Blegaš. V „Novice" take reči devamo, da bi še koga dru sko „zgodovinsko družtvo" dobilo več delavcov ! P.H. kor je bila do zdaj sploh misel učenih mož, pride Acervo. blizo Litije, morebiti se kraj Cerovica z njim snida; zega obudili k preiskovanju starin. Da bi pač tudi kranj Crue i u m pa bi utegnilo biti pod Boštanjem blizo Impoli ce. Vender bi se smela ta cesta morebiti tudi dru- gače razložiti. Za Radeče kot Praetorium Latovicorum ra. da Ozir po svetu namreč do zdaj ni druzega pričevanja, razun te število m se s tem krajem snida, in da so Lat nekje v Panonii stanovali, kakor Plini in Ptolom seta : ^■■■■■piib 9 mpi od rimskih starin krog Pi k Z g o do v in a de è n i ko v• Od pervih dežnikov (ambrél) se bere na F raném ob času Ludevika XIV.; iz začetka jih niso Radeč se do zdaj se ni nosili drugač kakor pod pazdih Se le v začetku pripovedovalo. En kamen je gosp F r ey vidil v M zdajnega stoletja so jih začeli nositi kot palice. Na An lencah pri Kerki blizo Save z besedami MVNIC ATOB., glezkem so jih imeli dolgo le sami gizdelíni (štucarji) 9 je blezo L pred čerko Azginil, da bi se bralo 55 nicipium Latobićorum"; vender ondi ta kraj ni stal je preblizo Novioduna Mu- ker navadno je stal na mostovzu plemenitnikov velik deznik kterega so le peli pred hie vratami in kočij ka dar je deževalo. Kd se i takrat očitno na ulicah pr Poleg sedanje velike ceste skozi dolensko Kranjsko kazal z deznikom, je bil zasmehovan in posebno zasra stran vender se je že več mskih starin našlo, namreč movan od kocj pri Za tiči ni mali cesti gré > 9 v Tre b nj pri Mokronog in nosileov , kterim so dezniki za- M I IM I MIL fr I IJU II I I I I II I I ■ # .7 in ako se od ondod po služek kratili! Ko je pa Skocijan John Macdonald leta kte- pod Škocijanom, 1778 iz Španjskega prinesel lep svilen dežnik 9 kjer je še ostanek stare rimske ceste. Kaj tedaj, bi ne utegnilo bolj prav biti, stare rimske ceste po tej poti iskati, ker drugač bi bila cela dolenska stran kdaj brez vsih mest, razun ob Savi? Sej za Savo tudi rega je vkljub vsega zasmehovanja mozato nosil skoz 3 mesce, so ga začeli posnemati tudi drugi. Na Nemškem so prišli dežniki še le okoli 1730. leta v občno navado, et ni čeravno je škof Salcburški daroval en dežnik že v nič kaj za veliko cesto stvarjen letu 800 opatu Alkuinu Tourskemu 9 pricuje > da je Po takem bi bilo Praetorium Latobićorum misliti dezevalo na Sale burském ze nekdaj tako pogostom 9 Trebnje, ali pa morebiti celo Novomesto. Zakaj od Novegamesta je vedna pripoved, da je ondi v starih ča-sih veliko mesto stalo; za Trebnje pa bi bilo zavoljo pozneje, za toliko bolj je razsirjen sedaj, saj pri nas kakor dežuje še dandanašnji.) Znano je, da v slovanské dežele je zašel dežnik še le pozneje; kar je pa přišel »iii v u 11 iv u mesiu matu ; z, bogoslovcev Poslušavcev je bilo 139 2*ov in farmaceuto y 1 306 kirur- na učilišču filoiogiškem 114 akoravno se tajiti ne dá, da je na ti stran na Podberdo in proti meji delo veliko pravnikov 466, medicinarj veliko težavniši med stermim hribom in skalami de Nevpisanih pa 144 V Berni je iz tiska přišel „Posel Moravsk koledar za Mora osemnajsti tečaj Čehe in Slovake na leto 1854 1 'i* V Lipsii je prišlo novo izdanje bskih na reci hudournik Bača na nekterih krajih puša komaj toliko prostora, da ljudje po bregu hoditi, konji pa le po vodi, sodergi in kamnju tovoriti zamorejo; semtertje pa tudi hudoumiki in grape zasipajo večkrat bregove. Ker pride po novi deželni osnovi tudi v Cirkno rodnih pesem v nemški prestavi od znane pisateljke Ja kobsove ÍTalvy). ' okrajna oblast > je pati > da tudi v tem okraju bodo pravili scasoma nove ceste, posebno pa tisto, ktera bi V/ segla od velike ceste čez Most (Sv. Lucia) po Idrii Loko Poljak Dmochovsky je oglasil narocbo na spis na nemško Idrijo in čez Cirkno na Hotavlj naslednjega zapopadka: „Zbior wierszopisców i prozai- Tako bodo scasoma tudi naši v tem obziru zlo zlo ków Polskich z pierevzych 25cin lat wieku XlXgo. zanemarjeni kraji dobili ceste, ktere so v vsaki deželi (Zbirka pesnikov in prozaikov Poljskih iz pervih 25 let zlate žile za kupčijstvo, omiko in; blagostanje, devetnajstega véka). Izdal bo vse imenitne spise pisa /. m telji zko Pervi oddelk zbirke bo obstál iz dvanajst zve lz Tersta naznanja „Triest. Zeit.", da ondašnje po 20 pol v osmerki povedko iz časov Stanislava Augusta; sky prestavlja žaloigro Sofoklesa „Edip kral ^ýŘ ^ 41 ^ 9 «í 40 v Jt J0 A m * »1 Jozef Korenovsky piše Kra š e v-Vojcicky J ri íí i j ljudske šole obiskuje 6768 otrok, izmed kterih jih hodi 5116 (2896 fantov in 2220 dekličev) v vsak-danjo, 1652 pa (1085 fantov in 567 dekličev) v n e- je dal v tisk delo pod naslovom „Archivdomaći ; pervi del govori o časih Stanislava Augusta. 'i* N Ruskem je prišla imenitna knjiga na svitlo j ki ima naslov „Narodnyja Beloruskija pesni" Sobrala E. P. Časopisi te pesmi moćno hvalijo in znaní je sploh, kako mile pesmi imajo Bělorusi. One so dra-gocene v mnogem oçledu, prav zaklad narodnega slovstva deljsko solo, tedaj 168 fantov in 392 dekličev vec kakor preteklo leto. — Na Goriško inlstriansko se po cesarskem dovoljeuju smé voziti žito in socivje brez colnine in tistim okrajnam (komunom), ktere so zavolj slabe vinske letine v nadlogah, se ima odpustiti primeren znesek zemljišnega davka. — Nakloniti revnim ljudém zaslužka, je ukazalo c. k. deželno poglavarstvo tudi: naj se berž prične na Goriškem već cest in jezov ob Soči napravljati, kterih stroški že zdaj znesó 50.000 fl., in se bojo pomnožili še na druzih 50.000 fl. Na Istr i a n- lz Brescie na Laškem 15. decembra. Č. Ravno skem popravljajo že poštno cesto iz Zavelj v Koper, in ko za „Novice" novega leta naročujem, sneg kar hitriši veaki daĐ 8® pričakuje, da pride od cesarja dovoljenje Novičar iz austrianskih krajev $ more tudi toplo lasko dezelo pokriva. Že ga je celo za napravo tište ceste, ki ima Istrijo skleniti s krajn » 1 zato ped debelo, tode sninc, mislim se v teh krajih bolj čuti, kakor v merzlih stanovališa nimajo lesenih tal, in tudi peči 1 pravne, kakor pri nas. V gostivnicah si mora kurj kupiti, bode naredil. Zima dezelo, za ktero je doloceno 100.000 ker tako pri . Vse te ____________%______________________ _____________________^___4. -___%______.. éiKJSM?£2 delà bojo naklonile revnim tukajšnim prebivavcem mar-sikaj zaslužka kterega potrebujejo zares silno. , kdor hoće gorko imeti. Zrak okrog Brescie je scer zdrav, pa vender nam legar (Typhus) zlo nagaja, in veliko ljudi pobira, posebno od soldašine. sli nehati ta gerda pošasti—SrečnoÎ Se mi C. Iz Goriških hribov. Vaši dopisovavci iz Kraj skega so omenili že večkrat cest po Tominskem, sebno pa tište, ktero zdaj napravljajo proti Kraj Iz Kopra. Tišti, ki so lani uTerstu za to leto „Koledarčik" na svetio dali, so imeli namen in željo ga na svetio dati tudi letos za prihodnje leto 1854, kakor je bilo obljubljeno. Vse je bilo že lepo pripravljeno za tiskanje. Koledarčik bi bil priuesel obraz barona Ceh o vina (Krašovca) , in zapopadelbi bil več sostavkov f po na primer, baron Cehovin (njegova dosadanja služba u soldaškem stanu — njegovo postavljenje in povikšanje u Itálii), parobrodstvo io železnice, dva popot » Car rusovski terja, da obred in duhovšina gerške cer nika, nečemerna deklica in cbela, in se nekaj kve neprenehoma vživa duhovne privilegije, tudi pod druzih. Ali kako so se oni reveži začudili, ko jim je vlado sultanovo. Car rusovski izreče sicer, da ga ni- rekel tiskar (ki jih je bil lani tako radovoljno postregel): kdar ni volja bila samostojnosti in samovladarstva sul- da ne smé tiskati! Vsa njih velika in vroca prošnja tanovega dotakniti se, pa tudi ne vtikati se v notranje je bila brezkoristna: ostal je u svoji odrekbi, pa tuđini zadeve carstva turškega. Rusia edino le terja zagoto hotel razbistriti nje uzroka. Tudi gosp. Kornet, član vílo, da v verskem obziru natanko ostane stanje sedanje vodstva slavjanskega družtva, ni za mogel o tem nič (status quo), in kar gerški obred vtiče, naj imajo spo- vse pravice vživa (i kakor drugi opraviti, čeravno je mož veljaven in povsod veliko Iju- znovavci gerške cerkve bijen v Terstu, kakor popolnoma zaslužuje s svojim kristijani, tedaj tudi vse tište dobrote, ki so dovoljene lepim in hvalevrednim zaderžanjem. — Žalostno in tudi kristijanskim občinam ali ki jim jih bo dovolil sultan vprihodnje. Na taki podlagi je vlada rusovska pripravljena čudno je to, zares: i Včrdelski. lz Ljubljane. Ravno se nam pové za gotovo, da po novem letu se bo slovenski jezik učil spet dvé uri na teden v tukajsni doljni gimnazii; skerčile ste se predpisane dvé uri v eno letos le zato, ker so g. uce-niki preobloženi bili z mnogimi nauki; prihodnje bo v doljni gimnazii z gosp. prof, in katehetom G i ob o čni k-om starejim učil tudi gosp. Brod nik, učenik I. paralelnega razreda, tako potrebni slovenski jezik, za kterega je naravnost s tursko vlado se pomeniti, kako bi se vse to izpeljalo. Naj pripravniš[ kraj za to pogodbo po mislili rusovskih je Bukurešt. Čeravno je Turčija napovedala Rusom vojsko, je vendar car obljubil, da nič noče pre-meniti o sedanjih razmerah do Turčije in da je veleval armadi svoji, da ne smé turske armade napadati am ravno sedaj si. ministerstvo odobrilo rokopise novega šolskega „beríla". pak se le braniti, ako jo turska napade. Ker je Du najska vlada popolnoma prepričana, da tudi presvetli sultan serčno želi v krátkém konec storiti prelivanju kerví, jo primerjaje te misli sultanove z mislimi caro- Novičar iz mnogih krajev vimi navdaja upanje, da po ustavljeni vojski je volja obéh vladarjev poravnati razpor in popolnoma sprijaz-niti sea. Poslednje novice iz Carigrada zagotovljajo, da si bo Rešid-paša na vso moč prizadeval za dosego Tištim vojakom (prostakom, korporalom in feldve- tacega mirú, ki Turčíi ne bo v škodo ne v sramoto, beljnom), ki so dolgo in zvesto služili cesarju, polajsati Turski Bosnjaki se pripravljajo za napad na Serbe iu po dostáni vojaški službi prestop v civilne cesarske Cernogorce, Greki pa pričakujejo živo, da Nikolaj službe je zaznamoval presv. cesar take službe pri veliki bo na razvalinah Turčije iz smerti obudil ger cesarskih pisarnicah, poštah, železnicah itd., v ktere se sko carstvo! — Ravno pelje rusovski oberstar Kova edino le morajo taki vojak i jemati ; tudi županija m levski v C e r n o go r o mnoiro masnih oblaci!, kelhov,dra je ukazano gledati na-nje pri izpraznjenih in za take gih evangelij itd., ki jih rusovski car pošiija Černogorcom vojake pripravnih službah: bankam pa, asekuraci j'am ? hranilnicam itd. se bo štelo v zasluge, ako Ker je več sosesk de jemljejo take vojake v službo. žele Man tue v veliki nadlogi, je ukazana naprava 50 novih soseskinih cest, poprava pokopalisča v Mantui in več druzih stavb, za ktere je, da si revno ljudstvo za- Krajnc oMolževan lirovatenja, (Iz 2. bukvić „Krajnske čbelice" leta 1831) Pesmica se zmiraj veljavna. služi kaj, dovoljeno 890.000 lir. V gornjem Dôblingu Tine! meni se dozdeva, poleg Dunaja je bila te dní velika pojedina k o nj s k e g a mesa, ktere nekteri prehvaliti ne morejo. — Zadnje novice iz Tur skega niso prinesle nič druzega poseb- Mika te rod hro vati ť Gode, ropotá, veleva: ? Krajncu krajnsko govorit' nega > kakor da zmiraj več Rusov maršira v Valahijo Peter! meni se dozduješ Treba stresene slediti Po vaséh, veliko lét: Vse mogoče nam dobiti, Knjigam povsoditi spetf Le kar S erb o m pokvarili in da bo terpelo to do polovice prihodnjega mesca y tudi h turški donavski armadi je šio spet 5000 redifov iz Sirije. Čeravno je zima huda, delajo Turki vendar ne prenehoma okope (šance) poleg Ka la fat a in Vidina Rusi pa poleg Gjurgjeva. Na vsaki strani Donave si y V stojite glavne armadi nasprot. Terdnjava Ru scuk, kjer imajo Turki 15.000 vojakov postavljenih, je obema arma- Polž v lupino zakopán, Krajnski glas koj hrovatuješ , Ako ga nima tvoja stran! Preudarite, Gorenci ! V Salobarde niste vi, Koljko hranijo Do len ci Vam hrovaških besedi! j dama naj važniši mesto. Da bi bilo zedinjeno angležko Kaj še le Knežák, Planina, Turki, Moskvič om Tatár Sisku Mažarji skalili, Nad Bregano tuja stvar. Bukve glagolic berimo, Dédov kremlja bister vir! Zraven svojih poišimo Lep Ci ri lovi psaltir. Vuk a pesme pridenite, francozko brodovje se podalo ze v cerno morje, ni ; dosihmal mirno stojí v Carigradnkem kanalu, kamor Podnanosci, Lož, Tomín, Naj Dobrovski z rok ne gre! res so se vernile tudi tište barke, ki so bile 4. dan t. m. *Cerknica, Ipavk dolina, Materija, Kras, Berkin! Lindeta ne pozabite! Vse zvat' svoje Krajna sme. poslane v S in ope, od kodar so pripeljale 400 ranjenih, in so povedale, da v ti bitki je padlo 4000 Turkov. ■■■■ ■■■iilHHMÍ ki 5 Turško vlado pripravljati za nov pomiriven predlog je bil na Dunaji izdelan v imenu zedinjenih 4 vlad 5. dan t. m. in ki je bil berž potem poslan v Carigrad, je přejel austrianski poročnik baron Bruk sledeče pismo, naj ga naznani predsedniku ministerstva Rešid-pašatu: Od Skiaptrov do Šamanov Od Kitaja do Udin. So dit jezik Ilirjanov Petri! zlezite 'z lupin ! Jaka Župan Pogovori vredništva Čast. V srenjcanomv Frauhajmu: Želji Vaši, razode ▼ani ze mnogokrat tudi od druzih strani : da bi dajali številke lo *) Kdor koli pozna tiskárně postave, bo lahko uganil, da tište terijske v „Novice", bodemo stregli v „oglasniku" z naznanova so bile le pretveza (izgovor) njem Dunajské , Graške in Teržaške loterije. Tudi bodemo na znanovali ceno obligacij in nadavek (ažio) cekinov in sre 1 1 • r« *r • mT i T\ 1 • -m T f * tiskarjeve besede „ne s m em" . Imamo slovanskih koledarjev na cente povsod, zakaj ravno v Terstu bi se ne smel tiskati? Tiskar za »nocem u ber nega dnarja. teržaški ni hotel: to je gotovo; zakaj pa hotel ni Gosp. K. iz Notr.: „Da bi se „Novícar" to je v novem letu se bolj pomnožil" zares čudno ! Vred. cov „Novic" Vaše strani. pravite , je želja vesoljna brav Stregli ji bodemo.