Ceae lo setmsha poročila. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 18. majnika so pripeljali špeharji na 46 vozeh 112 zaklanih svinj, kmetje 13 voz krompirja, 12 vozov sena, 4 voze otave, 5 vozov slame in 8 vozov škopa. Svinjsko meso je bilo po 15—27.50 Din, krompir po 2—2.50, seno po 200—225, otava po 215—225, slama 80—90 in škop komad 2—2.25. Čebula je po 4 Din. Pše nica 3, rž 2.50, ječmen 2.25, oves 1.50—1.75, koruza 2.50 ajda 2, ajdovo pšeno 5—6, proso 2.50, grah 14 Din. Kokoši so po 35—45, 1 par piščancev 50—90, race 25—40, gosi 75—80, puran 80—140, domači zajci 5—20, kozlič 80—90 Din, Karfijola po 5—15, česen 16—20, kislo zelje 5, kisla repa 2, glavnata solata 12—14, jabolka 6—10, suhe slive 10—12, mleko 3—3.50, sm?!ana 12—14, surovo maslo 40—44, jajca 1—1 " med po 18—20 Din. Mariborsko sejmsko poročilo z dne 14. majnlka 1929. Prignanih je bilo 9 konj, 15 bikov, 130 volov, 365 krav in 11 telet, skupaj 530 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 9.50 do 10.15 Din, poldebeli voli od 8.50 do 9 Din, plemenski voli od 8 do 8.50 Din, biki za klanje od 7.25 do 9.50 Din, klavne krave 'debele od 7 do 7.75 Din, plemenske krave od • do 7 Din, krave za klobasarje od 5 do 5.50 Din, molzne krave od 6.50 do 7.50 Din, breje Itrave od 6.50 do 7.50 Din, mlada ž;v't» ^-t 7.50 do 9 Din.Prodanih je bilo 325 komadov, za izvoz v Avstrljo 18 komadov, v Italijo 56 komadov. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 17. majnika je bilo pripeljanih 427 svinj in 2 kozi, cene so bile siedeče: mladi pra šiči 5 do 6 tednov stari komad 100 do 125 Din, 7—9 tednov stari 225—250 Din, 3—4 mesece 350—450 Din, 5—7 mesecev 480—550 Din, 8—10 mesecev 580—750 Din, 1 leto stari 1000—1200 Din, 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1 koza 250 Din. Prodanih je bilo 318 svinj in 1 koza. Mesne cene v Maiiborn. Volovsko meso in meso od bikov, krav in telic 1 kg od 12 do 18 Din, telečje meso od 15 do 22.50 Din, svinj sko meso sveže od 15 do 27.50 Din. Dunajski piašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky in Co., Dunaj). Prignanih je bilo 8464 pršutarjev in 2641 špeharjev. lz Juoslavije 144 pršutarjev in 1312 špeharjev. — Cene: špeharji: najboljši 2.60, I 2.45—2.55, II 2.40—2.42, kmetski 2.45—2.60. Pršutarji najboljši 2.80, normalni 2.30 do 2.70. Trgovina je bila zelo živahna, pršutarji za 20 grošev dražji, špeharji pa začetkom za pet grošev dražji potem pa je cena ostala enaka ceni prejšnjega tedna. Prihodnji sejem bo danes v sredo dne 22. maja 1929. Ževinski ^ejem v Sv. Urbanu pri Ptuju se vrši dne 25. maja t. 1. Za vinarski kongres iu za ebčni zbor Vinarskega društva za Slovenijo v F.rš kem, ki se vršita v dneh 25., 26. in 27. majnika t. 1., je polovična vožnja dovoljena za osebne in brzovlake, izvzem ši orient-expres, za čas od 22. do 30. t. m. Vsak udeleženec vzame na svoji domači postaji cel vozni listek, žigosan z mokrim žigom dotične postaje. Ta vozni listek velja tudi za povratek, če se izkaže s potrdilom, da se je udeležil kongresa in občnega zbora. Radi tega voznega listka na postaji Videm-Krško ne oddajte, na občnem zboru pa zahtevajte tozadevno potrdilo. Razpored tcga kongresa je bil objavljen v dnevnem časopisju in v društvenem glasilu »Naše gorice«. Vinogradniki, udeležite se vinarskega kongresa in občnega zbora Vinarskega društva v obilnem številu! Znižana trošarina na žganje. Ministrstvo financ je izdalo obvestilo, da je ministrski svet na predlog ministrskega predsednika trošarino na žganje znižal od 18 Din na 14 Din za hektolitersko stopnjo, in sicer z veljavo od 15. aprila t. 1. Ministrski predsednik general Peter Živkovič se je na svojem inspekcijskem potovanju po Srbiji prepričal, da je od uveljavljenja novega trošarinskega zakona trgo ->. z žganjem v Srbiji popolnoma z;. ...a, Z ozi rom na slabe letine pa je potrebno, da se letos promet žganja vzdrži na prejšnji višini ter da se po možnosti poveča. Vsled tega je bilo potrebno znižanje trošarine na žganje. Občni zbor Hmeljarskega društva v Žalcu. Dne 26. maja t. 1. se bode vršil občni zbor Hmeljarskega društva v Žal cu. Ker se do danes še ni nič pozitivnega glede signiranja hmelja sklenilo, pa bodisi obvezno ali samo fakultativno, naj mi bo dovoljeno na nujnost te re šitve opozoriti. Hallertau je svoje na' sade povečala, kupci (pivovarne) od klanjajo nesigniran hmelj vsled znane '-nrminuiacije z mešanjem hmelja, v bo doče bo sploh se s signiranim hmeljem mogoče kupčije sklepati in prav zato je sedaj zadnji čas, da se na občnem zboru to silno pereče vprašanje načne, če hočemo letos naš hmelj prodati. Jaz grem v vsako stavo, da bodo kupci zahtevali signirani hmelj in radi tega se naj na občnem zboru vse potrebno ukrene, da ne bodo hmeljarji pri prodaji zadrževani in naj se uredi tako, da bodo vse podružnice imele zadostno število listin (certifikatov) na zalogi in oti enem naj si vsaka podružnica izvoli komisijo treh članov za signiranje limelja, ker če bi se hmelj mogoče samo v Žalcu signiral, bi bilo to izključeno, da bi se to ogromno delo zamoglo samo v Žalcu izvesti. Postala bi pa nika in zmešnjava, kakor v babilonskem stolpu in posledica bi bila ta, da bi ostal hmelj neprodan. Imamo že razne hmeljarne, vsaka taka naj bo pooblaščena, da sme hmelj po predpisiti signirati. Podružnicam, kjer ni hmeljarne, je dovoljeno, da izdajo potrdilo, da je hmelj iz njenega okoliša, navesti je ime producenta ter ime kupca v svrho kontrole, nakar ima kupec na prosto, katere hmeljarne se hoče poslužiti ali pa tudi za to, če ne bi producent zamogel svojega hmelja prodati, da st pxisti njegov hmelj hitro signirati ter ga potem lahko odpošlje sam, kamor. mu drago in da misli, da ga bo lahko prodal. V eni sami hmeljarni je to popolnoma nemogoče in je potrebno, da še o tem že sedaj kaj ukrene. To so le glavni obrisi, kateri naj se pri zborovanjxi opilijo. — Č. Velika, nepcštena maniuulacija z mešanjem hmelja odkriia — se je po- ročalo, da pa ne bo kake zamenjave s firmami, ker so si v imenih podobne, naj služi kot pojasnilo: Hmelj je mešala firma Jakob Kann, koji lastniki so: Karl in Willi, Berlin. Pri nas dobro poznamo tudi gospoda Kohn, zastopnika firme Sigmund Kohnstamm; ta go spod Kohn in njegova firma Sigmund Kohnstamm so v vsakem oziru vrlo reelni in vsakega priporočila vredni gospodje, kar naj služi v vednost. Zgcdaji roj. Za druga leta ne, a kljub letošnjemu slabemu spomladanskemu vremenu je dobil zgoden prvi roj dne 9. maja 1929 Zdravko Sagadin, kmet in. gostilničar v Sestržah pri Majšpergu. Prvi roj. Mlada in navdušena čebelarja Franc in Slavko Lekše v Mozirju sta dobila v nedeljo dne 12. majnika lep močen prvi roj, kar je za tukajšnji kraj in posebno z ozirom na letošnjo zakasnelo pomlad vsekakor zgodaj. — Naj jima donese obilo medu! Podrnžnica Sadjarskega društva v Križevcih pri Ljufomeru se Hranilnici in posojilnici v Križevcih najuljudneja zahvaljuje za velikodušni dar 1000 Din za prispevek k društveni škropilnici. S tem velikodušnim darom je pač pripomogla k veliki izboljšavi narodnega gospodarstva. — Odbor. »Flugs« patentirane kose s kosirjem. Zahtevajte prospekte in navodila brezplačno. Iščem zastopnike in prodajalce v vsakem kraju proti visoki provizijL Generalno zastopstvo za SHS: Josip Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica št. 36. «M Na letošnjem IX. pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 9. junija bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, Št. Vida in Vižmarjev bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva, kakor: v raznih interieurih, oblikab arhitekture, tehniško konstruktivnem Izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solidnoBti, ker bo razstavljeno blago po hvalitcti prvovrtsno, cene pa priznano vse skozi konkurenčne. Opozarja se torej, 'da vsak obiskovalec letošnjega pomla'danskega velesejma uporabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno raz8tavo v paviljonu »E«. Profi pr€Ą€liBii frošariiii na vino. Na zborovanju Glavne zadružne zvere in raznih zadružnih organizacij v Beogradu 13. maja je bila sprejeta tale spomenica, ki je bila izročena finančnemu ministru: Po novem trošarinskem zakonu je povišana dosedanja državna trošarina od 35 na 100 Din za 1 hl vina. K temu pride oblastna trošarina za celo državo, približno 50 Din za hl, dočim so občine pooblaščene, da lahko pobirajo 50 do 100 Din za hl. Ker je finančno stanje posameznih občin zelo slabo, je gotovo, da se Bodo tega zakonskega do ločila čim bolj poslužile in bo tako hl vina obdačen s približno 250 Din trošarine. Radi tega Glavna zadružna zveza g. ministra opozarja na to-le: V mnogih krajih bi bili naši vinogradniki zelo srečni, ko bi mogli svoje vino prodati hl za 250 Din. Pomislite je, da naši vinogradniški kraji predstavljajo takozvane pasivne kraje. Noben kmetijski pridelek v naši državi ni tako obdačen kot vino. Pridelovalni stroški za vino se iz leta v leto višajo. Cene za vino pa padajo, ker smo izgubili tudi zunanja tržišča, pa tudi notranji konzum je padel. V kleteh nekaterih vinogradnikov se nahajajo neprodane tolike količine vina, da so pri'šli v velike finančne težave. Zlasti pa bi bilo uničujoče, če bi se nova trošarina popolnoma uvedla, ker bi konzum v notranjosti še nadalje padal. IziVozna premija 50 Din za hl nc bo potnagala, ker so vsa inozemska t^-žišča za svojc potrebe založena, v ostalcm je pa itak borba sama na sebi že težka. Zvišanje trošarine na vino ima lahko najslabše posledice. Od nje bode odvisno okrog 100.000 članov družin. Zato je zadružništvo mnenja, naj ae pristopi k reviziji tega zakona. V kolikor se bo novi zakon izdeloval, prosi Eadružništvo, naj finančni minister za sliši mnenje zadružništva.