VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v februarju 2022 ........................................................................................................3 Razvoj vremena v februarju 2022 ......................................................................................................... 26 Podnebne razmere v zimi 2021/22 ........................................................................................................ 33 Podnebne razmere v Evropi in svetu v februarju 2022 ......................................................................... 49 AGROMETEOROLOGIJA 57 Agrometeorološke razmere v februarju 2022 ........................................................................................ 57 HIDROLOGIJA 62 Pretoki rek v februarju 2022 .................................................................................................................. 62 Temperature rek in jezer v februarju 2022 ............................................................................................ 67 Dinamika in temperatura morja v februarju 2022 .................................................................................. 70 Količine podzemne vode v februarju 2022 ............................................................................................ 75 ONESNAŽENOST ZRAKA 81 Onesnaženost zraka v februarju 2022 .................................................................................................. 81 POTRESI 90 Potresi v Sloveniji v februarju 2022 ....................................................................................................... 90 Svetovni potresi v februarju 2022 .......................................................................................................... 93 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM FOTOGRAFIJA MESECA Fotografija z naslovne strani: Suhi travniki in cvetoči grmi navadne leske (Corylus avellana). Veliki Lipoglav, 12. januar 2022 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: Dry meadows and flowering Corylus avellana bushes; Veliki Lipoglav, 12 January 2022 (Photo: Iztok Sinjur). 94 100 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Tanja Bolte, Nataša Sovič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V FEBRUARJU 2022 Climate in February 2022 Tanja Cegnar ebruarja se dan že opazno podaljša in ob koncu meseca doseže dobrih 11 ur, a podnebno in koledarsko februar še spada med zimske mesece. V državnem povprečju je bil februar 2022 za 2,8 °C toplejši od povprečja obdobja 1981−2010, padlo je le 66 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo 123 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981−2010, ki ga še vedno uporabljamo za primerjavo. F Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka februarja 2022 od povprečja obdobja 1981−2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981−2010, February 2022 Povprečna temperatura februarja 2022 je povsod presegla normalo, odklon je bil v dobri polovici države med 2 in 3 °C. Območje z odklonom nad 3 °C se je začenjalo v osrednji Sloveniji in se od tam širilo na Agencija Republike Slovenije za okolje vzhod in zajemalo večino Dolenjske, spodnje Štajerske in severovzhodne Slovenije. Najmanjši odklon je bil na severozahodu in jugozahodu Slovenije, a tudi tam je bila normala presežena za vsaj 1 °C. Najobilnejše so bile padavine na Trnovski planoti, kjer so krajevno presegle 100 mm. V dobrih dveh tretjinah Slovenije je padlo manj kot 60 mm padavin. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, na precejšnjem območju jih ni bilo niti 20 mm. V delu Štajerske je padlo le 20 do 40 % normalnih padavin. V dobri polovici Slovenije so padavine presegle tri petine normale. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v Beli krajini, z največjim presežkom padavin pa izstopa Krvavec, kjer so jih namerili 28 % več kot običajno. Povsod je bilo dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena doseženo ali preseženo. V visokogorju in na jugozahodu države je bil presežek najmanjši. Na Kredarici in v Godnjah je bilo toliko sončnega vremena kot običajno. Na Obali in v Šmarati je bil presežek nad normalo manjši od desetine. V Ratečah, Vedrijanu in Biljah so normalo presegli za desetino. Presežek nad normalo je naraščal od zahoda proti severovzhodu. Največji presežek nad normalo je bil na severovzhodu države. Na Letališču ER Maribor je bil presežek 46 %, na Sv. Florjanu in v Murski Soboti je bilo dve petini več sončnega vremena kot običajno. Na Kredarici je bila največja debelina snežne odeje 180 cm. Februarja 2022 so izrazito prevladovali nadpovprečno topli dnevi (slika 1). Kratkotrajnejši ohladitvi sta bili ob koncu prve tretjine in prve polovice meseca, ohladilo pa se je tudi ob koncu meseca. Slika 2. Toplo popoldne ob jugozahodnem vetru; Novo mesto, 24. februar 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Warm afternoon; Novo mesto, 24 February 2022 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna februarska temperatura 5,1 °C, kar je 3,1 °C nad normalo. Najtoplejši je bil februar 2020 s povprečno temperaturo 6,8 °C. Drugi najtoplejši februar je bil leta 1966 s 6,7 °C, sledita februarja 2007 in 2021 (5,9 °C), nato pa februarja 1974 in 1990 (5,7 °C). Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z −7,8 °C, z −3,7 °C mu je sledil februar 1954, −3,1 °C je bila povprečna temperatura februarja 1963, februarja 1952 pa −2,5 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 0,4 °C, kar je 2,4 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z −12,2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 10,4 °C, kar je 3,9 °C nad dolgoletnim povprečjem; popoldnevi so bili najtoplejši februarja 1998 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 12,2 °C, najhladnejši pa izjemno mrzlega februarja 1956 z −2,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 12 Temperatura (°C) 8 4 0 -4 -8 Ljubljana -12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja februarska temperatura zraka v Ljubljani Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in February 2 Temperatura (°C) -2 -6 -10 -14 -18 Kredarica -22 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Povprečna najnižja in najvišja februarska temperatura zraka na Kredarici Figure 4. Mean daily maximum and minimum air temperature in February Februar 2021 je bil tudi v visokogorju toplejši od normale. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −6,5 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil v visokogorju februar zelo mrzel v letih 1956 z −17,2 °C, 1965 z −14,4 °C, leta 2005 je bila povprečna temperatura −13,1 °C. Najmanj mrzlo je bilo februarja leta 1998, ko je bilo mesečno povprečje −2,5 °C. 35 30 Ljubljana Hladni Ledeni 25 Število dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 5. Število hladnih in ledenih februarskih dni Figure 5. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below and maximum daily temperature below 0 °C in February Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici in v Ratečah so bili taki vsi dnevi. V Slovenj Gradcu je bilo 25 takih dni, v Kočevju, Celju in Lescah jih je bilo 22. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Najmanj hladnih dni je bilo na Obali, le 10. V Biljah jih je bilo 15. Tudi v Ljubljani jih je bilo 15, saj je toplotni otok mesta prispeval k manjšemu številu hladnih dni. Najmanj hladnih dni je bilo v prestolnici februarja 1966, zabeležili so 4, februarja 1974 in 2016 jih je bilo 5; največ jih je bilo leta 1956, ko so bili v prestopnem letu hladni vsi februarski dnevi. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani tokrat takih dni ni bilo. Od sredine minulega stoletja je bilo februarja 21 ledenih dni leta 1956, dve leti prej jih je bilo 14, 15 pa februarja 1986. Od sredine minulega stoletja je bilo 29 februarjev brez ledenih dni. 0 Temperatura (°C) -4 -8 -12 -16 Ljubljana -20 -24 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) -8 Kredarica -12 -16 -20 -24 -28 1955 Temperatura (°C) 0 -4 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Murska Sobota -8 -12 -16 -20 -24 -28 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Najnižja izmerjena temperatura v februarju Figure 6. Absolute minimum air temperature in February V Kočevju je bilo najhladnejše jutro že 3. februarja (−7,0 °C), v Portorožu je bilo najhladneje 8. dne (−2,7 °C), v Postojni 9. februarja (−7,5 °C). Na veliki večini merilnih postaj je bilo najhladnejše jutro 13. ali 14. februarja. V Ratečah se je ohladilo na −11,2 °C, drugod je bila najnižja temperatura večinoma med −8,5 in −4 °C. V Ljubljani se je ohladilo na −3,7 °C. V prestolnici je bilo najmanj hladno februarja leta 2016, ko se je temperatura spustila le na −1,5 °C, najnižja februarska temperatura pa je bila izmerjena leta 1956, bilo je −23,3 °C. Na Kredarici je bilo najhladneje zadnji dan meseca, temperatura se je spustila na −16,9 °C, v preteklosti so februarja že večkrat izmerili nižjo temperaturo. Najvišjo temperaturo v februarju 2022 so že 9. dne izmerili v Kočevju (15,4 °C), Celju (17,3 °C), Letališču ER Maribor (16,2 °C), Murski Soboti (15,7 °C) in Lescah (14,6 °C). Na Kredarici je bilo najtopleje 10. februarja, temperatura se je povzpela na 7,0 °C. Mnogo merilnih postaj je poročalo o najvišji izmerjeni temperaturi med 22. in 24. dnem. V Ratečah se je ogrelo na 13,4 °C, v Biljah na 15,8 °C, v Portorožu na 15,6 °C. Med kraji z višjo temperaturo je bilo Novo mesto, kjer se je ogrelo na 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 17,5 °C. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 16,4 °C; že nekajkrat v preteklosti je bila temperatura višja. 22 Ljubljana Temperatura (°C) 18 14 10 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 10 Kredarica 6 2 -2 -6 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 24 20 Murska Sobota 16 12 8 4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 7. Najvišja izmerjena temperatura v februarju Figure 7. Absolute maximum air temperature in February V večini krajev v notranjosti države ostaja najtoplejši februar 1966 (slika 9). Na Kredarici je bil zadnji zimski mesec najtoplejši leta 1998, na Obali in v Biljah pa februar 2014. Leta 2020 je bil februar drugi do peti najtoplejši po zaslugi pomanjkanja snežne odeje in v pretežnem delu Slovenije tudi nadpovprečno vetrovnemu vremenu, kar je oviralo nastajanje izrazitega temperaturnega obrata. V zadnjih letih je bil februar opazno hladnejši kot normalo leta 2018, še nekoliko hladnejši pa je bil leta 2012. Na državni ravni je bil februar 2021 že tretji zapored z občutnim presežkom nad normalo in potrjuje naraščajoč trend povprečne februarske temperature. Na vseh prikazanih postajah na sliki 9 je bil najbolj mrzel februar 1956, ki izrazito odstopa od ostalih povprečnih februarskih temperatur. Na državni ravni se februar 2022 uvršča med 14 najtoplejših od leta 1961 (slika 11). Od takrat je bil najtoplejši februar 1966, z odklonom 5,2 °C, za več kot 4,0 °C je povprečna temperatura presegla normalo tudi februarja 2020 (4,4 °C) in 1990 (4,2 °C). Najhladnejša sta bila februarja 1986 in 1963, oba z odklonom −5,0 °C. Tokratni februar je že četrti zaporedni februar s povprečno temperaturo nad normalo. V obdobju po letu 1961 je povprečna februarska temperatura od sedemdesetih let prejšnjega stoletja ves čas naraščala. Linearni trend je približno 0,4 °C/desetletje in je statistično značilen. V tem stoletju je bilo 14 februarjev s pozitivnim in osem z negativnim odklonom temperature od povprečja obdobja 1981–2010. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 10 Ljubljana Kredarica 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 5 0 -5 -10 10 5 0 -15 -5 -20 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 20 3 5 7 9 Portorož Bilje 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 15 10 5 0 10 5 0 -5 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 20 3 5 7 9 Celje 15 Temperatura (°C) 15 Temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 20 Novo mesto 10 5 0 10 5 0 -5 -5 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 20 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 20 Let. ER Maribor Murska Sobota 15 Temperatura (°C) 15 Temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 20 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, februar 2022 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), February 2022 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Temperatura (°C) Ljubljana 4 0 -4 -8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 6 2 -2 -6 Murska sobota -10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 8 4 0 -4 Novo mesto -8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 12 Portorož 8 4 0 -4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) -2 -6 -10 -14 Kredarica -18 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v februarju Figure 9. Mean air temperature in February Povprečna temperatura februarja 2022 je bila povsod v Sloveniji višja od normale, odklon je bil v dobri polovici države med 2 in 3 °C. Območje z odklonom nad 3 °C se je začenjalo v osrednji Sloveniji in se od tam širilo na vzhod in je zajemalo večino Dolenjske, spodnje Štajerske in severovzhode Slovenije. V Črnomlju in Vrhniki je bil odklon 3,5 °C, v Rogaški Slatini 3,8 °C. Najmanjši odklon je bil na severozahodu in jugozahodu Slovenije, a tudi tam je bila normala presežena za vsaj 1 °C. Na Kredarici je bil odklon 1,6 °C, v Ratečah 1,7 °C, v Ravnah na Koroškem 1,1 °C. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka februarja 2022 od februarskega povprečja 1981–2010 Figure 10. Mean air temperature anomaly, February 2022 Slika 11. Odklon povprečne februarske temperature zraka od povprečja 1981–2010 v državnem povprečju Figure 11. Mean air temperature anomaly in February in Slovenia Po mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin je bil tokratni februar na ravni države najbolj podoben februarju 2008, ki pa je bil nekoliko hladnejši in bolj suh. Nekoliko mu je podoben še nekoliko hladnejši in povprečno namočen februar 1989. Vremenski potek se je med omenjenimi meseci seveda razlikoval. Slika 12. Skromno zasnežene Kamniške Alpe; pogled z Ljubljanskega barja, 8. februar 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. Kamnik Alpe with modest snow cover; view from Ljubljansko barje, 8 February 2022 (Photo: Iztok Sinjur) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za februarje v obdobju 19612022; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, februar 2022 je označen z rdečo barvo. Figure 13. Temperature and precipitation anomaly for all February in the period 19612022 Slika 14. Porazdelitev padavin februarja 2022 Figure 14. Precipitation, February 2022 Februarske padavine so prikazane na sliki 14. Februar in januar sta normalno meseca z najmanj padavinami, kljub temu je razlika v količini padavin med posameznimi območji in leti znatna. Najobilnejše padavine so bile na Trnovski planoti. Na Črnem Vrhu nad Idrijo so namerili 137 mm, na Lokvah pa 99 mm. V dobrih dveh tretjinah Slovenije je padlo manj kot 60 mm padavin. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, na precejšnjem območju ni padlo niti 20 mm padavin. Na Letališču ER Maribor in v Šentilju v Slovenskih Goricah ter Podgorju so namerili le 12 mm padavin; večje število merilnih postaj pa je poročalo o padavinah do 20 mm. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Razlike v primerjavi z dolgoletno povprečno količino padavin so bile februarja 2022 velike. V delu Štajerske je padlo le 20 do 40 % normalnih padavin. Pod 35 % normale so namerili v Ribnici na Pohorju, Šentilju v Slovenskih Goricah, na Ptuju, Poličkem Vrhu, v Podgorju in na Letališču ER Maribor. V dobri polovici Slovenije so padavine presegle tri petine normale. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v Beli krajini, z največjim presežkom padavin pa izstopa Krvavec, kjer je padlo 28 % več padavin kot običajno. Slika 15. Višina padavin februarja 2022 v primerjavi s februarskim povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 15. Precipitation amount in February 2022 compared with 1981– 2010 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 podali podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso prikazane v preglednici 2, a so na območju običajnih obilnih ali skromnih padavin. Ker so dolgoletna povprečja izračunana na podatkih klasičnih meritev padavin, smo prvenstveno upoštevali podatke klasičnih meritev padavin. Med izmerki s klasičnimi instrumenti in izmerki samodejnih merilnih postaj prihaja do manjših razlik, zato se lahko podatki iz različnih virov podatkov med seboj nekoliko razlikujejo. Slika 16. Odklon državnega povprečja februarskih padavin od povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 16. Precipitation in February compared with the 1981–2010 average in Slovenia Februar 2022 se uvršča med 17 najbolj suhih po letu 1961. V tem obdobju sta bila najmanj namočena praktično popolnoma suha februarja 1998 in 1993 (s kazalnikoma okrog 3 oz. 4 %). Najbolj namočen je bil februar 2014, s kazalnikom 359 %, z vsaj trikratnikom povprečne količine padavin izstopa tudi februar 2016 (323 %), vsaj dvakratnik normalnih padavin je padel še v šestih februarjih. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Od šestdesetih let prejšnjega stoletja je do približno konca sedemdesetih let višina padavin na državni ravni naraščala, nato padala do približno konca devetdesetih, potem pa vztrajno narašča. V tem stoletju je bilo devet februarjev pod in 13 s kazalnikom padavin nad vrednostjo dolgoletnega povprečja. Padavinskih dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo najmanj v Lendavi, kjer je bil le en tak dan. Na Kredarici in v Postojni je bilo 10 takih dni. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, februar 2022 Table 1. Monthly meteorological data, February 2022 Postaja Krvavec Brnik Zg. Jezersko Trenta Soča Bovec Kneške Ravne Nova vas na Bl. Sevno Luče Lendava Ptuj NV 1742 362 876 622 485 441 739 720 501 513 190 240 RR 76 41 36 46 69 60 90 65 41 30 14 15 LEGENDA: RR RP SD SS NV SSX RP 128 63 50 54 72 56 77 73 65 46 39 32 SD 8 7 5 5 7 — 8 9 5 4 1 4 SS 28 0 25 26 9 — 4 11 2 0 0 0 SSX 48 0 10 23 2 — 2 14 3 0 0 0 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − nadmorska višina (m) − največja debelina snežne odeje (cm) RR RP SD SS NV SSX − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation − number of days with snow cover − altitude (m) − maximum snow cover thickness (cm) V Ljubljani je padlo 53 mm, kar je le 76 % dolgoletnega povprečja, a so bile padavine v preteklosti že večkrat skromnejše. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998, po 6 mm je padlo v februarjih 1959 in 1993. Najobilnejše februarske padavine so bile leta 2014 z 281 mm, sledijo februar 1968 (208 mm), na tretje mesto se je uvrstil februar 2016 z 201 mm, sledijo pa februarji v letih 1969 (198 mm), 2013 (195 mm), 1952 (192 mm), 184 mm je padlo leta 1995, leta 1951 pa 173 mm. Slika 17. Ob koncu meseca se je občutno ohladilo, snežna odeja v gorah pa je še naprej ostala skromna. Suho ruševje pod Vrtačo (2180 m), 28. februar 2022 (foto: Rok Damjanić) Figure 17. At the end of the month, it got significantly colder, but the snow cover in the mountains remained modest; Suho ruševje below Vrtača (2180 m), 28 February 2022 (Photo: Rok Damjanić) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 150 Murska Sobota Padavine (mm) 120 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Portorož Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 350 Padavine (mm) 300 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Novo mesto Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 18. Februarske padavine Figure 18. Precipitation in February Na sliki 20 je shematsko prikazano februarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod je bilo dolgoletno povprečje doseženo ali preseženo. V visokogorju in na jugozahodu države je bil presežek najmanjši. Na Kredarici in v Godnjah je bilo toliko sončnega vremena kot običajno. Na Obali in v Šmarati je bil presežek nad normalo manjši od desetine. V Ratečah, Vedrijanu in Biljah so normalo presegli za desetino. Presežek nad normalo je naraščal od zahoda proti severovzhodu. Največji presežek nad normalo je bil na severovzhodu države. Na Letališču ER Maribor 14 Agencija Republike Slovenije za okolje je bil presežek 46 %, na Sv. Florjanu in v Murski Soboti je bilo dve petini več sončnega vremena kot običajno. Ilirska Bistrica Lisca Metlika Lesce Velenje Godnje Bilje Krn Breginj Bovec Portorož Bled Mačkovci Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Dravograd Let. ER Maribor Črešnjevec Solčava Gornji Grad Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Podčetrtek Laško Sevno Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Logatec Postojna Kozina Vedrijan Lokve Vojsko Kneške Ravne Soča Trenta Rateče Kredarica Tržič Zg. Jezersko Let. JP Ljubljana Krvavec Črnivec Povprečje obdobja 1981‒2010 Februarja 2022 0 30 60 90 120 150 Slika 19. Mesečna višina padavin v mm februarja 2022 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 19. Monthly precipitation amount in February 2022 and the 1981–2010 normals Sonce je v Ljubljani sijalo 125 ur, kar je 15 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena februarja leta 1998 (176 ur), na drugo mesto se uvršča februar 2019 (160 ur), tretji je februar 2000 (149 ur), sledita februarja 2008 (146 ur) in 1990 (145 ur). Najbolj siva sta bila februarja 1969 in 1972 s po 23 urami sončnega obsevanja, 26 ur sončnega vremena je bilo februarja 2013, 34 ur je sonce sijalo leta 1951. Toliko kot februarja 2010, torej 44 ur sončnega vremena, pa so zapisali tudi februarja 1986. Februarja 2014 je bilo 46 ur sončnega vremena, februarja 2018 47 ur, v februarju 2016 pa je sonce sijalo 48 ur. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja februarja 2022 v primerjavi s februarskim povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 20. Bright sunshine duration in February 2022 compared to 1981–2010 normals Na državni ravni se tokratni februar uvršča med 12 najbolj osončenih po letu 1961, takoj za februarjem 2021 (s kazalnikom 121 %). V tem času je bil najbolj osončen februar 1998, s kazalnikom 151 %, najmanj pa februar 1972, s kazalnikom 33 %. Slika 21. Odklon povprečja februarske osončenosti na državni ravni od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 21. Sunshine duration in February compared with the 1981– 2010 average in Slovenia Osončenost februarjev je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naraščala do sredine devetdesetih let, nato pa pada. Zadnji štirje februarji so bili nadpovprečno osončeni. V tem stoletju je bilo osem februarjev s kazalnikom nad in 14 pod vrednostjo dolgoletnega povprečja 1981–2010. Največ ur sončnega vremena je bilo na Letališču ER Maribor (164 ur), Sv. Florjanu (158 ur), v Murski Soboti (155 ur), Sromljah in Biljah (152 ur). Najmanjša je bila osončenost v Šmarati, sonce je sijalo le 106 ur. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Po osem takih dni je bilo na Obali, Goriškem, Bizeljskem in v Novem mestu. Na Kredarici in v Slovenj Gradcu je bilo 7 takih dni. Le dva taka dneva sta bila v Ljubljani (slika 25), od sredine minulega stoletja je bilo največ takih dni februarja 2008, bilo jih je 10, od sredine minulega stoletja pa je v prestolnici 13 februarjev minilo brez jasnih dni. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine, februarja k njihovi pogostosti prispeva tudi nizka oblačnost ali megla. Največ oblačnih dni je bilo v Postojni in Črnomlju, in sicer 9. Najmanj oblačnih dni, le 4, so našteli na Kredarici, Letališču ER Maribor, Bizeljskem in v Ljubljani. V Ljubljani je bilo februarja 1972 kar 24 oblačnih dni, v letih 1969 in 1986 po 23, le 3 oblačne dneve so zabeležili 16 Agencija Republike Slovenije za okolje februarja 1998. Povprečna oblačnost je bila februarja 2022 povsod dokaj majhna, oblaki so v povprečju prekrivali od 4,6 do 5,7 desetin neba. Sončno obsevanje (ura) 200 Murska Sobota 160 120 80 40 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 200 Ljubljana 160 120 80 40 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 240 Portorož 200 160 120 80 40 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 200 Novo mesto 160 120 80 40 0 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Sončno obsevanje (ura) 200 160 Kredarica 120 80 40 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Slika 22. Število ur sončnega obsevanja v februarju Figure 22. Bright sunshine duration in hours in February 17 Agencija Republike Slovenije za okolje 12 24 12 Ljubljana 10 24 8 18 6 12 4 6 3 5 7 16 8 12 6 8 4 2 4 2 0 0 Padavine (mm) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 24 0 1 12 3 12 16 8 12 6 8 4 4 5 7 20 10 16 8 12 6 8 4 2 4 2 0 0 Padavine (mm) Osončenost (ura) Padavine (mm) 10 3 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 24 0 1 12 3 16 8 12 6 8 4 4 5 7 12 10 16 8 12 6 8 4 2 4 2 0 0 Padavine (mm) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 24 0 1 12 3 16 8 12 6 8 4 4 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 12 20 10 16 8 12 6 8 4 2 4 2 0 0 Padavine (mm) Osončenost (ura) Padavine (mm) 10 3 7 Murska Sobota 20 1 5 24 Let. ER Maribor 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 20 Osončenost (ura) Padavine (mm) 10 3 7 Celje 20 1 5 24 Novo mesto 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Portorož 20 1 7 24 Bilje 0 5 Osončenost (ura) 1 10 Osončenost (ura) 0 20 Osončenost (ura) 30 Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Osončenost (ura) 36 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), februar 2022 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2022 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, februar 2022 Table 2. Monthly meteorological data, February 2022 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS −6,5 −0,4 5,5 3,5 2,7 5,1 4,5 4,6 4,9 3,7 4,2 2,2 4,2 3,1 6,5 TOD 1,6 1,7 1,8 2,6 2,7 3,1 3,0 2,9 3,5 2,7 3,3 2,8 3,4 3,4 2,0 TX −2,6 7,2 12,2 8,8 9,8 10,4 11,5 11,3 11,8 11,1 10,8 9,1 10,8 9,4 12,1 Temperatura TM TAX DT −9,6 7,0 10 −5,6 13,4 23 0,4 15,8 24 −1,6 14,7 23 −2,7 15,4 9 0,4 16,4 23 −1,1 16,3 18 −0,4 17,5 24 −0,8 17,3 24 −2,5 17,3 9 −1,2 16,2 9 −3,1 14,1 23 −1,1 15,7 9 −2,1 14,6 9 2,0 15,6 22 TAM −16,9 −11,2 −4,7 −7,5 −7,0 −3,7 −6,6 −4,8 −5,5 −8,2 −6,6 −7,1 −6,8 −7,4 −2,7 DT 28 13 13 9 3 14 14 13 14 14 13 14 13 14 8 SM 28 28 15 17 22 15 19 18 20 22 20 25 20 22 10 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 741 572 406 463 485 417 434 432 423 457 442 498 442 474 377 Sonce OBS RO 134 100 146 111 152 112 135 117 — — 125 115 — — 137 130 — — 152 — 164 146 141 120 155 140 — — 142 108 Oblačnost PO SO SJ 4,8 4 7 — — — 4,9 7 8 5,7 9 6 — — — 5,6 4 2 4,6 4 8 5,1 8 8 5,6 9 6 — — — 5,1 4 4 5,1 7 7 4,8 5 6 — — — 4,8 5 8 RR 62 41 38 52 64 53 31 52 77 25 12 18 20 26 24 RP 73 72 57 64 77 76 58 88 101 50 34 41 59 40 44 Padavine in pojavi SD SN SG SS 10 0 12 28 5 0 — 28 5 0 — — 10 0 3 2 9 0 7 1 8 0 3 3 6 0 5 2 8 0 — 3 9 0 6 2 5 0 — 4 3 0 1 1 3 0 — 7 4 0 — 3 3 0 — — 7 0 1 0 SSX 180 50 — 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 — 0 DT 16 16 — 26 26 26 2 26 26 2 2 2 1 — — Tlak P 745,4 918,3 1013,7 955,9 — 984,4 — 993,8 1001,4 990,7 987,6 — 997,2 959,1 1019,8 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). 𝑇𝐷 = ∑𝑛𝑖=1(20 °𝐶 − 𝑇𝑆𝑖 ) če je 𝑇𝑆𝑖 ≤ 12 °𝐶 19 PP 2,3 4,5 6,3 5,8 5,6 6,1 6,1 6,1 6,5 5,7 5,6 5,1 5,9 5,0 7,3 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost m/s Slika 24. Vetrne rože, februar 2022 20 Figure 24. Wind roses, February 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 Število dni Jasni Ljubljana 20 Oblačni 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 25. Število jasnih in oblačnih dni v februarju Figure 25. Number of clear and cloudy days in February Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Na Letališču Portorož je močno prevladoval vzhodjugovzhodnik, ki je pihal v 45,7 %. Tudi v Biljah je močno prevladovala ena smer, vzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 60,3 % vseh terminov. V visokogorju, na Kredarici, je močno prevladoval severozahodnik, s sosednjima smerema je pihal v 75,5 %. V Ljubljani je bilo brezvetrje v 16,4 % terminov, sicer pa so prevladovali severni veter, severovzhodnik in v manjši meri jugozahodnik. V Murski Soboti je bil veter dokaj enakomerno porazdeljeno po smereh, nekoliko pogostejši je bil veter z zahodno komponento smeri. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, februar 2022 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, February 2022 Postaja Let. JP Ljubljana Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota I. 3,2 3,7 2,9 1,3 2,3 1,9 3,2 3,2 4,0 2,9 1,8 0,8 2,0 2,8 2,7 Temperatura zraka II. III. M 3,7 1,6 2,9 4,0 1,7 3,1 5,1 1,6 3,3 2,8 1,7 2,0 4,0 1,2 2,6 4,6 1,3 2,7 4,2 1,2 3,0 5,1 1,8 3,5 3,4 2,5 3,4 4,1 1,4 2,9 2,6 0,5 1,7 2,9 1,5 1,8 4,2 1,6 2,7 3,6 1,6 2,8 5,4 1,8 3,4 I. 11 19 15 7 32 45 17 42 4 52 19 4 15 19 21 Padavine II. III. 129 40 113 94 59 23 94 26 112 44 117 61 78 65 182 65 99 14 138 65 137 46 134 28 89 44 78 19 123 34 M 63 76 34 44 64 77 58 101 40 88 72 57 50 41 59 I. 151 153 158 126 117 — — — — 159 126 124 151 144 144 Sončno obsevanje II. III. M 91 130 127 68 140 118 164 114 146 65 144 108 84 155 116 — — — — — — — — — — — — 93 118 124 104 102 111 79 154 115 133 137 139 112 103 120 162 109 140 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperature Precipitation Sunshine duration I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina februarja je bila toplejša od normale, večina odklonov je bila med 2 in 4 °C, o manjšem odklonu so poročali predvsem po nižinah Primorske (Bilje 0,8 °C in Portorož 1,3 °C). Padavine so bile 21 Agencija Republike Slovenije za okolje skromne, ponekod jih je bilo le za slab vzorec, nikjer pa niso presegle polovice normale. Sončnega vremena je bilo nadpovprečno veliko, v Postojni je bil presežek 17 %, na Letališču ER Maribor pa so normalo presegli za skoraj tri petine. Osrednja tretjina februarja je bila toplejša od normale, odkloni so bili od 2,5 do 5,5 °C. Padavine so bile glede na normalo porazdeljene neenakomerno. Na Letališču ER Maribor so padle tri petine normale, v Črnomlju pa so normalo presegli za štiri petine. Sončnega vremena je ponekod opazno primanjkovalo, tako je sonce sijalo v Ljubljani in Portorožu le dve tretjini toliko časa kot običajno, na severovzhodu Slovenije pa so normalo presegli za dve tretjini. Tudi zadnja tretjina meseca je bila toplejša od normale, a odkloni so bili manjši. V veliki večini krajev je bil presežek nad normalo med 1 in 2 °C. Padavine so zaostajale za normalo, še najbolj so se ji približale v Ljubljani. V Lescah je padla le sedmina običajnih padavin. Osončenost je bila nadpovprečna, v Ratečah le za spoznanje, v Postojni pa za dobro polovico. Na Kredarici februarja sneg prekriva tla vse dni. Tokrat je največja debelina snežne odeje dosegla 180 cm, kar je predvsem posledica skromnih padavin. Najvišja je bila snežna odeja februarja 2014 s 560 cm, sledi februar leta 1977 (521 cm), na tretje mesto se uvršča februar 2021 (495 cm), med bolj zasnežene pa spadajo še februarji 2009 (487), sledi februar 2018 (460 cm), nato pa februarji 1978 (440 cm), 2001 (420 cm) ter 1960 in 1984 (410 cm). Malo snega je bilo v februarjih 2002 (75 cm), 1989 (80 cm), 1964 (124 cm) ter v letih 1992 in 2000 (140 cm). Zaradi sorazmerno toplega in suhega vremena snega po nižinah ni bilo ali pa ga je bilo zelo malo (podobno kot v prejšnjih treh februarjih). Povprečne snežne razmere so bile v nekaterih alpskih dolinah in ponekod v sredogorju, v visokogorju pa je bila snežna odeja običajno debela ali tanjša kot normalno. Št. dni s snežno odejo 35 30 Ljubljana 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 26. Februarsko število dni s snežno odejo Figure 26. Number of days with snow cover in February V sledeh je bila snežna odeja opažena tudi ponekod po nižinah. Drugače je bilo v alpskih dolinah. V Ratečah je snežna odeja obležala ves mesec, najdebelejša (50 cm) je bila 16. februarja. V Kranjski Gori se je debelina naravne snežne odeje spustila pod 20 cm šele ob koncu meseca. V tem stoletju je bilo po nižinah snega le za vzorec v februarjih 2020, 2019, 2017, ponekod 2016, 2011, 2008 in 2007; obilna je bila snežna odeja v letih 2018, 2013 in 2010. V Ljubljani je bila snežna odeja v preteklosti najdebelejša februarja 1952, ko je dosegla rekordnih 146 cm. Tokrat so poročali le o 1 cm debeli snežni odeji, a še ta je vztrajala le 3 dni. Samodejne merilne postaje določajo višino snežne odeje drugače, kot so jo opazovalci po navodilih Svetovne meteorološke organizacije, zato se na nekaterih merilnih mestih pojavljajo težave z določanjem višine snežne odeje, podatka o novozapadlem snegu pa na samodejnih merilnih postajah nimamo več. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje 200 50 Krvavec Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) Kredarica 160 120 80 40 40 30 20 10 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 40 3 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Vogel Debelina snežne odeje (cm) Kranjska Gora Debelina snežne odeje (cm) 5 150 30 20 10 120 90 60 30 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 3 5 7 Slika 27. Dnevna višina snežne odeje februarja 2022 Figure 27. Daily snow cover depth, February 2022 Debelina snežne odeje (cm) 150 120 Ljubljana 90 60 30 0 Debelina snežne odeje (cm) 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 28. Največja debelina snežne odeje v februarju Figure 28. Maximum snow cover depth in February Februarja so dnevi z nevihto zelo redki, tokrat na nobeni izmed opazovalnih postaj niso opazili tega pojava. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici so zabeležili 12 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so meglo opazili v 7 dnevih, v Črnomlju v 6, na Bizeljskem v 5. Na Letališču Portorož so meglo opazili en februarski dan. 30 Št. dni z meglo 25 Ljubljana 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Februarsko število dni z meglo Figure 29. Number of foggy days in February Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so opazili tri dni s pojavom megle. Februar 2020 je minil brez megle, le po en dan z meglo je bil poleg februarja 2021 tudi v februarjih leta 1986, 2001 in 2005 ter 2011. Kar 28 dni z meglo so našteli februarja 1952. Na sliki 30 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Drugi dan meseca je bil povprečni dnevni zračni tlak 976,7 mb. Najvišja dnevna vrednost 996,5 mb je bila dosežena 12. dne, sledilo je hitro padanje, 17. februarja je bilo dnevno povprečje 974,4 mb, po krajšem porastu pa je bila 21. dne dosežena najnižja vrednost zračnega tlaka, in sicer 972,0 mb. Nato je zračni tlak do konca meseca večinoma naraščal. 1000 12 Ljubljana Ljubljana 10 Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 995 990 985 980 8 6 4 975 2 970 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 30. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare februarja 2022 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in February 2022 Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Najmanj vlage je bilo v zraku 8. februarja, ko je bil delni zračni tlak 3,6 mb. Največ vlage je vseboval zrak 18. februarja, delni tlak vodne pare je dosegel 11,2 mb. Nato se je vsebnost vodne pare do konca meseca večinoma zmanjševala, zadnji dan je bil delni tlak vodne pare 3,8 mb. SUMMARY At the national level, mean temperature in February 2022 was 2.8 °C above the normal. Only 66 % of the normal precipitation fell, while the sun shone 23 % longer than on average of the 1981–2010 period. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje The average temperature in February 2022 was everywhere above the normal. The anomaly was between 2 and 3 °C in more than half of the country. The area with the anomaly above 3 °C started in central Slovenia and from there expanded to the east and covered most of Dolenjska, lower Štajerska and northeastern Slovenia. The smallest anomaly was in the northwest and southwest of Slovenia, but even there it was at least 1 °C warmer than normally. Precipitation was the most abundant on the Trnovska planota, where it locally exceeded 100 mm. Less than 60 mm of precipitation fell in more than two thirds of Slovenia. The least precipitation was in the northeast of the country, in a considerable area not even 20 mm fell. In part of Štajerska, only 20 to 40 % of the normal precipitation fell. In more than half of Slovenia, precipitation exceeded three fifths of the normal. The long-term average was exceeded in Bela krajina, with Krvavec standing out with the largest precipitation anomaly. There was as much sunny weather as usual on Kredarica and Godnje. In the highlands and southwest of the country, the surplus was the smallest. The surplus above the normal increased from west to northeast. The largest anomaly was in the northeast of the country. At the Maribor Airport, the surplus was 46 %, at Sv. Florjan and Murska Sobota reported two fifths more sunny weather than usual. The maximum snow cover depth on Kredarica was180 cm. Slika 31. Iz januarja se je cvetenje navadne leske (Corylus avellana) nadaljevalo tudi v februar; Grosuplje, 5. Februar 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 31. From January, flowering of the common hazel (Corylus avellana) continued into February. Grosuplje, 5 February 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapour pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V FEBRUARJU 2022 Weather development in February 2022 Janez Markošek 1.–2. februar Delno jasno, občasno pretežno oblačno, na severu kratkotrajne krajevne plohe Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severno in vzhodno Evropo pa ciklonsko območje. V višinah je pihal okrepljen veter severnih smeri (slike 1–3). Prvi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, na vzhodu zjutraj in dopoldne pretežno oblačno, nastalo je nekaj kratkotrajnih ploh. Drugi dan se je začel z zmerno do pretežno oblačnim vremenom, na severu so bile kratkotrajne krajevne snežne plohe. Popoldne je bilo delno jasno. Oba dneva je pihal veter severnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 6 do 13 °C. 3. februar Sprva pretežno jasno, pozneje občasno povečana oblačnost, jugozahodnik Območje visokega zračnega tlaka je nad zahodno in srednjo Evropo slabelo, oblačnost tople fronte se je prek Alp pomikala proti vzhodu. V spodnjih plasteh ozračja je zapihal jugozahodni veter. Sprva je bilo pretežno jasno, sredi dneva in popoldne pa se je prehodno zmerno pooblačilo. V višjih legah in po nižinah severovzhodne Slovenije je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 10, na Goriškem in ob morju do 13 °C. 4. februar Na severu delno jasno, drugod pooblačitve, na jugozahodu rahle padavine, jugozahodnik Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je dosegla zahodno Evropo. Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnim vetrom pritekal topel in vlažen zrak. V severni in severovzhodni Sloveniji je bilo še delno jasno. Drugod se je od jugozahoda postopno pooblačilo. Popoldne in zvečer je ponekod v jugozahodni, osrednji in južni Sloveniji občasno rosilo ali rahlo deževalo. Padavine so ponoči ponehale. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14 °C. 5. februar Postopne razjasnitve, severovzhodnik, na Primorskem zvečer šibka burja Nad severno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je že v noči na 5. februar nad Alpami oslabela. Sprva je bilo pretežno oblačno, čez dan so se oblaki trgali in popoldne je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ponekod na jugozahodu pa pretežno oblačno. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem proti večeru šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12, na Primorskem do 14 °C. 6.–7. februar Ponoči prehod hladne fronte s padavinami, okrepljen veter Nad zahodno in srednjo Evropo se je znova poglobilo ciklonsko območje, hladna fronta je ponoči ob zahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo. Za njo se je nad zahodno Evropo krepilo območje visokega zračnega tlaka, veter v višinah se je obrnil na severozahodno smer (slike 4–6). Prvi dan se je začel s pretežno jasnim vremenom, čez dan je oblačnost naraščala. Zvečer in ponoči so bile predvsem v zahodni 26 Agencija Republike Slovenije za okolje polovici Slovenije rahle padavine. Krepil se je jugozahodni veter, ki je bil najmočnejši zvečer in ponoči. Drugi dan zjutraj so padavine prehodno zajele vso Slovenijo, meja sneženja je bila na okoli 900 m. Dopoldne so padavine povsod ponehale. Od severovzhoda se je pričelo jasniti. Popoldne so nastale še kratkotrajne krajevne plohe. Zapihal je okrepljen severni do severozahodni veter, ki je popoldne počasi slabel. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12 °C, drugi dan na severozahodu okoli 4 °C. 8.–9. februar Pretežno jasno, prvi dan na vzhodu občasno zmerno oblačno, toplo Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe in zahodni Balkan širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnim vetrom pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan ponekod v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 9 do 16 °C. 10. februar Sprva jasno, čez dan na jugozahodu pooblačitve, jugozahodnik Območje visokega zračnega tlaka je nad srednjo Evropo slabelo, veter v višinah se je prek zahodne obračal na jugozahodno smer. Sprva je bilo jasno, čez dan se je na Primorskem in Notranjskem postopno pooblačilo. Občasno je oblačnost segala proti osrednji Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 13, na jugovzhodu do 15 °C. 11. februar Pretežno oblačno, popoldne in zvečer padavine, vetrovno Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je zvečer ob zahodnem do jugozahodnem višinskem vetru prešla Slovenijo. Za njo se je nad Alpami krepilo območje visokega zračnega tlaka (slike 7–9). Prevladovalo je oblačno vreme, dopoldne je bilo nekaj jasnine še v severni in vzhodni Sloveniji. Popoldne, zvečer in v prvem delu noči je v večjem delu Slovenije deževalo, suho je ostalo ponekod v severni Sloveniji. Pihal je veter zahodnih smeri, ob prehodu hladne fronte pa je proti večeru zapihal okrepljen severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 12, na vzhodu do 14 °C. 12.–13. februar Pretežno jasno, občasno ponekod več oblačnosti, sprva vetrovno Nad vzhodno in delom srednje Evrope ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bilo vzhodno od nas manjše jedro hladnega in vlažnega zraka. Prvi dan je bilo sprva povsod pretežno jasno, sredi dneva in popoldne se je v vzhodni in osrednji Sloveniji oblačnost povečala. Drugi dan dopoldne je bilo več oblačnosti v severni polovici Slovenije, popoldne pa je bilo povsod pretežno jasno. Prvi dan je pihal vzhodni veter. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, ki je drugi dan dopoldne ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 11 °C. 14.–15. februar Pretežno oblačno, padavine od jugozahoda na vso Slovenijo, jugozahodnik, jugo Nad južno Skandinavijo se je poglobilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje je nastalo tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom. Hladna fronta se je ob jugozahodnem višinskem vetru drugi dan počasi pomikala prek Slovenije (slike 10–12). Prvi dan je bilo ponekod v severni in vzhodni Sloveniji še delno jasno, drugod se je od jugozahoda pooblačilo. V jugozahodni in južni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter, najmočnejši je bil na Štajerskem in v Prekmurju. Drugi dan je bilo oblačno, dopoldne je občasno deževalo v zahodni, južni in osrednji Sloveniji, popoldne 27 Agencija Republike Slovenije za okolje tudi drugod. Meja sneženja je bila v severni Sloveniji na okoli 600 m nadmorske višine, drugod med 800 in 1000 m. Zvečer so padavine ponehale. Ob morju je drugi dan pihal okrepljen jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 12 °C, drugi dan v alpskih dolinah malo nad 0 °C. 16.–18. februar Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, jugozahodnik, postopno topleje Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje, vremenske fronte so se ob močnem zahodnem do severozahodnem višinskem vetru hitro pomikale prek zahodne in srednje Evrope proti vzhodu. Pretežno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Pihal je jugozahodni veter, ki je bil predvsem drugi dan okrepljen. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 9 do 14, v vzhodni Sloveniji do 16 °C. 19. februar Oblačno s krajevnimi padavinami, sprva jugozahodnik, nato severovzhodnik, ponoči burja Nad severno polovico Evrope je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je zvečer ob zahodnem višinskem vetru prešla Slovenijo. Oblačno je bilo, občasno so bile krajevne padavine, meja sneženja se je proti koncu padavin spustila pod 1000 m nadmorske višine. Na Koroškem in v severovzhodni Sloveniji je bilo suho vreme. Ponoči so padavine ponehale. Jugozahodni veter je dopoldne ponehal, popoldne in zvečer je zapihal severovzhodnik, ponoči na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 13 °C. 20. februar Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo Iznad jugozahodne Evrope se je nad Alpe širilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z zahodnim vetrom pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Šibka burja na Primorskem je dopoldne ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 13 °C. 21. februar Oblačno s padavinami in ohladitvijo, vetrovno Nad Severnim morjem in južno Skandinavijo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je popoldne in zvečer ob jugozahodnem višinskem vetru prešla Slovenijo (slike 13–15). Oblačno je bilo. Dopoldne je bilo še povečini suho, pihal je jugozahodni veter. Opoldne so bile padavine v severni Sloveniji, nato se je pas padavin pomikal od severa proti jugu. V prvem delu noči so padavine ponehale tudi v južni Sloveniji. Ob koncu padavin se je meja sneženja v južni Sloveniji spustila do okoli 500 m nadmorske višine. Ob prehodu hladne fronte je zapihal severni do severovzhodni veter. Sredi dneva so bile temperature še od 6 do 13 °C, nato se je hladilo. 22. februar Pretežno jasno, na vzhodu popoldne zmerno oblačno, severni veter Nad Balkanom je bilo ciklonsko območje, nad Alpami pa se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severnim vetrom pritekal razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne v vzhodni Sloveniji zmerno oblačno. Pihal je veter severnih smeri, ki je bil v severni Sloveniji okrepljen. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12, na Primorskem do 15 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 23. februar Sprva v notranjosti zmerno oblačno, popoldne povsod razjasnitve, na vzhodu severni veter Nad severovzhodnim Atlantikom in južno Skandinavijo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je zjutraj in dopoldne ob severozahodnem višinskem vetru oplazila Slovenijo. Zjutraj in dopoldne je bilo v notranjosti Slovenije zmerno oblačno, v severovzhodni Sloveniji so bile kratkotrajne krajevne plohe. Popoldne se je jasnilo. V vzhodni Sloveniji je pihal veter severnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 14, na Primorskem do 16 °C. 24. februar Pretežno jasno s koprenasto oblačnostjo, jugozahodnik Območje visokega zračnega tlaka je nad srednjo Evropo slabelo, nad britanskim otočjem in Severnim morjem se je poglobilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je dosegla zahodno Evropo. Pretežno jasno je bilo, občasno je bilo na nebu precej visoke, koprenaste oblačnosti. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 16 °C. 25. februar Oblačno s padavinami in ohladitvijo, severovzhodnik, burja Nad severno ter severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. Hladna fronta se je popoldne ob zahodnem višinskem vetru pomikala prek Slovenije (slike 16–18). Dopoldne se je povsod pooblačilo. Sredi dneva so se že pojavljale krajevne padavine, ki so se popoldne okrepile in razširile na vso Slovenijo. Zvečer so padavine povsod ponehale. Meja sneženja je bila sprva med 800 in 1000 m, ob koncu padavin se je spustila na okoli 500 m nadmorske višine. Padlo je od 2 do 18 mm padavin. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. Pred ohladitvijo so bile temperature še od 5 do 12 °C. 26.–28. februar Na zahodu delno jasno, drugod spremenljivo oblačno, krajevne plohe, severovzhodnik, burja Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, v višinah pa je bila vzhodno od nas dolina s hladnim zrakom, katere južni del se je odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka. V zahodni Sloveniji je prevladovalo delno jasno vreme z občasno zmerno oblačnostjo. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Prvi dan so bile popoldne in zvečer krajevne plohe, drugi dan dopoldne je bilo nekaj kratkotrajnih ploh le v jugovzhodni Sloveniji. Zadnji dan obdobja so se znova pojavljale krajevne plohe. Količina padavin je bila majhna. Pihal je okrepljen severovzhodnik, na Primorskem zmerna burja. Hladno je bilo, najhladneje zadnji dan, ko so bile najvišje dnevne temperature le od 3 do 7, na Primorskem do 11 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 2. 2. 2022 ob Slika 2. Satelitska slika 2. 2. 2022 ob 13. uri 13. uri Figure 2. Satellite image on 2 February 2022 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 February 2022 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 2. 2022 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 February 2022 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 6. 2. 2022 ob Slika 5. Satelitska slika 6. 2. 2022 ob 13. uri 13. uri Figure 5. Satellite image on 6 February 2022 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 6 February 2022 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 6. 2. 2022 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 6 February 2022 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 11. 2. 2022 Slika 8. Satelitska slika 11. 2. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 11 February 2022 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 11 February 2022 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 11. 2. 2022 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 11 February 2022 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 15. 2. 2022 Slika 11. Satelitska slika 15. 2. 2022 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 15. 2. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 15 February 2022 at 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 15 February 2022 at Figure 10. Mean sea level pressure on 15 February 2022 12 GMT at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 21. 2. 2022 Slika 14. Satelitska slika 21. 2. 2022 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 21. 2. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 21 February 2022 at 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 21 February 2022 at Figure 13. Mean sea level pressure on 21 February 2022 12 GMT at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 25. 2. 2022 Slika 17. Satelitska slika 25. 2. 2022 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 25. 2. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 25 February 2022 at 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 25 February 2022 at Figure 16. Mean sea level pressure on 25 February 2022 12 GMT at 12 GMT 32 PODNEBNE RAZMERE V ZIMI 2021/22 Climate in winter 2021/22 Tanja Cegnar ecember, januar in februar so meseci meteorološke zime. V državnem povprečju je bila zima 2021/22 za 1,7 °C toplejša kot v povprečju primerjalnega obdobja, padlo je le 74 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo kar 130 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981/82–2010/11. V uvodu povzemamo najpomembnejše značilnosti vsakega zimskega meseca posebej, sicer pa se članek posveča zimi kot celoti. D December 2021 V državnem povprečju je bil zadnji mesec leta 0,8 ºC toplejši od povprečja primerjalnega obdobja, padavin je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju, saj je padlo 92 % običajnih decembrskih padavin, sonce pa je sijalo 99 % toliko časa kot v povprečju primerjalnega obdobja. Približno polovica ozemlja je bila decembra do 1 °C toplejša od normale. Odklon povprečne decembrske temperature se je od jugovzhoda in Prekmurja, kjer je presegel 1,5 °C, manjšal proti severozahodu, kjer je bilo ponekod celo hladneje od normale. V Bohinjski Češnjici je bil zaostanek povprečne mesečne temperature za normalo 1,0 °C, v Ratečah 0,7 °C, do 0,5 °C pod normalo je bila povprečna temperatura tudi v Bovcu, na letališču JP Ljubljana, v Lescah in Slovenj Gradcu. Najbolj opazno je december 2021 zaznamovalo nenavadno toplo obdobje v zadnji tretjini meseca, ponekod se je temperatura za ta del leta povzpela rekordno visoko. Slika 1. Zelenci; 31. december 2021 (foto: T. Cegnar) Figure 1. Zelenci, 31 December 2021 (Photo: T. Cegnar) Največ padavin je bilo na območju, ki je segalo iznad Trnovske planote do Javornikov in Snežnika. Na tem območju so padavine presegle 150 mm, na manjšem območju tudi 180 mm. V veliki večini države je padlo od 60 do 120 mm padavin. Najbolj skromne so bile padavine v Prekmurju, kjer je padlo manj kot 60 mm. Padavine so presegle normalo v slabi polovici države. Presežek je bil večinoma do ene petine normale. Nadpovprečno namočeni so bili Goričko, Koroška, precejšnji del Štajerske in Dolenjske. Na nekaj merilnih mestih so normalo presegli za okoli tretjino. Padavine so opazno zaostajale na severozahodu in zahodu države, najbolj v delu Posočja, kjer niso presegle dveh petin normale. V Zgornjem Posočju je 33 Agencija Republike Slovenije za okolje padla le okoli tretjina običajnih decembrskih padavin. Večinoma so padavine zaostajale za normalo tudi na jugu države, delu Štajerske in Gorenjske, a tam primanjkljaj ni presegel petine normale. V primerjavi z normalo je bila najslabše osončena Ljubljanska kotlina; v Ljubljani je bilo sončnega vremena le tretjino toliko kot normalno, na Letališču JP Ljubljana pa dve petini normale. V veliki večini države so bili odkloni od normale v intervalu ±10 %. Na severovzhodu države je bil presežek večji, in sicer okoli tretjine normale. Za dve petini so normalno decembrsko osončenost presegli v vzhodnem delu Posavske regije. Razen na Obali in v Biljah so decembra poročali o snežni odeji tudi na večini nižinskih opazovalnih postaj. Snežna odeja je bila najdebelejša 9. ali 10. decembra. Na Kredarici je največja debelina snežne odeje 9. decembra dosegla 180 cm. Januar 2022 V državnem povprečju je bil januar 1,3 ºC toplejši od normale, padlo je le 54 % toliko padavin kot v januarskem povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo 62 % več kot normalno. Za primerjavo še vedno uporabljamo povprečje obdobja 1981–2010, ki ga označujemo kot normalo. Povprečna mesečna temperatura je v veliki večini države presegla normalo, le v Biljah je bila nekoliko nižja, na Obali pa je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Presežek nad normalo je naraščal od jugozahoda proti severovzhodu države. Na zahodu in jugu države odklon ni presegel 1 °C, v osrednjem delu države je bil med 1 in 1,5 °C, nad 1,5 °C je bil v Pomurju in večjem delu Štajerske. Začetek meseca je bil nenavadno topel. Januar 2022 spada med 15 najbolj suhih po letu 1961. Največ padavin je bilo v delu Julijcev, kjer so padavine krajevno presegle 170 mm. Tudi na Trnovski planoti je bilo več padavin kot po nižinah. V veliki večini Slovenije je padlo manj kot 60 mm padavin, precej merilnih postaj je namerilo manj kot 20 mm padavin. V veliki večini države so padavine zaostajale za normalo, le na severozahodu države in severu Prekmurja je padla normalna količina padavin ali pa je bila normala nekoliko presežena. Največji zaostanek za normalo je bil na jugozahodu, delu osrednje Slovenije in ponekod na jugu, kjer so namerili le od 15 do 35 % normalnih padavin. V državnem merilu je bil januar 2022 tretji najbolj sončen v obdobju od leta 1961. Na vseh nižinskih merilnih postajah je bilo vsaj za petino več sončnega vremena kot normalno, v visokogorju je bil presežek nekoliko manjši. Največji presežek je bil v Ljubljanski kotlini, kjer je bilo skoraj dvakrat toliko sončnega vremena kot normalno. Iznad osrednje Slovenije je presežek pojemal proti jugu, zahodu in severu države. V Ratečah je sneg prekrival tla vse dni, najdebelejša je bila snežna odeja 6. januarja, ko je dosegla 75 cm. Večina nižinskih merilnih postaj je poročala o tanki snežni odeji. Na Kredarici je debelina snežne odeje 6. januarja dosegla 215 cm. Februar 2022 V državnem povprečju je bil februar 2022 za 2,8 °C toplejši od povprečja obdobja 1981−2010, padlo je le 66 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo 123 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981−2010, ki ga še vedno uporabljamo za primerjavo. Povprečna temperatura februarja 2022 je povsod presegla normalo, odklon je bil v dobri polovici države med 2 in 3 °C. Območje z odklonom nad 3 °C se je začenjalo v osrednji Sloveniji in se od tam širilo na 34 Agencija Republike Slovenije za okolje vzhod in zajemalo večino Dolenjske, spodnje Štajerske in severovzhodne Slovenije. Najmanjši odklon je bil na severozahodu in jugozahodu Slovenije, a tudi tam je bila normala presežena za vsaj 1 °C. Najobilnejše so bile padavine na Trnovski planoti, kjer so krajevno presegle 100 mm. V dobrih dveh tretjinah Slovenije je padlo manj kot 60 mm padavin. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, na precejšnjem območju jih niso namerili niti 20 mm. Slika 2. Slovenska obala; 23. februar 2022 (foto: T. Cegnar) Figure 2. Littoral, 23 February 2022 (Photo: T. Cegnar) V delu Štajerske je padlo le 20 do 40 % normalnih padavin. V dobri polovici Slovenije so padavine presegle tri petine normale. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v Beli krajini. Povsod je bilo dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena doseženo ali preseženo. V visokogorju in na jugozahodu države je bil presežek najmanjši. Na Kredarici in v Godnjah je bilo toliko sončnega vremena kot običajno. Na Obali in v Šmarati je bil presežek nad normalo manjši od desetine. V Ratečah, Vedrijanu in Biljah so normalo presegli za desetino. Presežek nad normalo je naraščal od zahoda proti severovzhodu. Največji presežek nad normalo je bil na severovzhodu države. Na Letališču ER Maribor je bil presežek 46 %, na Sv. Florjanu in v Murski Soboti je bilo dve petini več sončnega vremena kot običajno. Na Kredarici je bila največja debelina snežne odeje 180 cm. Zima 2021/22 V nadaljevanju so podane značilnosti zime v celoti. Najprej smo prikazali odklon povprečne zimske temperature od dolgoletnega povprečja za celotno državo. Slika 3. Odklon povprečne zimske temperature zraka na državni ravni od povprečja 1981/82–2010/11 Figure 3. Mean winter air temperature anomaly at national level Tokratna zima se na državni ravni uvršča med 12 najtoplejših od leta 1961. V tem obdobju je bila najtoplejša zima 2006/07, s temperaturnim odklonom 3,6 °C, odklon nad 3 °C pa imata še zimi 2013/14 35 Agencija Republike Slovenije za okolje in 2019/2020, z odklonoma 3,2 °C oz. 3,1 °C. Najhladnejša je bila zima 1962/63, z odklonom −4,9 °C, sledi pa ji zima 1963/64 z odklonom −3,2 °C. Nadpovprečno topli so bili vsi trije zimski meseci, najmanjši odklon je bil decembra, največji pa februarja. To je bila peta zima v nizu zaporednih zim s pozitivnim temperaturnim odklonom glede na obdobje 1981/82–2010/11. V tem stoletju je bilo 13 zim s pozitivnim in devet z negativnim odklonom temperature. Od najmanj šestdesetih let prejšnjega stoletja se zime v povprečju segrevajo. Linearni trend segrevanja v tem obdobju znaša okrog 0,4 °C/desetletje in je statistično značilen. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo povsod po Sloveniji, presežek nad povprečjem obdobja 1981/82–2010/11 je bil v pretežnem delu države od 1 do 2 °C. Večji presežek nad normalo je bil v pasu, ki se je začenjal v Beli krajini in vzdolž meje s Hrvaško segal v južno Prekmurje. V Črnomlju je bil presežek nad normalo 2,4 °C, v Murski Soboti pa 2,2 °C. Manjši presežek, in sicer do 1 °C nad normalo, je bil ponekod na severozahodu in jugozahodu Slovenije, na Goriškem in delu Koroške. V Ratečah in Bovcu so normalo presegli za 0,3 °C, V Ravnah na Koroškem in Ilirski Bistrici za 0,4 °C, v Biljah za 0,5 °C, v Portorožu in Bohinjski Češnjici za 0,7 °C; na Kredarici je bil februar 1,0 °C toplejši od normale. Slika 4. Odklon povprečne temperature zraka v zimi 2021/22 od povprečja 1981/82–2010/11 Figure 4. Mean air temperature anomaly in winter 2021/22 Razen v Biljah in Ratečah so bila jutra v povprečju zime 2021/22 nadpovprečno topla. Odkloni so bili do 2,4 °C v Godnjah. Tako kot jutra so bili tudi popoldnevi v zimskem povprečju 2020/21 toplejši od normale, odkloni pa so bili večji, saj je bil razpon od 1,0 °C v Portorožu do 3,4 °C v Črnomlju. Najvišja temperatura v zimi 2021/22 je bila izmerjena februarja. Najnižja pa na veliki večini merilnih postaj januarja, izjeme so bile redke, med njimi je Kredarica, kjer se je najbolj ohladilo konec februarja. Najnižja temperatura na Kredarici je bila −16,9 °C, izmerjena je bila 28. februarja, v preteklosti je bilo na tej visokogorski postaji že večkrat bolj mraz. Na večini nižinskih merilnih postaj v notranjosti Slovenije je bila najnižja temperatura med −7 in −12 °C, z nižjo temperaturo so izstopale Rateče (−14,3 °C). Seveda tudi tradicionalno mrzli kraji, kot sta Nova vas na Blokah, kjer se je temperatura spustila na −18,4 °C, in Babno Polje, kjer so izmerili −17,8 °C. Manj se je ohladilo po nižinah Primorske, na Letališču Portorož se je temperatura spustila na −3,4 °C, v Biljah na −6,2 °C. V visokogorju je bilo najtopleje 2. januarja, na Kredarici so izmerili 8,4 °C. Na večini nižinskih postaj je bilo najtopleje februarja. Bilo je tudi nekaj izjem, na primer Postojna, kjer so najvišjo temperaturo izmerili zadnji dan decembra. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ratečah je bila najvišja temperatura 13,4 °C, v Murski Soboti so izmerili 15,7 °C, v Slovenj Gradcu 14,1 °C, na Letališču Portorož je temperatura dosegla15,6 °C. Nikjer se niso niti približali 19 °C. Rogaška Slatina Boh. Češnjica Portorož Lisca Lesce Murska Sobota Polički Vrh Slovenj Gradec Let. ER Maribor Slov. Konjice Ravne na Kor. Celje Črnomelj Novo mesto Sevno Vrhnika Ljubljana Babno Polje Postojna Godnje Bilje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Let. JP Ljubljana Ilirska Bistrica Rogaška Slatina Boh. Češnjica Portorož Lisca Metlika Lesce Murska Sobota Polički Vrh Slovenj Gradec Let. ER Maribor Slov. Konjice Ravne na Ko. Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Postojna Godnje Bilje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Krn Bovec Rateče Kredarica Planina pod G. Let. JP Ljubljana -0,4 -0,2 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8 2 2,2 2,4 2,6 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 Slika 5. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature (levo) in povprečne najvišje dnevne temperature v zimi 2021/22 Figure 5. Mean daily minimum (left) and maximum temperature anomaly in winter 2021/22 V zimi 2020/21 je bilo več nadpovprečno toplih in nadpovprečno hladnih obdobij. Med ohladitvami je po intenzivnosti najbolj izstopala ohladitev v prvi tretjini januarja, ki je končala nenavadno toplo obdobje na prehodu iz leta 2021 v leto 2022. To obdobje nenavadno toplega vremena je bilo izrazitejše v višjih legah in krajih brez temperaturnega obrata. 100 Ljubljana Hladni Ledeni Število dni 80 60 40 20 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 Slika 6. Število hladnih in ledenih dni Figure 6. Number of days with maximum (dark) and minimum (light) daily temperature below 0 °C Poleg povprečja je dober pokazatelj temperaturnih razmer tudi število dni s temperaturo pod izbranim pragom. Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod lediščem. Ker postajajo zime vse milejše, so taki dnevi v zadnjih desetletjih postali redkejši, kot so bili v desetletjih sredi minulega stoletja. V Ljubljani in Celju sta bila 2 ledena dneva, na Kredarici jih je bilo 71, v Ratečah 17, na Babnem Polju 10, v Novi vasi in Slovenj Gradcu 7, v Murski Soboti in na Letališču ER Maribor je bil en tak dan. Pogostejši kot ledeni so hladni dnevi, to so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem. Na Kredarici jih je bilo 87, v Ratečah 90, v Slovenj Gradcu 86, v Ljubljani 60, v Biljah 58, najmanj pa na Obali, le 33. Dnevni poteki najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja odražajo hitre temperaturne spremembe v gorskem svetu in razliko v temperaturnem razponu med gorami in nižino. Prikazane so razmere v Murski Soboti, Ljubljani, Biljah in na Kredarici. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Kredarica Temperatura (ºC) 5 0 -5 -10 -15 -20 1 6 11 16 21 26 31 5 10 DECEMBER 15 20 25 30 4 9 JANUAR 14 19 24 19 24 19 24 19 24 FEBRUAR 20 Murska Sobota Temperatura (ºC) 15 10 5 0 -5 -10 1 6 11 16 21 26 31 5 10 DECEMBER 15 20 25 30 4 9 JANUAR 14 FEBRUAR 20 Ljubljana Temperatura (ºC) 15 10 5 0 -5 -10 1 6 11 16 21 26 31 5 10 DECEMBER 15 20 25 30 4 9 JANUAR 14 FEBRUAR 20 Bilje Temperatura (ºC) 15 10 5 0 -5 -10 1 6 11 16 21 DECEMBER 26 31 5 10 15 JANUAR 20 25 30 4 9 14 FEBRUAR Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2020/21 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981/82–2010/11 (debele črte) Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2020/21 (thin lines) and the average of the reference period 1981/82–2010/11 (bold lines) 38 Agencija Republike Slovenije za okolje V nižini je bila zima 2021/22 nekoliko hladnejša od zime 2020/21. Zima 2020/21 je bila povsod nekoliko hladnejša od zime 2019/20. Na Obali je bila najtoplejša zima 2013/14. V Portorožu je bila povprečna zimska temperatura 6,8 °C, kar je 1,9 °C nad normalo, najhladnejša je bila zima 1962/63 z 0,9 °C. Temperatura (°C) -3 Kredarica -5 -7 -9 -11 -13 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 Temperatura (°C) 5 3 Ljubljana 1 -1 -3 -5 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 Temperatura (°C) 5 3 1 -1 -3 Murska Sobota -5 -7 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 Temperatura (°C) 10 8 6 Portorož 4 2 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 Slika 8. Povprečna zimska temperatura zraka Figure 8. Mean winter temperature Na Kredarici je bila povprečna temperatura −6,2 °C in za 1,0 °C presegal normalo. Najhladnejša je bila zima 1962/63 z −12,2 °C, najtoplejša pa 1989/90 z −3,8 °C, enaka povprečna temperatura kot v zimi 2015/16, in sicer −4,0 °C je bila v zimi 2006/07. V Ratečah je bila doslej najhladnejša zima 1962/63 s povprečno temperaturo −7,3 °C, najtoplejša pa zima 2006/07, ko je bilo 0,0 °C, tokrat je bila povprečna zimska temperatura −2,6 °C, kar je 0,3 °C nad normalo. V Ljubljani je bila povprečna temperatura zraka 2,3 °C, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 s povprečno temperaturo −4,2 °C, najtoplejša pa zima 2006/07 s 5,1 °C. V Murski Soboti so z 2,2 °C dolgoletno povprečje presegli za 2,2 °C; najhladnejša je bila zima 1962/63 z −5,9 °C, v zimi 2006/07 pa je bilo 3,6 °C. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Državno povprečje zimskega odklona trajanja sončnega obsevanja Figure 9. Average winter bright sunshine duration anomaly at national level Slika 10. Trajanje sončnega obsevanja v zimi 2021/22 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981/82– 2010/11 Figure 10. Bright sunshine duration in winter 2021/22 compared to the 1981/82–2010/11 normals Lisca Godnje Šebreljski Vrh Let. JP Ljublj. Boh. Češnjica Portorož Lavrovec Murska Sobota Slovenj Gradec Let. ER Marib. Sv. Florijan Novo mesto Sromlje Ljubljana Šmarata Postojna Bilje Vedrijan Rateče Kredarica Slika 11. Odklon sončnega obsevanja v zimi 2021/22 v % od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 11. Bright sunshine duration anomaly in % in winter 2021/22 0 10 20 30 40 50 60 Po rekordno sončni zimi 2019/20 je na državni ravni zima 2020/21 po osončenosti za 15 % zaostajala za normalo, zima 2021/22 pa je bila ponovno nadpovprečno sončna. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Zima 2021/22 se na državni ravni uvršča med šest najbolj osončenih od leta 1961. V tem obdobju je bila najbolj osončena zima 2019/20, s kazalnikom osončenosti 141 %, najmanj pa zima 1968/69, s kazalnikom 57 %. K osončenosti tokratne zime je največ prispeval januar. V povprečju je osončenost pozimi na ravni države od leta 1961 do začetka devetdesetih let naraščala, nato padala in od druge polovice prvega desetletja tega stoletja spet narašča. V tem stoletju je bilo 10 zim s kazalnikom nad in 12 pod vrednostjo dolgoletnega povprečja 1981/82–2010/11. Sončno obsevanje (ura) 500 Kredarica 400 300 200 100 0 54/55 58/59 62/63 66/67 70/71 74/75 78/79 82/83 86/87 90/91 94/95 98/99 02/03 06/07 10/11 14/15 18/19 Sončno obsevanje (ura) 400 Ljubljana 300 200 100 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 Sončno obsevanje (ura) 400 Murska Sobota 300 200 100 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 Sončno obsevanje (ura) 500 Portorož 400 300 200 100 0 54/55 58/59 62/63 66/67 70/71 74/75 78/79 82/83 86/87 90/91 94/95 98/99 02/03 06/07 10/11 14/15 18/19 Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja Figure 12. Sunshine duration V Ljubljani je sonce sijalo 277 ur, kar je 22 % nad normalo. Odkar imamo v Ljubljani podatke o trajanju sončnega obsevanja sta bili s 341 urami najbolj sončni zimi 2019/20 in 1999/2000. V Murski Soboti je bila najbolj sončna zima 1999/2000 s 354 urami neposrednega sončnega obsevanja, tokrat je bilo pozimi 343 ur sončnega vremena, kar je 47 % nad normalo. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje V Portorožu je bilo to zimo 381 ur sočnega vremena, najbolj sončne so bile zime 1981/81 (434 ur), 2016/17 (426 ur) in 2002/03 (421 ur). Slika 13. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za zime v obdobju 19612022; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, zima 2021/22 je označena z rdečo barvo. Figure 13. Temperature and precipitation anomaly for all winter in the period 19612022 Po sezonski statistiki temperature zraka in višine padavin je bila zima 2021/22 na ravni države zelo podobna zimi 1973/74, ki je bila nekoliko hladnejša in bolj namočena. Se pa zima 1973/74 znatno razlikuje po trajanju sončnega obsevanja. Temperaturni odklon v zimi 1973/74 je padal podobno od severovzhoda proti zahodu, le da je bil največji nad Slovenskimi goricami, delom Koroške in Pomurja, padavin na zahodu ni primanjkovalo, najmanj pa jih je bilo v delih Štajerske in na jugovzhodu države. Tudi vremenski potek in regionalne razmere med omenjenima zimama so se precej razlikovali. Zima 2021/22 se na državni ravni uvršča med 13 najmanj namočenih od leta 1961. Najmanj sta bili v tem obdobju namočeni zimi 1974/75 in 1991/92, s kazalnikoma 30 % oz. 33 %, najbolj pa zima 1976/77 s kazalnikom 209 %. V zimi 2021/22 so bili vsi trije meseci podpovprečno namočeni, še najbližje normali je bil december. V tem stoletju je bilo 11 zim s kazalnikom padavin pod in 11 nad vrednostjo dolgoletnega povprečja. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja se višina padavin pozimi zvišuje. Najobilnejše so bile padavine v delu Julijskih Alp, na Trnovski planoti in Snežniku, kjer je padlo nad 300 mm. V Črnem Vrhu nad Idrijo je padlo 460 mm, na Lokvah 371 mm, 327 na Otlici in 314 mm v Bovcu. Proti jugozahodu in severovzhodu je bilo padavin manj. Na Koroškem, v jugovzhodni Dolenjski, večini Štajerske, v Prekmurju, na Goriškem in Slovenski Istri je padlo manj kot 200 mm padavin. Manj kot 90 mm padavin so pozimi namerili v Kobiljem in Srednji Bistrici. V Ljubljani je padlo 208 mm, kar je 15 % pod normalo. V preteklosti smo imeli že večkrat bolj sušne zime, a tudi zime z obilnimi padavinami, najbolj namočena je bila zima 1976/77 s 569 mm. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 14. Državno povprečje odklona zimskih padavin od normale Figure 14. Country average winter precipitation anomaly Slika 15. Prikaz porazdelitve padavin v zimi 2021/22 Figure 15. Precipitation amount in winter 2021/22 Slika 16. Višina padavin v zimi 2021/22 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981/82– 2010/11 Figure 16. Precipitation amount in winter 2021/22 compared to the 1981/82–2010/11 normals Zimske padavine so zaostajale za normalo. Največji primanjkljaj glede na normalo je bil na Goriškem in v Posočju ter delu Gorenjske. V Kneških Ravnah je padal polovica običajnih padavin, v Tržiču 52 % in v Lescah 53 %. V veliki večini države je padlo od 60 do 100 % normalnih zimskih padavin. Več padavin kot običajno je bilo le na skrajnem severovzhodu države, predvsem na Goričkem; v Martinjem so padavine dosegle 121 % normale, v Šentjurju 111 % in v Gorenjcih pri Adlešičih 105 %. V Zgornjesavski dolini se je zima tokrat začela z obilno snežno odejo, ki je nato kljub skromnim zimskim padavinam vztrajala do konca zime. V Kranjski Gori je debelina snežne odeje decembra dosegla 71 cm, snežna odeja je tla prekrivala vse zimske dneve. V Ratečah je bila snežna odeja vso zimo še nekoliko debelejša, kot v Kranjski Gori, decembra je dosegla 86 cm. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje 800 700 Kredarica Padavine (mm) 600 500 400 300 200 100 0 54/55 58/59 62/63 66/67 70/71 74/75 78/79 82/83 86/87 90/91 94/95 98/99 02/03 06/07 10/11 14/15 18/19 600 Padavine (mm) 500 Ljubljana 400 300 200 100 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 300 Padavine (mm) 250 Murska Sobota 200 150 100 50 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 500 Portorož Padavine (mm) 400 300 200 100 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 Slika 17. Padavine Figure 17. Precipitation 50 Ljubljana 40 Število dni 30 20 10 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 Slika 18. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 18. Number of days with precipitation at least 1 mm 44 87/88 91/92 95/96 99/00 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je bila največja debelina snežne odeje 20 cm, tla pa je snežna odeja prekrivala 37 dni. Brez snežne odeje je bila prestolnica v zimi 1988/89, kar 90 dni s snežno odejo je bilo v zimi 1980/81. Lisca Lesce Velenje Godnje Bilje Breginj Bovec Portorož Bled Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Let. ER Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Laško Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Postojna Vedrijan Otlica Črni Vrh nad Idrijo Vojsko Kneške Ravne Soča Trenta Rateče Kranjska Gora Kredarica Breg Tržič Podljubelj Zgornje Jezersko Žiri Krvavec Normala 0 100 200 300 400 Zima 2021/22 500 600 700 Slika 19. Padavine v zimi 2021/22 in povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 19. Precipitation in winter 2021/22 and the average of the reference period Pozimi je v visokogorju snežna odeja običajno prisotna vse dni; izjema je bila zima 2015/16, ko so bila tla na Kredarici decembra prekrita s snegom le prve 4 dni. V preteklosti je bila največja zimska debelina snežne odeje dosežena v zimi 2013/14 s 560 cm, v zimi 1976/77 je snežna odeja dosegla debelino 521 cm; le 75 cm snega pa so namerili v sezoni 2001/02. V zimi 2020/21 je bila največja debelina snežne odeje na Kredarici 510 cm, kar je tretja največja zimska debelina snega na tej visokogorski merilni postaji. V Zimi 2021/22 je debelina snežne odeje dosegla 6. januarja 215 cm snega, februarja pa je bilo snega približno toliko kot sredi decembra. Snežna odeja je sicer v visokogorju najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici pogosto šele aprila. Po nižinah je bila tokratna zima skromna s snegom, snežna odeja je večinoma vztrajala le nekaj dni sredi decembra, ponekod pa tudi del januarja. Februar je bil »zelen« in s tem podoben predhodnim trem februarjem. V gorah je konec novembra in v začetku decembra zapadlo veliko snega. V Ratečah je bila snežna odeja 10. decembra debela 86 cm, na Voglu 145 cm in na Kredarici 180 cm. To je precej nad povprečjem za prvo polovico decembra. Kasneje so bile padavine skromne, a ker ni bilo izrazitih odjug, se je povprečno debela snežna odeja v nekaterih alpskih dolinah obdržala še v marec. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Najv. debelina snega (cm) 150 120 Ljubljana 90 60 30 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 Najv. debelina snega (cm) 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 54/55 58/59 62/63 66/67 70/71 74/75 78/79 82/83 86/87 90/91 94/95 98/99 02/03 06/07 10/11 14/15 18/19 Slika 20. Največja debelina snežne odeje Figure 20. Maximum snow depth 250 Kredarica Debelina (cm) 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 2 DECEMBER 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 1 JANUAR 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 FEBRUAR Slika 21. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2021/22 Figure 21. Daily snow cover depth in winter 2022/22 100 Ljubljana 80 Število dni 60 40 20 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 Slika 22. Število dni s snežno odejo Figure 22. Number of days with snow cover 46 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 19/20 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra v m/s Slika 23. Vetrne rože, zima 2021/22 47 Figure 23. Wind roses, winter 2021/22 Agencija Republike Slovenije za okolje Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga objavljamo v medijih. Najnižje se je spustil 2. decembra, in sicer na 965,4 mb, najvišji pa je bil 14. januarja, ko je dosegel 1001,6 mb. 1005 Zračni tlak (mb) 1000 Ljubljana 995 990 985 980 975 970 965 1 3 5 7 9 11 13DECEMBER 15 17 19 21 23 25 27 29 31 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 1 JANUAR 3 5 7 9 FEBRUAR 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 24. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v zimi 2021/22 Figure 24. Mean daily air pressure in winter 2021/22 V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju, padavinah ter snežni odeji v zimi 2021/22. Preglednica 1. Meteorološki podatki, zima 2021/22 Table 1. Meteorological data, winter 2021/22 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS −6,2 −2,6 4,1 2,1 1,0 2,3 2,4 2,6 3,1 1,7 1,9 −0,2 2,2 0,7 5,6 Temperatura TOD TX 1,0 −3,0 0,3 4,0 0,5 10,3 1,4 6,7 1,4 7,0 1,0 6,2 1,8 7,9 1,7 7,9 2,4 8,9 1,2 7,5 1,7 7,4 1,2 4,8 2,2 7,3 1,5 6,2 0,7 10,6 TM −9,1 −7,3 −0,6 −2,3 −3,6 −1,1 −2,0 −1,3 −1,6 −3,2 −2,5 −4,2 −1,9 −3,8 1,6 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) TAX 8,4 13,4 15,8 15,5 15,4 16,4 16,3 17,5 17,3 17,3 16,2 14,1 15,7 14,6 15,6 TAM −16,9 −14,3 −6,2 −9,6 −12,1 −7,1 −9,2 −7,9 −10,0 −9,6 −8,9 −11,2 −7,3 −10,3 −3,4 Sonce OBS RO 388 105 304 109 408 118 392 141 — — 277 122 — — 315 135 — — — — 385 153 320 120 343 147 — — 381 115 RR 224 193 150 216 197 208 123 161 208 142 105 120 97 130 120 Padavine in pojavi RP SS SSX 71 90 215 85 90 86 54 — — 67 25 14 68 25 21 85 37 20 67 11 2 82 15 12 80 12 3 82 22 12 78 11 14 74 56 25 85 17 10 53 — — 59 0 0 LEGEND: OBS RO RR RP SS SSX − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri − maksimalna višina snežne odeje (cm) SUMMARY At the national level, the winter 2021/22 was 1.7 °C warmer than normal, only 74 % of the normal precipitation fell, while the sunny weather was 130 % of the normal. 48 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V FEBRUARJU 2022 Climate in the World and Europe in February 2022 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v februarju 2022 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo zadnje tridesetletno povprečje, to je obdobje 1991–2020. Slika 1. Odklon temperature februarja 2022 od februarskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for February 2022 relative to the February average for the period 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do februarja 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, februarski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to February 2022. The darker coloured bars denote the February values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 49 Agencija Republike Slovenije za okolje V Evropi je bila februarja 2022 povprečna temperatura skoraj povsod nad normalo (slika 1). Le na manjših območjih so poročali o podpovprečni februarski temperaturi, med njimi sta bila Islandija in Svalbard. Največji pozitivni odklon je bil v Rusiji zahodno od Urala. Iznad Evrope je območje nadpovprečno visoke februarske temperature segalo nad severozahodno Afriko, večji del Bližnjega vzhoda, zahodni del osrednje Azije, severno Sibirijo, Arktični ocean, Sahalin in Kamčatko. Nadpovprečno toplo je bilo tudi na jugu Aljaske, v zahodni Kanadi in večini Antarktike. Čeprav se je vročinski val, ki je bil januarja izrazit v severni Argentini in sosednjih državah, februarja umiril, so se posledice v obliki požarov in onesnaženosti zraka nadaljevale. Odklon februarske temperature v Avstraliji je bil raznolik, na jugozahodu države pa je temperatura segla rekordno visoko za februar. Najbolj izrazito pod normalo je bila februarska temperatura nad severno Aljasko, osrednjo in vzhodno Kanado ter Grenlandijo. Ponekod na Kitajskem in v več sosednjih državah je bila temperatura občutno pod normalo. Tako je bilo tudi v osrednjem in vzhodnem delu severne Afrike ter v delih ZDA iznad Teksasa proti severu. Večina Atlantika je bila nadpovprečno topla, hladneje od normale je bilo na severu. Razmere so bile raznolike v Tihem oceanu, temperatura je bila nad normalo v večjem delu zmerne zemljepisne širine severnega in južnega Tihega oceana. Podpovprečna je bila temperatura ob obali zahodne Severne Amerike, zahodno od Južne Amerike ter južno in vzhodno od Japonske. Tudi tropska in subtropska območja vzhodnega Tihega oceana so bila hladnejša od normale, kar je povezano s slabenjem pojava la niña. V Indijskem in Južnem oceanu je bila mešanica pozitivnih in negativnih temperaturnih odklonov. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do februarja 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, februarski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to February 2022. The darker coloured bars denote the February values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Na svetovni ravni je bil februar 2022:     0,23 °C toplejši od februarskega povprečja obdobja 1991–2020; šesti najtoplejši februar v nizu podatkov; med 0,27 in 0,45 °C hladnejši od treh najtoplejših februarjev; v intervalu ±0,1 °C od drugih petih februarjev. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature (slika 2). V Evropi je bila povprečna februarska temperatura 2,4 °C nad normalo in za 1,6 °C nižja od februarske temperature leta 1990, ki je bila najvišja doslej, poleg tega je bilo še pet februarjev toplejših od tokratnega. Zima 2021/22 Slika 4. Odklon povprečne temperature v zimi 2021/22 glede na povprečje obdobja 1991–2020, (vir: Copernicus, ECMWF) Figure 4. Surface air temperature anomaly for the boreal summer from December 2021 to February 2022 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Slika 5. Odklon povprečne evropske zimske temperature glede na povprečje obdobja 1991–2020, (vir: Copernicus, ECMWF) Figure 5. Boreal winter (December to February) averages of European-mean surface air temperature anomalies from 1979 to 2021, relative to 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna zimska temperatura je najbolj presegla normalo v jugovzhodni Evropi in zahodni Aziji, nad delom Arktike, zlasti zahodno od Grenlandije, nad Kamčatko in Sahalinom. Druge regije z nadpovprečno zimsko temperaturo vključujejo velik del Antarktike, jugovzhodni del ZDA, severozahodno Afriko, južni del Južne Amerike in zahodno Avstralijo. Hladneje od povprečja je bilo na severu Aljaske, v velikem delu Kanade in na Tibetanski planoti ter na manjših območjih na vseh celinah. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna zimska temperatura v Evropi je bila 0,9 °C nad normalo. Zima 2021/22 je bila hladnejša od šestih evropskih zim v 43-letnem nizu podatkov in enako hladna kot še tri zime v preteklosti. Zima 2019/20 izstopa kot najtoplejša evropska zima, s temperaturo za 2,8 °C nad zimskim povprečjem obdobja 1991–2020. Dvanajstmesečno povprečje Slika 6. Odklon povprečne temperature v dvanajstih mesecih od marca 2021 do februarja 2022 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 6. Surface air temperature anomaly for March 2021 to February 2022 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila:        0,29 °C nad normalo; nadpovprečna na večini kopnega in oceanov; izrazito nad normalo na območju, ki se razteza od Bližnjega vzhoda do Sibirije, nad osrednjo Severno Ameriko, severozahodno in osrednjo Afriko, južnim delom Južne Amerike, Weddllovim morjem in vzhodno Antarktiko; blizu normale v večjem delu Evrope; nadpovprečna je bila na vzhodu in v manjši meri v pasu vzhodno od Irske do južne Skandinavije; pod normalo na nekaterih kopenskih območjih na severozahodu Kanade, na Aljaski, najbolj vzhodnih delih Rusije, severovzhodnem delu Južne Amerike, v Indiji, Avstraliji in Antarktiki; podpovprečna nad vzhodnim tropskim Tihim oceanom, kjer se je la niña, ki je dosegla vrhunec v zadnjih mesecih leta 2020, ponovno okrepila v letu 2021; podpovprečna v Čukotskem morju in delih vzhodnega severnega Tihega oceana in več oceanskih območjih na južni polobli. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,1 do 1,2 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje in četrto najtoplejše koledarsko leto sta leti 2019 (odklon 0,40 °C) in 2017 (odklon 0,34 °C). Povprečje v dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkoročne odmike v regionalni in svetovni povprečni temperaturi. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016. Drugo in tretje najtoplejše dvanajstmesečno obdobje se je končalo maja in junija 2020. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v obdobju od marca 2021 do februarja 2022, je 0,40 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo z odklonom 1,2 °C v Evropi najtoplejše. Slika 7. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 7. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to February 2022. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2021. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Februarja so v jugozahodni Evropi, zlasti na Pirenejskem polotoku, vladale izrazito sušne razmere. Na severu celine je bilo večinoma bolj mokro kot običajno. Neurja so povzročila obilne padavine in poplave v vzhodni Avstraliji in tudi na Madagaskarju ter delu južne Afrike. Sušne razmere so se nadaljevale na zahodu ZDA in v Mehiki ter delu Južne Amerike. V zimi 2021/22 so se nadaljevale sušne razmere v jugozahodni Evropi, delih Severne in Južne Amerike. Morski led Februarja je ledeni arktični pokrov v povprečju prekrival 14,7 milijona km2, kar je 0,3 milijona km2 (ali 2 %) pod normalo. Že od julija 2021 je morski led pod dolgoletnim povprečjem, a daleč od skrajno 53 Agencija Republike Slovenije za okolje podpovprečnega obsega arktičnega morskega ledu. Najmanjši je bil februarski obseg leta 2018, z blizu 6 % zaostankom za normalo, kar je bistveno manjši obseg kot februarja 2022. Slika 8. Levo: povprečen ledeni pokrov februarja 2022. Oranžna črta označuje rob povprečnega februarskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na februarsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Left: Average Arctic sea ice concentration for February 2022. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for February for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for February 2022 relative to the February average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za februarje od leta 1979 do 2022 v primerjavi s februarskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 9. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all February months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the February average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Odklon koncentracije morskega ledu februarja 2022 kaže velike razlike v atlantskem in tihomorskem sektorju Arktike. Koncentracija ledu v Labradorskem morju je bila nadpovprečna, v Zalivu sv. Lovrenca in morjih severno od Nove Fundlandije pa podpovprečna. V sektorju vzhodnega Atlantika je najbolj izstopala podpovprečna koncentracija ledu med Barentsovim in Karskim morjem. Na morju okoli Svalbarda je bila koncentracija večinoma nadpovprečna. V tihomorskem sektorju je bilo izrazito 54 Agencija Republike Slovenije za okolje nasprotje med podpovprečno koncentracijo v Ohotskem morju in nadpovprečno koncentracijo v Beringovem morju. Slika 10. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za februarje od leta 1979 do leta 2022 v primerjavi s februarskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 10. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all February months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the February average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 11. Antarktični ledeni morski pokrov februarja 2022, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v februarskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od februarskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 11. Left: Average Antarctic sea ice concentration for February 2022. The thick orange line denotes the climatological ice edge for February for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for February 2022 relative to the February normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Nad Antarktiko je bilo februarja 2022 v povprečju 2,5 milijona km2 morskega ledu, kar je 0,9 milijonov km2 manj od normale in 27 % manj kot v povprečju obdobja 1991–2020. To je druga najmanjša površina v 44-letnem satelitskem nizu podatkov. Najmanj morskega ledu je bilo v februarju 2017, ko je bil zaostanek za normalo 28 %, primerljivo malo pa tudi februarja 2018, ko je bil zaostanek 25 %. NSIDC 55 Agencija Republike Slovenije za okolje (ZDA nacionalni center za podatke o ledu in snegu) uvršča februar 2022 na prvo mesto po najmanjšem ledenem morskem pokrovu v njihovem podatkovnem nizu, sledita mu februarja 2017 in 2018. Odklon koncentracije morskega ledu na antarktičnem območju februarja 2022 kaže, da se je morski led v primerjavi z januarjem 2022 zmanjšal v večini sektorjev, najbolj izrazito v Rossovem morju, ki je bilo, razen majhnega območja na svojem skrajnem severu, februarja 2022 v povprečju brez ledu. Zemljevid odklonov koncentracije morskega ledu kaže, da so negativni odkloni prevladovali okoli Antarktike, pri čemer so bili odkloni še posebej opazni v severnem Weddellovem, Rossovem in zahodnem Amundsenovem morju ter ob obali zahodno od Rossovega morja. Največje neprekinjeno območje pozitivnih odklonov je bilo v vzhodnem Amundsenovem in zahodnem Bellingshausenovem morju. Slika 12. Časovna vrsta dnevnega obsega antarktičnega morskega ledu za leta 2017 (modra), 2018 (zelena) in 2022 (rdeča). Slika v sivih odtenkih prikazuje dnevno mediano (polna črta), interdecilni razpon (svetlo senčenje) in interkvartilni razpon (temno senčenje) v obdobju 1991–2020 ter dnevni minimum in maksimum v obdobju 1979– 2022 (črtkane črte). Vir podatkov: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.1, C3S/ECMWF/EUMETSAT Figure 12. Time series of Antarctic daily sea ice extent for 2017 (blue), 2018 (green) and 2022 (red)[1]. The plot shows in grey shades the daily median (solid line), interdecile range (light shading) and interquartile range (dark shading) during 1991–2020, as well as the daily minimum and maximum during 1979–2022 (dashed lines). Data source: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.1. Credit: C3S/ECMWF/EUMETSAT V drugi polovici februarja je dnevni obseg morskega ledu na Antarktiki dosegel novo rekordno nizko raven, ki je presegla prejšnji minimum iz leta 2017. V času od sredine februarja do začetka marca obseg antarktičnega morskega ledu običajno doseže najnižjo dnevno vrednost. Nabor podatkov o morskem ledu OSI SAF kaže na ponovno rast proti koncu februarja, medtem ko NSIDC kaže nadaljnje zmanjšanje v preostalem delu meseca. To pomeni, da še vedno ni mogoče potrditi, ali sta bila dosežena dnevni in mesečni minimum za leto 2022. Med sezono taljenja je satelitsko določanje morskega ledu zahtevnejše kot v hladnejših letnih časih, kar vodi do večjih razlik med nizi podatkov kot v drugih letnih časih. To je eden od ključnih razlogov, zakaj se lahko časovna razporeditev in razvrstitev minimuma med nabori podatkov razlikujeta, tako kot za februar 2022. 56 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V FEBRUARJU 2022 Agrometeorological conditions in February 2022 Marko Puškarić ebruar je bil nadpovprečno topel in suh mesec. Povprečna temperatura zraka na državni ravni je bila za skoraj 3 °C višja od dolgoletnega povprečja. Temperaturni odklon je bil največji na vzhodnem delu države. Povprečna mesečna temperatura zraka v Mariboru in Murski Soboti je znašala 4,2 °C, kar je približno 3,2 °C več od dolgoletnega povprečja. Temperaturni odklon se je zmanjševal proti zahodu. V Biljah je bila tako povprečna mesečna temperatura zraka 5,5 °C, kar je 1,5 °C več glede na dolgoletno povprečje. F Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, februar 2022 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, February 2022 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje – let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce – let. Maribor – let. Ljubljana – let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož – let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno / Sl. Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 1,0 1,0 1,3 1,0 0,7 1,1 0,9 0,8 1,0 1,1 1,3 1,1 1,0 1,2 1,0 1,2 0,9 1,3 1,3 1,0 1,0 0,6 0,7 1,1 0,9 0,8 0,9 1,2 I. dekada max.  1,8 11 1,8 10 2,0 14 2,3 10 0,9 7 1,6 10 1,6 9 1,6 8 1,4 10 1,7 11 1,9 13 1,9 11 1,7 10 1,6 12 1,6 10 2,0 12 1,3 9 1,8 13 2,2 13 1,7 10 1,6 10 0,7 5 1,0 7 1,6 11 1,3 9 1,6 8 1,5 9 2,1 12 II. dekada max. 1,0 2,5 1,1 1,7 1,1 2,1 0,9 1,6 1,0 1,6 0,9 1,9 0,8 1,3 0,8 1,3 1,1 1,6 0,9 1,3 1,5 2,2 0,8 1,1 0,8 1,2 1,1 1,9 1,2 1,8 1,0 1,9 0,9 1,3 1,1 2,5 1,0 2,0 0,9 1,3 1,2 1,8 0,6 0,9 0,7 1,0 1,1 1,7 0,9 1,4 0,8 1,9 0,8 1,3 0,9 1,3 pov. 57  10 11 11 9 10 9 8 8 11 9 15 8 8 11 12 10 9 11 10 9 12 6 7 11 9 8 9 9 III. dekada pov. max. 1,9 2,5 1,4 1,8 1,2 1,6 1,2 1,6 1,1 1,6 1,9 2,4 1,6 2,0 1,1 1,6 1,2 1,6 1,4 1,8 1,7 2,6 1,4 2,0 1,3 1,8 1,3 1,8 1,3 1,6 1,3 1,8 1,1 1,4 2,1 2,6 2,2 3,0 1,4 1,8 1,4 1,7 0,9 1,2 1,0 1,3 1,2 1,6 1,3 1,8 1,6 2,7 1,1 1,4 1,4 1,7  15 11 10 9 9 15 13 9 9 11 13 11 10 10 11 11 9 17 18 12 11 7 8 10 10 13 9 11 mesec (M) pov. max. 1,3 2,5 1,2 1,8 1,2 2,1 1,0 2,3 0,9 1,6 1,3 2,4 1,1 2,0 0,9 1,6 1,1 1,6 1,1 1,8 1,5 2,6 1,1 2,0 1,0 1,8 1,2 1,9 1,2 1,8 1,2 2,0 1,0 1,4 1,5 2,6 1,5 3,0 1,1 1,8 1,2 1,8 0,7 1,2 0,8 1,3 1,1 1,7 1,0 1,8 1,1 2,7 0,9 1,5 1,2 2,1  36 33 34 28 26 35 29 25 29 31 41 30 29 32 32 32 27 42 41 30 34 19 22 32 28 29 17 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Skozi skoraj cel februar je prevladovalo nadpovprečno toplo vreme. Manjši ohladitvi sta nastopili le v začetku druge dekade ter v zadnjih dneh meseca. Najtopleje je bilo ob koncu druge dekade, ko so povprečne dnevne temperature zraka ponekod za 8 °C presegle vrednosti dolgoletnega povprečja. Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad pragoma 0 °C in 5 °C so bile na vseh merilnih mestih, razen v Ratečah, višje kot običajno. K akumulaciji toplote je največ prispevala druga dekada meseca (preglednica 4). Skupna mesečna količina padavin je znašala med 13 in 80 mm ter nekoliko več na skrajnem severozahodu države. Glavnina padavin je padla v drugi polovici meseca. Na državni ravni je bil kazalnik višine padavin okoli 64 %. Nekoliko več padavin je imel le jugovzhodni del države, kjer je padla običajna količina padavin (Črnomelj 74 mm). Februarja se je v povprečju nabralo 10 dni z dežjem. Dnevna evapotranspiracija se je gibala okoli 1,1 mm, kar je nekoliko več od dolgoletnega povprečja. V toplih dneh z vetrom je ponekod izhlapelo do 2,6 mm vode na dan (Maribor, Podnanos, Tolmin). Skupna mesečna količina izhlapele vode je v povprečju znašala okoli 30 mm (preglednica 1). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za februar 2022 in za obdobje mirovanja (od 1. oktobra do 28. februarja 2022) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in February 2022 and for the dormation period (from 1 October 2021 to 28 February 2022) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v februarju 2022 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada Bilje −9,8 20,6 −8,9 1,9 199,3 Ljubljana −5,6 18,8 9,9 23,2 299,2 Novo mesto −2,0 16,6 2,6 17,3 209,3 Celje −7,8 3,4 −3,5 −7,9 241,3 Šmartno / Sl.Gradec Maribor – let. Murska Sobota Portorož - let. mesec (1. 10. 2021–28. 2. 2022) −6,5 3,7 −7,4 −10,2 218,5 −10,8 −7,1 −10,4 −28,3 140,8 −6,8 1,3 −6,6 −12,1 95,7 −12,0 8,0 −13,0 −16,9 39,3 Mesečna vodna bilanca je bila na severozahodnem delu države ter na Obali negativna s primanjkljaji od 8 do 28 mm. V osrednji Sloveniji in na Dolenjskem je bila mesečna vodna bilanca pozitivna s presežki okoli 20 mm. Vodna bilanca za obdobje mirovanja je povsod ostala pozitivna, vendar so vrednosti po večjem delu države za 60 do 180 mm nižje od običajnih (preglednica 2). Največja negativna odstopanja so bila na Goriškem, kjer so znašala več kot 250 mm. Temperatura tal je pomembna spremenljivka, ki spomladi vpliva na začetek rasti in razvoja rastlin, posredno pa tudi na čas izvajanja določenih agrotehničnih ukrepov, kot je npr. čas setve. Februarske povprečne temperature tal so na vseh merilnih mestih presegle dolgoletno povprečje. Povprečne temperature površinskega sloja tal na globini 5 cm so se v mesecu februarju gibale med 2 in 4 °C, na Obali, Goriškem in Beli krajini pa med 5 in 7 °C. V najbolj toplih dneh so se tla čez dan ponekod ogrela čez 12 °C (Bilje, Maribor). Tla so se pričela najbolj izrazito segrevati ob koncu druge dekade. Površinski sloj tal je bil ob jutrih občasno ponekod zamrznjen, še posebej v prvi polovici meseca. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, februar 2022 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, February 2022 Postaja I. dekada Bilje Bovec - let. Celje Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor – let. Ljubljana – let. Maribor Vrbanski plato Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 3,6 −0,3 1,9 3,3 1,0 0,8 0,7 1,6 0,6 2,0 2,8 2,4 5,9 2,4 3,7 −0,2 2,2 3,6 1,2 1,0 0,8 1,8 0,4 2,1 2,7 2,7 6,1 2,2 7,9 0,1 4,3 5,2 6,7 3,6 3,0 7,0 5,8 11,2 6,8 8,1 9,0 10,0 7,1 0,4 4,0 5,2 4,1 3,3 3,0 4,5 4,0 7,0 5,8 6,5 8,3 7,3 0,4 −1,4 0,3 1,5 −0,3 −0,1 −0,1 −2,6 −0,5 −1,3 0,6 0,3 3,1 0,3 0,9 −1,0 0,8 2,1 0,2 0,3 0,1 0,0 −0,3 0,2 0,8 0,8 4,1 0,4 5,8 2,0 4,0 5,0 3,7 3,5 2,6 3,6 3,4 3,7 4,8 4,4 7,2 4,1 5,7 2,1 4,0 5,2 3,6 3,4 2,7 3,7 3,3 3,8 4,8 4,6 7,3 3,7 12,9 7,1 7,6 7,3 9,6 7,7 5,8 9,6 8,4 12,1 8,4 10,5 10,7 12,1 11,5 6,6 7,0 7,2 7,1 7,0 5,7 7,3 7,2 8,3 7,8 7,6 10,0 9,2 1,4 0,0 1,2 2,8 0,1 0,8 0,8 −0,6 0,4 −2,0 1,0 0,5 3,7 0,6 2,0 0,2 1,8 3,3 0,9 1,0 1,0 0,0 0,7 0,4 1,4 1,5 4,8 0,9 6,1 3,3 4,8 5,7 3,7 4,2 3,5 3,3 4,0 3,2 4,3 4,2 7,5 3,5 6,3 3,5 5,1 6,0 4,0 4,4 3,6 3,8 4,0 3,7 4,5 4,6 7,8 3,6 11,0 6,1 6,5 7,1 9,4 7,1 5,3 9,7 10,7 12,4 7,9 10,3 10,7 9,7 9,7 5,5 6,6 7,2 6,5 6,7 5,2 7,0 8,3 8,1 7,0 7,7 9,5 7,1 2,3 1,2 3,0 4,3 1,2 2,2 2,1 0,0 0,8 −0,3 2,0 1,3 4,5 0,6 3,0 1,7 3,8 4,9 2,3 2,8 2,3 0,0 1,5 1,4 2,5 2,4 5,6 1,0 5,1 1,6 3,5 4,6 2,7 2,7 2,2 2,8 2,6 2,9 3,9 3,6 6,8 3,3 5,0 1,0 3,0 4,0 2,0 2,0 2,0 3,0 2,0 3,0 3,0 3,0 7,0 3,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, februar 2022 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, February 2022 Tef > 0 °C Postaja Portorož - let. Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor – let. Murska Sobota Tef > 5 °C Tef > 10 °C I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm 58 43 31 19 2 33 17 26 52 43 45 29 37 31 70 63 41 40 9 28 29 32 53 51 59 46 56 58 55 48 20 18 3 25 19 21 37 33 35 30 30 30 183 154 92 77 14 87 65 79 142 128 138 105 123 119 39 44 34 25 −5 48 28 36 65 52 58 40 56 53 13 3 2 1 0 0 0 2 9 5 10 1 1 0 24 19 6 6 0 3 2 4 10 12 19 9 16 17 15 9 0 1 0 0 1 0 5 4 5 4 4 3 52 30 7 7 0 3 3 6 24 20 34 14 22 21 15 10 1 0 0 0 0 2 11 5 14 2 8 7 I. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tef od 1. 1. 2022 II. III. M Vm > 0 °C 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 −2 −1 0 0 0 0 0 0 0 −1 −2 −1 −1 −1 318 242 139 111 20 122 72 97 185 182 204 146 173 166 > 5 °C > 10 °C 74 39 12 15 0 4 3 7 30 30 56 20 29 28 2 0 0 1 0 0 0 0 0 1 4 1 1 0 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 60 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Vremenske razmere v začetku meseca so omogočale delo v vinogradih in sadovnjakih, kjer so izvajali spomladansko rez. Nadpovprečna akumulacija efektivne temperature zraka nad 5 °C je sprožila rastne premike pri zgodnje spomladanskih rastlinah. Iz številnih območij Slovenije so poročali o cvetenju zvončka in prašenju leske. Na izpostavljenih toplih in sočnih legah so brsti marelic in breskev pričeli nabrekati. To je čas, ko je sadno drevje potrebno zaščititi pred boleznijo listne luknjičavosti koščičarjev ter breskovi kodravosti. Tudi v drugi polovici meseca se je nadaljevalo nadpovprečno toplo vreme, ki je spodbujalo nadaljnje brstenje sadja in cvetenje drugih znanilcev predpomladi, kot so črna jelša, pomladanski žafran, lapuh, trepetlika, iva in rumeni dren. Zgodnji fenološki razvoj teh rastlin pomeni, da lahko pričakujemo prezgodnje rastne premike tudi pri sadnem drevju. Ob koncu meseca se je s prehodom hladne fronte ozračje nekoliko ohladilo in tako prekinilo obdobje nadpovprečnih dnevnih temperatur in previsokih maksimalnih temperatur zraka. Kljub temu kaže, da bo na Primorskem fenološki razvoj zgodnjih koščičarjev tudi to pomlad prezgoden. Na Vipavskem in Goriškem so zacveteli prvi mandljevci in marelice, pri zgodnjih sortah breskev pa je postal viden rožnati vrh cvetnih brstov. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY February was 3 °C warmer than usual while the amount of precipitation was lower than usual in most parts of the country. Monthly climatological water balance was negative in the northwest region and on the Coast with deficits of 8 to 28 mm. In central Slovenia and the Dolenjska region the monthly water balance was positive with surpluses of around 20 mm. The water balance for the whole dormancy remained positive. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 2–4 °C and in warmer regions between 5–7 °C. 61 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V FEBRUARJU 2022 Discharges of Slovenian rivers in February 2022 Igor Strojan F ebruarja je po slovenskih rekah preteklo le polovico dolgoletnega vodnega povprečja. Najbolj vodnata je bila Drava v Dravogradu, najmanj Sotla v Rakovcu (slika 1). V prvi polovici februarja so bili pretoki rek mali in ustaljeni, v drugi polovici meseca se je vodnaatost rek povečala (slika 2), a visokovodne konice so bile v povprečju polovico manjše od dolgoletnega povprečja (slika 3 in preglednica 1). Reke z večjim hidroenergetskim potencialom Soča, Sava sta imeli okoli pol manjše pretoke kot običajno v tem mesecu. Srednji mesečni pretok Drave je bil okoli 15 odstotkov manjši kot običajno (slika 4). GORNJA RADGONA 0,69 DRAVOGRAD 0,87 VIDEM RADOVLJICA 0,31 0,58 SUHA 0,38 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,59 0,51 VELIKO ŠIRJE 0,37 SOLKAN 0,54 PODROTEJA DOLENJE 0,49 RAKOVEC 0,21 MOSTE 0,46 59 PODBOČJE 0,45 ČATEŽ 0,48 0,56 CERKVENIKOV MLIN 0,32 METLIKA 0,60 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v februarju 2022 in povprečnimi srednjimi februarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the February 2022 mean discharges of Slovenian rivers compared to the February mean discharges of the long-term period 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v februarju 2022 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in February 2022 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki februarja 2022 v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi januarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk) Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in February 2022 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk) 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki rek februarja 2022 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. River discharges in February 2022 and characteristic discharges in the long-term period 1991–2020 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN Februar 2022 m3/s dan Qnp 55,4 14 93,8 13 2,8 28 11,5 14 1,5 14 6,4 15 30,6 13 58,5 14 77,8 12 4,9 13 11,3 5 15,2 4 14,7 4 20,7 12 3,4 4 2,0 4 1,2 12 Qs 65,7 132 3,4 14,5 2,2 14,5 38,7 82,0 126 7,3 25,6 50,9 27,1 42,0 8,1 4,9 3,7 Qvk 107 18 340 22 8,1 16 22,7 16 5,7 22 39,0 20 99,9 20 167 21 381 22 25,6 16 58,2 22 180 16 64,4 20 140 22 33,1 20 34,9 19 16,1 16 Februar 1991–2020 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 47,9 73,3 104 70,7 111 247 1,6 4,2 9,8 7,9 17,5 51,9 1,2 3,3 10,5 5,9 12,6 33,3 23,0 37,3 99,4 43,9 87,7 272 66,2 134,7 405 3,5 8,0 21,2 9,0 22,1 57,4 9,1 28,1 88,9 7,5 26,9 125 14,6 33,3 147 1,9 4,4 13,9 1,2 2,6 7,9 0,8 2,8 13,5 nQs sQs vQs 60,1 95,3 213 91,7 152 351 4,3 11,0 25,8 11,7 39,0 151 2,1 10,5 34,2 12,6 25,0 96,3 27,9 66,1 267 52,6 161 564 88,0 260 915 4,6 19,3 85,2 13,5 57,2 199 16,3 84,1 275 10,3 59,3 204 20,8 78,6 370 2,4 14,5 40,4 2,0 10,1 38,0 1,0 11,4 43,5 nQvk sQvk vQvk 77,4 193 595 156 276 602 9,7 51,9 135 12,8 163 427 2,5 43,3 197 29,7 82,7 467 40,9 240 969 80,9 421 383 116 295 1754 5,3 94,3 366 18,6 154 353 21,8 363 789 15,7 146 276 50,0 421 1442 3,6 72,8 202 2,5 72,5 213 1,7 82,2 293 65 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp Qs the maximum small discharge in a period srednji mesečni pretok Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu (UTC+1) Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednji dnevni (Qs) in srednji mesečni pretoki rek (sQs) v februarju leta 2022 ter povprečni mesečni februarski pretoki rek v dolgoletnem obdobju 1991–2020 na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom. Figure 4. Daily (Qs) and mean monthly flows (sQs) of the rivers Drava, Sava and Soča in February 2022 and mean flows in the long term period 1991–2020. SUMMARY In February, only half of the long-term water average flowed along Slovenian rivers. In the first half of February river flows were small and steady, in the second half of the month the water content of rivers increased. High water peaks were on average half lower than the long-term average. 66 TEMPERATURE REK IN JEZER V FEBRUARJU 2022 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2022 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila februarja 2022 v povprečju 1 °C višja kot so srednje februarske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 1,6 °C višjo, Blejsko jezero pa 0,2 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem februarju 3,2 °C. T Srednje dnevne temperature večine slovenskih rek so se v februarju dvakrat počasi dvigovale in nato počasi spuščale. Po segrevanju rek v prvi tretjini februarja je sledila ohladitev, do sredine meseca, ko je 14. februarja približno tretjina rek dosegla najnižjo mesečno temperaturo, večina pa je imela najnižjo temperaturo že v prvih dneh februarja. Reke so se nato ponovno počasi segrevale in med 19. in 24. februarjem jih je večina dosegla najvišje februarske temperature, nato pa so se do konca meseca ponovno ohlajale. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v februarju 2022 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average February 2022 and long-term 1991–2020 temperature in °C postaja / location Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero FEBRUAR 2022 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 5,1 4,8 3,3 3,8 5,0 5,8 5,2 5,1 7,8 5,2 6,2 7,3 6,9 7,6 5,6 5,0 5,3 7,3 6,0 6,1 7,2 4,2 6,3 10,6 4,0 4,4 4,1 1,5 3,1 3,6 3,7 3,1 4,3 5,1 6,6 4,1 5,5 6,9 6,0 5,5 3,8 4,6 4,6 6,4 5,1 5,2 6,5 4,8 4,9 10,5 2,4 4,2 1,0 3,3 0,2 0,2 1,3 2,7 0,9 0,0 1,2 1,1 0,7 0,4 0,9 2,1 1,8 0,4 0,7 0,9 0,9 0,9 0,7 −0,6 1,4 0,1 1,6 0,2 * obdobje precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 67 Agencija Republike Slovenije za okolje 9 7 8 6 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 7 5 4 3 2 6 5 4 3 2 1 1 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 1. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 3. 5. 7. 9. Drava Ptuj Mislinja Otiški Vrh Ledava Polana 10 10 9 9 8 8 7 7 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 6 5 4 3 Pesnica Zamušani Dravinja Videm 6 5 4 3 2 2 1 1 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 1. 3. 5. 7. 9. februar Sava Radovljica Sava Šentjakob 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar Sava Čatež Sora Suha 10 9 9 8 8 7 7 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar februar 6 5 4 3 Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 6 5 4 3 2 2 1 1 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 1. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 3. 5. 7. 9. Ljubljanica Moste Unica Hasberg 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar februar Savinja Laško Krka Podbočje Dreta Kraše Paka Rečica 12 8 7 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 6 5 4 3 8 6 4 2 2 1 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 1. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 3. 5. 7. 9. Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar februar Bača Bača pri Modreju 68 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Temperatura (°C) 5 4 3 2 1 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v februarju 2022, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in February 2022 in °C Nihanje srednje dnevne temperature Blejskega jezera je bilo podobno, a manj izrazito, kot nihanje temperature večine rek. Najnižjo srednjo dnevno temperaturo je imelo Blejsko jezero 1. februarja, najvišjo pa 23. februarja. Bohinjsko jezero je imelo izrazitejšo ohladitev 16. februarja, ko je jezero doseglo najnižjo februarsko temperaturo, nato pa je sledilo ponovno segrevanje, do najvišje srednje dnevne temperature, ki je bila 20. februarja. Do konca meseca se je temperatura Bohinjskega jezera le malo spreminjala. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v februarju 2022, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in February 2022 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in February 2022 was 3.2 °C. The average observed river’s temperature was 1 °C higher as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.6 °C higher and the Bled Lake was 0.2 higher as a long-term average. 69 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V FEBRUARJU 2022 Sea dynamics and temperature in february 2022 Igor Strojan G ladina morja je bila februarja ob pogosto povečanem zračnem tlaku povečini znižana, morje se je v drugi polovici meseca nekoliko otoplilo. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož v februarju 2022 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in February 2022 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v februarju 2022 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in February 2022 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Februarja je povišan zračni tlak pogosto zniževal višino morja. Gladina morja je bila 1., 15. in 24. februarja do 40 cm nižja od predvidene astronomske višine morja. Srednja mesečna višina morja 213 cm je bila 7 cm višja od dolgoletnega povprečja v primerjalnem obdobju 1961–1990. Tako kot je običajno, morje tudi tokrat v februarju ni poplavljalo. Najvišja 279 cm in najnižja višina morja 145 cm sta bili dokaj običajni. Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v februarju 2022. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in February 2022 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v februarju 2022 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in February 2022 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v aprilu 2022. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2022 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/ vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in April 2022. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v februarju 2022 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in February 2022 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Februar Februar 1961–1990 2022 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 213 279 145 134 180 232 102 130 206 281 127 154 230 344 164 180 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Podatki o valovanju morja za februar so izostali zaradi težav na merilnem mestu. Temperatura morja Temperatura morja je bila v prvi polovici februarja okoli 9 °C, nato se je v drugi polovici otoplilo nad 10 °C. Srednja mesečna temperatura morja 9,3 °C je bila za dobro stopinjo Celzija višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v februarju 2022. Podatki so rezultat meritev na merilnih mestih Kapitanija in Luka Koper v Kopru. Figure 6. Mean daily sea temperatures in February 2022 at Koper 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v februarja 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) pripadajoča temperatura morja v 30-letnem obdobju 1991–2020. Dolgoletni niz podatkov temperature morja je rezultat meritev na merilnih mestih Koper-Kapitanija (obdobje 1991, 2006–2010) ter Koper-Luka Koper (obdobje 1992–2005) in ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in February 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) and sea temperatures in 30-year period 1991–2020. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Februar Februar 1991–2020 2022 Min Sr Max °C °C °C °C Tvnk Ts Tvvk 8,5 9,3 10,7 6,0 6,4 7,0 7,2 8,0 8,8 9,0 9,9 10,7 SUMMARY In February, air pressure was often high, consequently the sea level was mostly lower than normal. The sea warmed up a bit in the second half of the month. 74 KOLIČINE PODZEMNE VODE V FEBRUARJU 2022 Groundwater quantity in February 2022 Mišo Andjelov ebruarja so se količine podzemne vode zmanjšale v skoraj vseh aluvialnih vodonosnikih Slovenije. Prevladovale so običajne in nizke količine podzemne vode. Izjema so bili deli vodonosnikov v Vipavsko Soški dolini, deli Kranjskega polja, osrednji del spodnje Savinjske doline, območje ob Muri na Apaškem polju in ob Savi na Čateškem polju, kjer smo spremljali zelo nizke zaloge podzemne vode (slika 6). Na območju vodonosnikov Dinarskega krasa je bilo stanje zalog podzemnih voda v prvi dekadi meseca nizko. Ob izdatnejših padavinah v drugi dekadi februarja pa so se kraški vodonosniki delno napolnili in se začasno dvignili nad dolgoletno povprečje (slika 3). F Slika 1. Suha struga Mlinskega potoka na Apaškem polju, pogled proti Muri (foto: D. Šram) Figure 1. Dry Mlinski stream on the Apače field, view towards the river Mura (photo: D. Šram) Napajanja podzemne vode je bilo februarja malo. Dolgoletno povprečje je bilo doseženo le v Beli krajini. Najmanj padavin so zabeležili na območju vodonosnikov Dravskega polja, kjer je padlo le okoli ene četrtine običajnih februarskih količin. Izrazit izpad padavin je bil značilen tudi za območja v Pomurju, spodnje Savinjski dolini in Vipavsko Soški dolini, kjer je padlo za približno polovico manj padavin manj kot je običajno za ta mesec. V februarju so največ padavin prejeli vodonosniki na območju Dolenjskega krasa. V prispevnem zaledju izvirov Bilpe, Krupe in Studene je padlo za približno eno desetino manj padavin kot je značilno za ta mesec. Največ padavin je padlo v drugi dekadi meseca, vmes pa je bilo obdobje z redkejšimi posamičnimi dnevnimi padavinskimi dogodki. Nizke temperature zraka so marsikje preprečevale odtok infiltriranih padavin v vodonosnike, kar je dodatno omejevalo obnavljanje podzemne vode. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje V kraških vodonosnik so se februarja količine vode po državi rahlo povečale (slika 3). Prehodno povečanje izdatnosti je bilo zabeleženo le v času padavinskega dogodka v drugi polovici meseca. Vodne količine izmerjene na vseh merilnih postajah na Dinarskem krasu so bile nižje od dolgoletnega povprečja. Na Alpskem krasu so bile količine vode rahlo nad povprečjem. Temperatura vode se je tekom meseca v večini kraških vodonosnikov postopoma zviševala, nato pa je proti koncu rahlo upadla. Temperatura vode na območju večine kraških izvirov se je izraziteje zvišala v drugi polovici meseca in sledila povečanju količin podzemne vode. Podobno kot temperatura vode se je tudi specifična električna prevodnost vode (SEP) v sredini meseca močno zvišala nato pa upadla. Nihanje parametrov temperature in SEP na območju kraških izvirov nakazuje, da se je v tem mesecu iz vodonosnikov drenirala podzemna voda, ki se je zadrževala v vodonosnikih krajši čas in je posledica iztoka infiltriranih padavin v preteklih mesecih. Slika 2. Piezometer na Apaškem polju, pogled proti Črncem (foto: P. Frantar) Figure 2. Piezometer in the Apache field, view towards village of Črnci (photo: P. Frantar) V primerjavi z lanskim februarjem je bilo letos v istem mesecu stanje zalog v medzrnskih vodonosnikih manj ugodno. Suša v vodonosnikih, se je zaradi dolgega primanjkljaja obilnejših padavin podaljšala tudi v mesec februar. Gladine nižje od običajnih smo beležili v plitvih medzrnskih vodonosnikih na območju Vipave in Ajdovščine, v dolini kamniške Bistrice in spodnje Savinjske doline, kar pripisujemo predvsem izpadu običajnih februarskih količin padavin (slika 4). Zelo nizke gladine podzemne vode, ki smo jih februarja beležili na območju Čateškega polja in severnega roba vodonosnika Apaškega polja pripisujemo poglabljanju strug Save oziroma Mure zaradi zmanjšane prodonosnosti dolvodno od hidroenergetskih objektov. Ugodnejše razmere od dolgoletnega povprečja smo spremljali v vodonosnikih Dravsko-Ptujskega polja, Krško-Brežiškega polja in Murskega polja. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Diverse groundwater quantitative conditions prevailed in alluvial aquifers in February. Groundwater levels lower than normal were measured in Vipava Ajdovščina, gravel deposits of Kamniška Bistrica and spodnje Savinjska dolina aquifers. Groundwater levels higher than average prevailed in parts of Dravsko-Ptujsko polje, Krško-Brežiško polje and Mursko polje aquifers. Groundwater quantities in karstic aquifers were decreasing in February due to lack of monthly precipitation. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med decembrom 2021 in februarjem 2022 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between December 2021 and February 2022 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne februarske gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih februarskih gladin v obdobju 1981–2010, izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average February groundwater level in relation from median of long term February groundwater level in period 1981–2010, expressed in percentile values 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1981–2010; februar 2022 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1981–2010; February 2022 80 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V FEBRUARJU 2022 Air pollution in Februar 2022 Tanja Koleša aradi krajših noči, večje količine sončnega sevanja ter posledično višjih temperatur je bila onesnaženost zraka v februarju nižja kot januarja. Dnevna mejna vrednost PM10 je bila v februarju presežena na 9 od 33 merilnih mest. Največ trikrat na prometnem merilnem mestu na Cankarjevi cesti v Murski Soboti. Za primerjavo, v januarju je bilo 24 merilnih mest s preseženo mejno dnevno vrednostjo 50 µg/m3, največ preseganj, 16, je bilo prav tako zabeleženo v Murski Soboti na Cankarjevi cesti. Od začetka leta in do konca februarja je največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 v letu 2022 zabeleženih na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva, in sicer 19. Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Februarja je bila na obeh merilnih mestih v Novi Gorica izmerjena najvišja dnevna raven 69 µg/m3 10. februarja, ko je na ta del Slovenije prineslo onesnažen zrak iz severne Italije. Z Tako kot PM10 so bile tudi ravni PM2.5 v februarju nižje kot v januarju. Najvišja povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila zabeležena na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti na Cankarjevi cesti, in je znašala 24 µg/m3. V januarju je bila izmerjena najvišja povprečna mesečna raven delcev PM2,5 44 µg/m3. Ravni dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ozona, ogljikovega monoksida in benzena so bile v februarju nižje od zakonsko predpisanih standardov kakovosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V primerjavi z januarjem so bile povprečne ravni delcev PM10 v februarju nižje in tudi preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 je bilo manj. Dnevna mejna vrednost PM10 je bila v februarju presežena na devetih merilnih mest, največ trikrat na prometnem merilnem mestu na Cankarjevi cesti v Murski Soboti. Daljši dnevi in krajše noči v mesecu februarju pripomorejo k nižji onesnaženosti zraka z delci. Zaradi večje količine sončnega sevanja in posledično višjih temperatur pride tudi čez dan pogosto do vertikalnega mešanja ozračja, kar privede do razredčevanja onesnaženega zraka v spodnjih plasteh. Značilni jutranji in večerni porasti onesnaženosti so v primerjavi z januarjem manj izraziti, saj so zaradi višjih temperatur potrebe po ogrevanju manjše. V februarju sta bili le dve kratki obdobji s preseženo mejno dnevno vrednostjo PM10. V prvem obdobju, ki je trajalo zgolj dva dni, 5. in 6. februarja, je bila prvi dan presežena mejna vrednost le v Murski Soboti. Tam so bile v primerjavi z drugimi kraji v Sloveniji dnevne temperature nižje, zato je bilo vertikalno mešanje ob nekoliko tolplejšem zraku v višinah precej oslabljeno. Zaradi manjših hitrosti vetra se je zvečer lažje vzpostavil temperaturni obrat, ki ga je spremljal izrazit porast ravni delcev. Naslednji dan (6. februar) se je veter obračal na zahodno smer, kar je povzročilo dotok onesnažene zračne mase iznad Padske nižine. Visoke ravni delcev so bile izmerjene na merilnih postajah Nova Gorica in Koper. Drugo obdobje povišane onesnaženosti z delci PM10 je bilo 9. in 10. februarja. V višinah je že 8. februarja začel dotekati topel in suh zrak, kar je ustvarilo ugodne pogoje za razvoj temperaturnih obratov v naslednjih dneh. Razlike med najnižjimi in najvišjimi temperaturami na merilnih lokacijah so zaradi suhega zraka znašale vsaj 15 °C. Jutranji in večerni temperaturni obrat je spremljal porast ravni delcev, ki se čez dan kljub visokim temperaturam pri tleh niso dovolj znižale. Topel zrak v višinah je namreč onemogočal dovolj izrazito vertikalno mešanje zraka. Ravni delcev so v takšnih razmerah značilno povišane predvsem v krajih s kotlinsko dinamiko. Kljub temu so bile v obeh dneh mejne dnevne vrednosti presežene le na postajah Celje in Murska Sobota. Jugozahodni veter, ki je 10. februarja že segel do nižin, je bil preveč oslabljen, da bi učinkovito prevetril kotline in nižine, in dovolj močan, da je prinesel onesnaženje iznad Padske nižine. Tako so bile ta dan dodatno presežene ravni delcev PM10 tudi v Novi Gorici, Kopru in Gorenjem Polju. Od začetka leta in do konca februarja je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva (19). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila februarja najvišja v Murski Soboti na Cankarjevi cesti (24 µg/m3). Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. V Novi Gorici Grčna pa je bila izmerjena najvišja dnevna vrednost, in sicer 55 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V februarju so bile ravni ozona nizke in nikjer ni bila presežena 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 (preglednica 3). Najvišja urna (114 µg/m3) in 8-urna vrednost (108 µg/m3) je bila v februarju izmerjena na merilnem mestu Otlica. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (108 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna vrednost NO2 (36 µg/m3) sta bili zabeleženi na prometnem merilnem mestu v Ljubljani na Celovški cesti. Mejna urna vrednost za NO2 je 200 µg/m3. 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 4. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v februarju na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 37 µg/m3 je bila izmerjena v Celju Gaji. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 5. Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v februarju na štirih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, več kot polovico nižja od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven 1,6 µg/m3 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Mariboru na Titovi cesti. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 6. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v februarju 2022 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in Februar 2022 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Solkan Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Tezno Miklavž na Dravskem polju Spuhlja* Ruše Morsko Gorenje Polje* Dan / 24 hours Podr >MV ∑od 1.jan. 11 11 1 0 3 5 9 10 8 2 0 19 8 4 5 0 5 2 8 0 11 1 12 2 0 0 0 3 UB UT UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SI SB UB UT RI UT SB SB SB SI UB % pod 100 100 96 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 96 96 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Cp 28 30 20 4 20 21 22 25 23 23 15 30 21 25 29 20 19 21 21 17 25 23 27 25 15 17 15 22 Cmax 56 58 39 9 52 37 44 47 43 40 26 55 37 69 69 36 38 46 37 33 46 33 53 41 28 32 24 39 >MV 2 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 3 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 RT 100 21 45 0 5 ST RB RB RB 54 100 100 61 28 18 16 24 51 36 41 62 1 0 0 1 11 0 0 1 *Premalo podatkov. Podatek je informativne narave. 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v februarju 2022 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in Februar 2022 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Solkan Trbovlje Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj Podr. UB UT UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UB UB SB UB UT UT SB SI SI % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 86 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 20 23 15 4 16 22 15 19 19 13 13 24 22 20 20 15 16 19 23 16 9 11 11 39 45 26 9 42 39 28 35 34 22 22 45 43 55 37 33 39 32 41 29 18 23 19 Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v februarju 2022 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in Februar 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad Vrbanski plato MS Rakičan NG Grčna Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UT RB UT RI UB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 89 95 95 34 54 50 90 38 48 46 35 82 44 76 39 76 73 47 96 105 87 108 102 100 90 102 114 86 105 94 109 100 105 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 91 98 80 106 95 92 85 87 108 83 103 88 104 98 102 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v februarju 2022 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in Februar 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor NO2 Podr Postaja/ Station CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MS Rakičan NG Grčna Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Tezno Mesec / Month UB UB UB UT UT RB UT UT UT SI RI SB RB UB UB NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 94 100 88 98 95 29 24 31 36 34 12 33 24 29 12 5 8 7 28 28 101 78 95 108 96 49 108 76 104 43 20 31 25 82 96 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 61 31 49 83 68 18 69 52 94 18 6 10 8 48 50 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v februarju 2022 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in Februar 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 100 100 98 100 100 100 100 100 100 100 100 89 100 3 3 0 4 2 5 3 4 5 4 6 3 3 18 6 4 22 4 15 25 10 7 7 11 12 37 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >AV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours Cmax 6 4 2 9 2 9 7 5 6 5 6 6 5 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v februarju 2022 Table 6. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in Februar 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station LJ Bežigrad MB Titova LJ Center Medvode Podr. %pod Benzen Toluen UB UT UT SB 92 92 100 100 1,2 1,6 1,4 1,4 1,9 2,1 2,4 6,1 85 Etil-benzen 0,4 0,6 0,5 1,0 M,p-ksilen o-ksilen 1,1 1,7 1,6 0,3 0,3 0,6 — 0,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v februarju 2022 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2022 Figure 1. Mean PM10 pollution level in Februar 2022 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2022 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v februarju 2022 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in Februar 2022 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v februarju 2022 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in Februar 2022 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v februarju 2022 Figure 4. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in Februar 2022 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 5. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v februarju 2022 Figure 5. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in Februar 2022 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 5 1 2 5 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in February was low, taking into account the winter season. The measured daily pollution levels of PM10 were above the daily limit value at nine monitoring sites, maximum 3-times in Murska Sobota Cankarjeva. In the first two months the allowed yearly number of exceedances has not been exceeded at any monitoring site. The mean level of PM2,5 was lower than in Januar at all monitoring sites. Ozone pollution levels were low in February and never exceeded the 8-hours target value. Real season will start in April when air temperature and sunshine will increase. NO2, NOx, CO, SO2 and benzene pollution levels were below the limit values at all stations. 89 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V FEBRUARJU 2022 Earthquakes in Slovenia in February 2022 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so februarja 2022 zapisali 121 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 35 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za pet šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti eno uro). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je februarja 2022 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, februar 2022 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, February 2022 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, februar 2022 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, February 2022 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV Jastrebci, meja Slovenija 14 17 46,46 16,26 9 1,4 Hrvaška 2022 2 1 2022 2 1 22 17 45,59 15,27 6 2022 2 2 21 34 46,49 14,92 6 2022 2 3 17 2 46,03 15,01 9 2022 2 4 1 45 46,43 14,84 8 2022 2 4 11 50 46,01 15,10 9 2022 2 5 15 24 45,43 15,08 2022 2 6 23 6 46,23 2022 2 6 23 57 2022 2 7 6 2022 2 7 2022 2 2022 2,4 Prilozje 1,1 Jazbina 2,6 Bistrica 1,0 Ludranski Vrh 0,8 Kostanjevica 17 1,0 Gorenci, Hrvaška 15,08 12 1,2 Prebold 45,70 15,03 10 1,1 Podstenice 43 46,10 14,70 10 čutili 1,0 Vrh pri Dolskem 14 50 45,75 15,23 0 III–IV 1,3 Veliki Cerovec 9 9 57 46,38 15,07 11 1,2 Družmirje 2 9 23 8 46,46 16,25 9 1,3 Lačaves 2022 2 10 9 20 45,97 15,77 9 1,0 Pušava, Hrvaška 2022 2 11 2 57 45,68 15,51 9 1,1 Svrževo, Hrvaška 2022 2 11 19 53 46,47 16,22 11 1,1 Vuzmetinci 2022 2 12 3 48 46,46 16,20 8 čutili 1,1 Vinski Vrh 2022 2 12 8 59 46,08 14,74 8 IV 2,1 Zgornja Jevnica 2022 2 12 19 6 45,94 14,37 21 1,0 Pako 2022 2 13 15 1 46,23 15,46 12 IV 2,0 Šentvid pri Grobelnem 2022 2 13 23 34 46,27 15,41 6 čutili 0,7 Razbor 2022 2 14 13 49 45,60 15,37 6 III–IV* 1,9 Sela Žakanjska, Hrvaška 2022 2 16 8 56 45,45 14,32 4 1,9 Škalnica, Hrvaška 2022 2 16 23 44 45,71 15,12 6 1,2 Dobindol 2022 2 17 6 50 45,89 15,98 5 1,4 Zagreb, Hrvaška 2022 2 17 22 44 46,04 15,00 10 1,0 Bistrica 2022 2 18 16 26 45,58 14,30 9 1,0 Vrbovo 2022 2 19 6 14 46,16 15,06 8 IV 1,6 Ojstro 2022 2 20 8 14 45,92 14,42 2 čutili 0,4 Gorenja Brezovica 2022 2 20 11 30 46,03 15,01 8 čutili 0,9 Prevale 2022 2 20 14 10 45,65 15,17 8 zvok 0,8 Semič 2022 2 20 21 5 46,12 13,34 17 III* 2,2 2022 2 20 21 7 46,12 13,35 13 2022 2 21 0 15 45,86 14,71 10 91 IV–V IV–V čutili III III 1,1 čutili 1,0 Campeglio (Čempej), Italija Campeglio (Čempej), Italija Zdenska vas Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2022 2 21 17 21 46,02 14,28 20 čutili 1,8 Ljubgojna 2022 2 23 0 9 46,10 13,33 16 čutili* 1,8 Remanzacco, Italija 2022 2 23 17 14 45,58 14,37 12 1,1 Snežnik 2022 2 25 7 13 45,63 15,16 12 1,5 Ručetna vas 2022 2 26 3 59 46,06 14,35 16 1,1 Dolenja vas pri Polh. Gradcu 2022 2 28 11 53 45,53 15,11 3 1,1 Dolenja Podgora III Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji Februarja 2022 so prebivalci Slovenije čutili 21 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici ter dva bolj oddaljena. Najmočnejši potres, z žariščem v Sloveniji, se je zgodil 3. februarja ob 17.02 po UTC (ob 18.02 po lokalnem času) v bližini Bistrice. Njegova magnituda je bila 2,6 in največja preliminarno ocenjena intenziteta IV−V EMS-98. Na ARSO smo prejeli 489 izpolnjenih vprašalnikov, v katerih so opazovalci iz krajev v bližini nadžarišča omenjali kratkotrajno tresenje tal, ki ga je spremljalo močno bobnenje. Posamezni prebivalci, predvsem JV dela Slovenije, so čutili tudi potres z žariščem pri Petrinji na Hrvaškem ki se zgodil 11. 2. ob 6.33 po UTC (ob 7.33 po lokalnem času) z lokalno magnitudo 3,8 (vir: Hrvaška seizmološka služba), posamezniki iz Posočja pa potres, ki se je zgodil 15. 2. ob 2.12 po UTC (ob 3.12 po lokalnem času) v Italiji v bližini Dunje (Dogna) z lokalno magnitudo 3,4 (vir: INGV – Instituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia). 92 SVETOVNI POTRESI V FEBRUARJU 2022 World earthquakes in February 2022 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, februar 2022 Table 1. The world strongest earthquakes, February 2022 Datum Čas (UTC) ura.min Koordinati širina (°) Magnituda Globina dolžina (°) Mw (km) Št. žrtev Območje 3. 2. 15.58 4,47 S 76,93 W 6,5 110 5. 2. 4.16 36,43 N 71,126 E 5,8 212 3 Barranca, Peru Zebak, Afganistan 16. 2. 7.12 14,18 N 91,37 W 6,2 70 3 Tiquisate, Gvatemala 16. 2. 20.21 23,77 S 179,99 E 6,8 535 25. 2. 1.39 0,21 N 100,09 E 6,1 5 pod morskim dnom, območje Fidžija 19 Salibawan, Zahodna Sumatra, Indonezija Vir: USGS – U. S. Geological Survey V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v februarju 2022. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, februar 2022 Figure 1. The world strongest earthquakes, February 2022 93 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar letu 2022 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. V članku so opisane razmere v januarju in februarju 2022. V Januar 2022 Januarja smo zabeležili cvetni prah dvanajstih vrst rastlin, nekaj cvetnega prahu je bilo v zraku še iz prejšnje sezone. V Lendavi je mesečni seštevek znašal 1.307 zrn, Ljubljani 822 zrn in Mariboru 709 zrn ter v Izoli 530 zrn. Največ cvetnega prahu je prispevala leska, njen delež je znašal od 44 % na Obali do 80 % v Mariboru. Delež jelše je bil nižji, od 9 % na Obali do 43 % v Ljubljani. Na Obali je 42 % zrn pripadalo cipresovkam in najmanj v Ljubljani 8 %. Januar je bil toplejši kot običajno, padavine so močno zaostajale za dolgoletnim povprečjem, edina epizoda padavin je bila v prvi tretjini meseca. Sončnega vremena je bilo opazno več kot običajno. Najvišja dnevna temperatura se je v notranjosti večino dni gibala med 5 in 10 ºC, na Obali pa med 10 in 15 ºC. Jutra pa so bila povsod po državi še zimsko mrzla. Vremenske razmere v začetku januarja so pospešile cvetenje in sproščanje cvetnega prahu leske. Tako zgodaj v januarju zacvetijo samo zgodnji grmi na toplotno ugodnih rastiščih. Zgoden porast cvetnega prahu že v prvih petih dneh januarja smo zabeležili v Lendavi in Mariboru, obremenitev se je znižala z zniževanjem temperature. Na ostalih merilnih mestih smo na začetku januarja opazili le nekaj zrn leske, v Ljubljani smo v prvi tretjini meseca zabeležili tudi nekaj posameznih dni z nekoliko več jelše. V drugi in tretji tretjini meseca je bila na Obali precejšnja razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo. Zabeležili smo prvo januarsko povečanje obremenitve s cvetnim prahom cipresovk, tako zgodaj v letu cvetijo v parkih sajene arizonske ciprese. Prisotna so bila še zrna leske in jelše. Drugod po državi je bila velika dnevna amplituda temperature opazna sredi meseca, ko je prevladovalo sončno vreme. Temperature v najtoplejšem delu dneva so bile dovolj visoke za sproščanje cvetnega prahu leske katere zrna smo beležili na vseh merilni mestih. V Ljubljani smo opazili tudi nekaj več zrn jelše. Ponovno je bila večja dnevna amplituda temperature nekaj zadnjih dni januarja, zabeležili smo porast obremenitve zraka z obema zgodnjima vrstama dreves, na Obali so se jima pridružile cipresovke. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, januar 2022 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana, Lendava and Maribor in %, January 2022 Kraj Izola L e n d a va Ljubljana Maribor jelša leska 9,0 16,2 39,0 11,8 43,9 62,8 48,4 72,4 c i p r e s o vk e t i s o vk e 42,2 0,3 1,3 0,3 bor 1,0 1,2 1,0 1,7 V Sloveniji sezona cvetnega prahu jelše običajno traja od januarja do aprila. Vse vrste jelš izzovejo pri alergikih simptome senenega nahoda. V nižinah je splošno razširjena črna jelša (Alnus glutinosa), v 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 94 Agencija Republike Slovenije za okolje povirjih rek in potokov siva jelša (A. incana). Štirinajst dni do tri tedne pred črno zacveti siva jelša. V gorah uspeva zelena jelša, kater cvetni prah beležimo od aprila do junija. V zadnjem času se za ozelenitev mest sadi Spaethova jelša, križanec, ki v ugodnih razmerah sprošča cvetni prah že konec decembra in v januarju. V povezavi s sajenjem križanca so zabeleženi primeri alergijskega rinitisa v božičnem času v Švici pa tudi v Avstriji na Dunaju. 240 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 160 120 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu januarja 2022 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, January 2022 200 160 Izola LESKA Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 120 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske januarja 2022 Figure 2. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, January 2022 Februar 2022 Februarja smo največ cvetnega prahu namerili v Lendavi, našteli smo 35.173 zrn, v Mariboru je bilo 21.468 zrn, v Ljubljani 10.398 zrn in na Obali 5.372 zrn. Dosežen je bil prvi vrh sezone v letu 2022 in najvišji mesečni seštevek v zadnjih desetih letih. Na celini je prevladoval cvetni prah jelše, delež je znašal od 6 % na Obali do 56 % v Lendavi, leske od 9 % do 17 %. Na celini se je delež za skupino cipresovke/tisovke gibal od 20 % do 50 %. Na Obali, kjer so večino cvetnega prahu prispevale ciprese in delno tise, je bil delež visok, in sicer kar 81 %. Opazili smo še manjše količine cvetnega prahu jesena, topola, vrbe in bresta. Februar je bil toplejši in bolj suh kot običajno, osončenost pa je presegla dolgoletno povprečje. S cvetnim prahom je bil nadpovprečno obremenjen, cvetnega prahu je bilo dva- do trikrat več kot znaša povprečje zadnjih 5 let za Ljubljano in Maribor. Na Obali je bila najvišja dnevna temperatura malo nad 10 ºC, jutra so še bila ledeno mrzla, vendar so se zrna cvetnega prahu sproščala v zrak v najtoplejšem delu dneva. Zaznali smo cvetni prah leske, jelše, cipresovk in tisovk, nekaj zrn bresta in topola. Prvi trije dnevi so bili sončni, sledili so trije oblačni dnevi z zmanjšanjem obremenitve z lesko in rahlim porastom cipresovk, sončno je bilo od 7. do 9. februarja, sledil je deloma sončen dan, 11. februarja na dan, ko je bilo oblačno z manjšimi padavinami je sledilo 95 Agencija Republike Slovenije za okolje zmanjšanje obremenitve z lesko, cipresa se je nekoliko povišala. Sončno je bilo 12. in 13. februarja s prvim dvigom povprečne dnevne koncentracije jelše nad 200 zrn na m3 zraka. Sledila sta dva oblačna dneva, z manjšimi padavinami. Deloma sončno je bilo od 16. do 18. dne, oblačno vreme je prevladovalo od 19. do 21. februarja, občasno je deževalo. V spremenljivem vremenu je količina cvetnega prahu nihala, večji porast cipresovk smo izmerili 21. februarja, ko je obremenitev dosegla najvišje vrednosti meseca. Nato je bilo do konca meseca večinoma sončno, nekaj več oblakov je bilo le predzadnji dan, z opaznim porastom obremenitve z lesko 22. februarja in jelše 23. februarja. Nato se je obremenitev proti koncu meseca zniževala. 5000 Izola Lendava Ljubljana Maribor 4000 Število zrn/m³ 3000 2000 1000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu februarja 2022 Figure 3. Average daily concentration of airborne pollen, February 2022 V osrednji Sloveniji je bilo prvih pet dni deloma sončno, deloma pa oblačno, prevladoval je cvetni prah leske in jelše, zabeležili smo le nekaj zrn cipresovk in tisovk ter topola. Sledil je oblačen dan, od 7. do 10. februarja je prevladovalo sončno vreme ugodno za sproščanje cvetnega prahu. V tem obdobju je obremenitev z lesko dosegla februarski vrh vendar je oblačno vreme 11. in 12. dne, predvsem pa so padavine na 14., 19. in 21. februarja Slika pripomogle k občasnim nizkimi obremenitvami zraka. Ker sta bili leska in jelša v polnem cvetenju, se je količina cvetnega prahu po dneh z neugodnim vremenom in padavinami hitro dvignila. Od 22. do konca meseca je bilo večinoma sončno, še največ oblakov je bilo 25. februarja, ko je tudi deževalo. Do konca meseca so bile obremenitve nekoliko nižje, vendar so še vedno vplivale na zdravje ljudi. Na severovzhodu Slovenije je bilo nekaj dni v začetku meseca deloma sončno, sezona leske je bila v polnem teku, medtem ko se je sezona jelše šele dobro začenjala. V zraku so bila posamezna zrna bresta in topola, v Lendavi tudi jesena, kar je nakazovalo na pripravljenost teh dreves na cvetenje. 3. in 4. dne je pihal jugozahodni veter, 5. dne pa severovzhodnik in prinesel nekoliko več cvetnega prahu leske na obe merilni mesti. Jugozahodnik je 6. februarja zapihal pred dotokom hladnega zraka. S padavinami se je začel 7. februar, a se je čez dan jasnilo, zapihal je okrepljen severozahodni veter. Nizko obremenitev z lesko smo na obeh postajah zabeležili naslednjega dne, 8. februarja, medtem ko se je obremenitev z jelšo v tem obdobju zviševala. 8. in 9. februar sta bila deloma sončna in topla dneva, 10. februarja je pihal jugozahodni veter, jelša je ta dan v Lendavi dosegla prvi vrh meseca skupaj z lesko in dan kasneje v Mariboru. Obenem smo opazili nekaj zrn jesena, obremenitev je bila z manjšo izjemo do konca meseca nizka, večala se je količina cvetnega prahu topola. Naslednji dan, 11. februarja se je ob vetrovnem vremenu pooblačilo in zvečer je deževalo. Od 9. do 11. februarja smo beležili zelo visoke obremenitve z jelšo na obeh postajah, v Mariboru je bil izmerjen prvi vrh obremenitve 11. v mescu. Sledila sta 12. in 13. februar dva sončna, a sprva vetrovna dneva, oba dneva smo zabeležili znižanje obremenitve, ki je v primeru leske trajalo do 17. februarja. Jugozahodni veter je zaznamoval 14. februar in postopoma prinesel oblake, sledil je hladen in oblačen dan z občasnimi padavinami. Od 16. do 18. dne je bilo ob jugozahodnem vetru sončno. Po obdobju z manj cvetnega prahu, je sledil tretji vrh obremenitve 17. februarja z obema vrstama cvetnega prahu. Obremenitve z jelšo so bile takrat zelo visoke, v Lendavi smo namerili povprečno dnevno koncentracijo 4.438 zrn v m3 zraka. Počasi je naraščala tudi količina cipresovk in tisovk ter topola, prisotna so bila 96 Agencija Republike Slovenije za okolje zrna bresta. Oblačno je bilo 19. februarja, sprva je pihal jugozahodnik, nato pa severovzhodnik, opazili smo zmanjšanje obremenitve z jelšo vendar je bila dnevna obremenitev še vedno visoka. Potekala je zadnja tretjina sezone leske, obremenitve so se zniževale do konca meseca. Sledil je 20. februar, dokaj sončen dan z nizko obremenitvijo z jelšo in še nižjo z lesko. Oblačno, vetrovno in občasno deževno je bilo 21. dne, veter se je iz jugozahodnika obrnil v severovzhodnik. Obremenitev s cvetnim prahom se je kljub vremenskim razmeram na obeh merilnih mestih povečala, še vedno smo beležili večje količine cvetnega prahu jelše, medtem ko so se obremenitve z lesko postopoma zmanjševale v Lendavi, v Mariboru pa je bil ta dan nekoliko bolj obremenjen. V zraku so bile večje količine cipresovk in tisovk ter topola. 22. in 23. februar sta bila deloma sončna, a vetrovna dneva, ki sta prinesla visoko obremenitev s cipresovkami in tisovkami, ki je trajala še 24. februarja, ko je bilo ob jugozahodnem vetru sončno. Poleg cipresovk in tisovk smo na ta dan v Mariboru našteli nekoliko več leske in jelše, v Lendavi je bila zabeležena visoka koncentracija cvetnega prahu jesena, topola in bresta. Sledil je oblačen in vetroven dan s padavinami in ohladitvijo ter z manj cvetnega prahu v zraku. Nato je bilo do konca meseca ob severovzhodnem vetru spremenljivo oblačno s krajšimi sončnimi obdobji, v zraku se je zniževanje obremenitve z lesko in jelšo nadaljevalo do konca meseca. Poleg leske in jelše so bila v zraku zrna cipresovk in tisovk, topola in bresta, njihova glavna sezona se bo nadaljevala v marcu. Cvetni prah jesena smo ves mesec beležili na Obali in v Lendavi, na drugih dveh postajah so se posamezna zrna pojavila v drugi polovici meseca. Največ ga je bilo v Lendavi, kjer je 24. februarja obremenitev dosegla raven, ki vpliva na zdravje ljudi, preobčutljivih za to vrsto cvetnega prahu. 500 Izola Lendava Ljubljana Maribor 400 LESKA Število zrn/m³ 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske februarja 2022 Figure 4. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, February 2022 900 800 Izola 700 Število zrn/m³ 600 Lendava Ljubljana Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tosovk februarja 2022 Figure 5. Average daily concentration of Cypress/Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, February 2022 V februarju se je razvijala tudi sezona topola in bresta. Cvetni prah se je začel pojavljati v prvi dekadi meseca v Mariboru, Lendavi in na Obali in je bil v zraku ves mesec. Najvišje obremenitve so bile po 16. februarju z vrhom obremenitve med 17. in 25. februarjem. 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, februar 2022 Table 2. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana, Lendava and Maribor in %, February 2022 Kraj jelša leska 39,7 76,1 53,5 51,0 22,3 11,3 28,6 14,1 Izola L e n d a va Ljubljana Maribor c i p r e s o vk e t i s o vk e 30,2 9,1 15,2 26,2 jesen topol 1,6 0,9 0,3 0,2 brest 1,9 1,8 1,2 6,8 3,0 0,4 0,4 0,2 150 120 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 90 JESEN 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 20 21 22 23 24 25 26 27 28 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena februarja 2022 Figure 6. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, February 2022 100 80 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 60 TOPOL 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola februarja 2021 Figure 7. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, February 2021 5000 Izola Lendava Ljubljana Maribor 4000 JELŠA Število zrn/m³ 3000 2000 1000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše februarja 2022 Figure 8. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, February 2022 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Opis je pod sliko. 50 40 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 30 BREST 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta februarja 2022 Figure 9. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, February 2022 Preglednica 3. Februarski seštevek cvetnega prahu v Ljubljani, Mariboru in Izoli v obdobju 2012−2022 Table 3. Monthly pollen integral in Ljubljana, Maribor and Izola in the period 2012−2022 Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Ljubljana 2018 2019 2020 2021 2022 1148 223 2449 611 9382 916 443 4810 11.294 5141 10.398 Maribor 638 291 — 1052 11.231 1647 1149 11.505 11.073 21.468 Izola 906 1355 4225 1288 4263 3128 1057 5201 10.219 7082 — 5372 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v aprilu 2022 April je po analizah preteklih let s cvetnim prahom pogosto najbolj obremenjen mesec. Istočasno se sproščajo zrna večjega števila vetrocvetnih domorodnih vrst dreves, v urbanem okolju se jim pridružijo še okrasne, tujerodne vrste. Za preobčutljive je zunanji zrak v tem času močno obremenilen za zdravje. Nosilec pomembnih alergenov v aprilu je cvetni prah breze in sorodnih bukovk (gaber, hrast, bukev), oljkovk z jesenom, cipresovk v zahodnem toplejšem delu države, platane v naseljih, ob koncu meseca tudi cvetni prah trav in v Primorju krišine. V marcu so odcvetela najzgodnejša drevesa, jelša, leska in brest, zaključilo se je prvo obdobje visokih obremenitev. Po krajšem zatišju so v marcu začeli sezono topoli, vrbe in veliki jesen. Cvetni prah jesena bo v zraku ves april. V prvih dveh tretjinah bo prevladoval veliki jesen, v zadnji tretjini meseca se bodo začela pojavljati prva zrna malega jesena. Pri nekaterih osebah preobčutljivih za oljko se lahko pojavijo simptomi senenega nahoda zaradi navzkrižnosti. V Pomurju pričakujemo večje obremenitve z vrbo zaradi velike razširjenosti rastline. Breza in sorodni gaber bosta nadaljevala sezono začeto konec marca, ki bo predvidoma trajala ves april. Brezi se bo tekom meseca s sorodnimi alergeni pridružil cvetni prah hrasta in bukve. V naseljih kjer so sajene platane, bo njen cvetni prah v zraku v drugi polovici meseca, v Primorju že kak teden prej. Večje količine cvetnega prahu bodo sproščali iglavci (bor, smreka), ves mesec bo v Primorju in na celini prisoten cvetni prah cipresovk in tisovk (brin, tuja, pacipresa, cipresa, tisa). V Primorju se bo poleg večje količine bora, cipres in drugih iglavcev, začel pojavljati cvetni prah krišine, obremenitev zraka bo nizka. Brezin cvetni prah prinašajo vetrovi na Obalo s celine, obremenitve so razen redkih izjemnih dni nizke. Obremenitev s travami bo nizka, povečala se bo v zadnjem tednu meseca, če bo vreme naklonjeno rasti rastlin. Takrat se bo začela tudi sezona cvetenja malega jesena. V celinski Sloveniji bodo prva zrna trav v zraku v drugi tretjini meseca. SUMMARY The pollen measurement has been performed on four sites in Slovenia: in Lendava in the Pomurje region, in Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana, and on the Adriatic coast in Izola. An outlook for the April is included in the article. 99 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Črni teloh (Helleborus niger); Spodnje Brezovo, 18. februar 2022